SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 96Í, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES, 10. AVGUSTA 1935. Štev. 93 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In za celo leto $ arg. &—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs LIST IZHAJA OB SOBOTAH j o ovirah in smernicah za skupno delovanje P&set ]et jc že minulo, odkar so se rojaki začeli v večjih skupinah "iiseljevati v tej deželi, in tekom na-^clnjega časa je število nas izseljenci posebno onih iz Primorja, narast-lo gotovo na preko 20.000 duš. Poveč*-so naši rojaki naseljeni v glavnem Hestu in največji del v severno zapr.d "eni dolu Buenos Airésa. Nič ne preú 'atti, če rečem, da nas je v glavnem ""•«tu republike že za malo podežel-mestece. Večina naših tukajšnjih izseljencev ie priborila za sedanjo časa povsem '"dovoljivo gospodarsko stališče. To le razveseljivo, ako pomislimo, da srno malo časa tu ter da smo se prišli tik pred eno izmed najhujših go sPodarskih kriz, kar jih pomni Argen '>nija pretežna večina naših rojakov tn°'"a priznati, da žive tu v mnofco ugodnih prilikah nego bi živeli To je dejstvo, ki ga prav nič lt|; Spremeni navada, katera narri ^ hip vleče iz ust besedo — mize- Naravno je bilo, ko bi se bile z gozdarskim utrjevanjem posamezni-k°V sporedno razvijale tudi skupne 8ospodarsko ustanove. O takšnih u-sta.novah pa med nami še ni nikake-sledu. Vzrokov za to je več ena 'toied glavnih ovir za sleherno te-^eljitejše skupno delo je bilo še do nedavnim močno vkoreninjenj da bomo le prehodno živeli V ,eJ deželi — dokler si ne "naredimo '''koliko denarja" ter se z njim vr-nerno v stare kraje. Takšno mišljen ¡e n!lrn pač ni dopuščalo, da bi mislili ''""je na bodočnost, posebno ne na bo ^nost nas izseljencev kot skupnosti. ^rugo oviro, ki se mi ne zdi nič "'arijša, Je tvorilo socialno-politično J^iranje, ki ga je prineslo iz doma- 0 krajev naše izseljenstvo, posebno °n°> ki je živelo v bližini industrijskih ^dišč. To naziranje se je tu propadlo z vsemi mogočimi sredstvi. U-^tvitev onih socialno-političnih idej 1 )'h imam v misli, se je prikazova-4 ljudstvu kot skorajšnja in edina ^itev človeštva. Razumljivo je, do za resnejše -skupne gospodarske ^c>je niso mogli navduševati ljudje, ^ ®o misili in pričakovali, da bo v atkem nastopil nov družabni red. 4teri bo črez noč ustvaril za vsako-liu'' lepše življenje. | a pričakovanja pa se seveda niso ličila. Ko smo prebredli lužo, smo lriesli s seboj v novi svet ideje iz \ Vi krajev. V novem svetu pa so Prilike povsern drugačne, le da so Cenjenega položaja nismo takoj '' zavedali. Še danes je mnogo tak-- ^ • ki si domišljajo, da bo peščica preobrazila Ameriko. ,. 0 naziranje je zmotno ter škodiji-0 t y posameznike in za skupnos;, tl¡ ne vpošteva prilik, ki bodo V Juž ^'fteriki še za dolgo dobo veljale, j^^ajni čas je, da krenemo na dru-jj 11(1 pota, če hočemo, da bomo kne-j,J^Pehe v delovanju za našo skup- k C(lvse«n je seveda potrebno poskr 1 H ker\ a se kot skupnost ohranimo, »ko skupno delo svoj smisel 1,}, ^ da se bo to delo ohranilo, v„ ter rodilo vedno lepše sado-% graniti si moramo naraščaj! Te 0(|.,^<)Sežemo le, ako naše izseljenske ko naučimo naš materinski jezik sredstvo, ki jih bo vezalo v H ost. Da se pa uspešneje vrši ta lo y skrb, so nam potrebne šo- rij„ 0 ie predpogoj za vsako nadalj- . Kkl»Pno delo. 'n j,. ° smo v tem pogledu poskrbeli, •%o 0 Saditi svoje gospodarske u-^n V°' 0tl katerih Je odvisen lepši a'ski razvoj nas vseh kot celo- ITALIJA JE MOBILIZIRALA NADALJNJIH 65.000 MOŽ Brezuspešna prizadevanja Zveze narodov za mirno rešitev spora - Tudi Abesinci se pripravljajo - Angleški protest radi Zvezi narodov se ni posrečilo naj* i nobene resnične rešitve italijansko-a-besinskoga spora. To je tudi razumljivo, saj se Italijanom ne gre za večali manj sentimentalna zadoščenja za obmejne incidente, kakor so v začetku naglašali, marveč so se polakom-nili po abesinski zemlji. Zato je gotovo, da se spor ne bo rešil v Ženevi, marveč v Afriki, in sicer z orožjem. Ker je bilo treba nekaj storiti, so se diplomatje domenili, naj se pogajanja med Italijo in Abcšinijo nadalju jejo. Če do začetka septembra pogajanja ne rode uspeha, se bo svet Zveze narodov spet sestal. Italija je pristala na obnovitev pogajanj. S tem bo pridobila čas, Hi ji je potreben, ker priprave za vojno v Afriki še niso končane. Mussolini, ki je tudi vojni minister, je v torek odredil mobilizacijo na daljnjih 65.000 mož, poleg tega pa j« bila poklicana pod orožje še ena divizija "črnih srajc". Ko odpotuje tudi to vojaštvo, bo Italija iinela v Eritreji in Somaliji svojih 230.000 mož, opremljenih z najbolj modernimi morilnimi sredstvi, poleg tega z več sto letali; tanki, metalci ognja itd. Za kolonijal-ne prilike je to naravnost orjaška vpadniáka vojska, kakršne še nobena evropska vlast ni poslala v Afriko. Vodja italijanskega faiizma je pač previden, ker se gotovo zaveda, da je Kako je s podonavsko konferenco Že toliko krat napovedana konferen ca podonavskih držav, na kateri naj bi se dopolnili f ran cosko-itali jansk i dogovori, se bo najbrž vršila koncem septembra v Rimu. Po poročilih, ki prihajajo iz Evrope, izgleda, da obstojajo še vedno razne ovire za dosego sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Agencija United Press je te dni razlagala, da so Jugoslovani nepopustljivi v svojih zahtevah napram Italiji, ker se zavedajo, da Italija nujno potrebuje dobrih od niošajev b svojo vzhodno sosedo in sicer toliko radi komplikacij v Afriki, kolikor radi političnega položaja v Evropi, dočim se Jugoslovanom nikakor ne mudi. napadov italijanskega tiska te in kot posameznikov. Vsa dosedanja prosvetna prizadevanja naših dru štev nimajo nobenega pravega smisla, ako onega zanimanja za skupno delo, ki so ga ta prizadevanja ustvarila, no izkoristimo ža gospodarsko organiziranje našega izseljenstva. Ni rečeno, da treba začeti takoj danes. Vsekakor pa mora biti to trajna vodilna misel in smernica vsem onim ki pravijo, da hočejo s svojim delom koristiti naši skupnosti. Z ustanavljanjem raznih patrona-tov s političnim ozadjem, našemu iz-seljenštvu ne bo mnogo p omagano. Od političnih mešetarjev vseh barv smo imeli izseljenci že dovolj škode. Takšni mešetarji nam tudi sedaj ne bodo nič koristili: ne glede na denarne žrtve, ki bi jih utegnili zahtevati od izseljencev, nas bodo njihova prizadevanja samo spet odvajala od prave poti. In skrajni čas je, da krenemo na pravo pot! Deset let je že zgubljenih! S—č. od izida afriške avanture odvisna nje gova usoda in sploh usoda njegovega režima. Zato ie verjetno, da bo poslal v Afriko še mnogo mož, preden se bo upal začeti. Tudi Abesinci so se začeli pripra-vdjati s povečano vnemo. Zavedajo se sicer, da se v orožju ne morejo kosati Vusen: vojščaki so korakali mimo njega, s pogledom vprticn proti A-dui (kjer so Abesinci pod vodstvom Menelika 1. 1896 porazili Italijane), pa so pri tem vzklikali svoj bojni klic: "cbalgunié!" kar bi po naše pomenilo: "Izbrisati jih hočemo s sveta!" Po poročilih, ki jih pošiljajo tudi novinarji iz Abesinije, izgleda, da se Abesinski vojščaki: "Gamaše" imajo, črevljev pa ne. Tudi njihovi oficirji hodijo bosi. Italijanski črevljarji v Abesiniji ne bodo našli — Amerike. z Italijani, a njihovi vodje naglašajo da tudi korajža nekaj velja in da se v tem pogledu ne boje vpadnikov. V bližini Gondarja, severno od abe-sinske pokrajine Uollo, se je zbraia 100.000 mož broječa vojska. V sredo se je vršila velika parada, ker je taborišče posetil prestolonaslednik Asía Prestolonaslednik ima že zbranih okrog 120.000 mož, med njimi 00.000 konjenikov. Vsi so izredno bojevito razpoloženi in cesar Ilajlo Selasie ni hotel dovoliti, da bi se vojska premak nila bliže italijanski meji, ker se boji, da bi vojščakov ne bilo mogoče brzdati. ■bo ves narod dvignil proti italijanskim vpadnikem. Žene bodo spremljale, po starem običaju, svoje može, jim kuhale, nosile m uničijo ter stregle ranjencem. Snuje pa ee celo ženska divizija, ki se hoče boriti z orožjem v bodoči vojni. Za splošno mobilizacijo je baje že vse pripravljeno. Neki rimski list pra vi, da je 26. julija šel po vsej deželi tajen ukaz o splošni mobilizaciji; u-kaz se glasi: 12. septembra morajo vsi za vojaško službo sposobni moški odriniti z vsem orožjem na mesta, katera jim določijo vodje. Tri dni pre! prejme vsak vodja še posebna navodila". -Med Italijo in Anglijo je prišlo te dni do novih napetosti radi Abesinije. Italijanski fašistični tisk že več časa ljuto napada Angleže, češ, da dajejo Abesincem potuho — da jim pošiljajo orožje itd. Kdor pozna pri like, v katerih vrši fašistično časopisje svoje rokodelstvo, ta prav dobro ve, da bi protiangleška kampanja ne bila mogoča, če bi vlada ne bila z njo sporazumna. To Angleži pvav dobro vedo. Dasi veljajo za najbolj flegmatične ljudi sveta, jim jo italijansko zbadanje le začelo presedati. Londonsko zunanjo ministrstvo je v sredo odločno protestiralo pri italijanskem poslaniku Dinu Grandiju ter zahtevalo, da se časopisna kampanja ukine, ako Italijani ne žele, da se od-nošaji z Anglijo ohladijo in poslabšajo. Smrtna vožnja v Afriko V torek, G. t. m., je bil odpotoval v letalu iz Rima proti Afriki italijanski minister za javna dela Luigi Razz.a, spremljan od svojega zasebnega tajnika dr. Minatjija, ^raziskovalca barona Franchettija ter še od drugih četvero oseb. Letalo je srečno pristalo v Kairu, odkoder se je spet dvignilo v smeri proti Asman. Preletelo je komaj kakšnih 15 km, ko je iz neznanih vzrokov treščilo z znatne višine ter se razbilo. Vseh sedem potnikov se je pri tem ubilo. ★ lir* # * ^ * Stavka v francoskih pristaniščih V svrho uravnovešenja državnega proračuna je uvedla francoska vlada celo vrsto predpisov o štednji ter o znižanju plač. Njeni ukrepi so, nuic teli najprej na odpor med pariškimi državnimi nameščenci, ki so priredili veliko protestno manifestacijo, o kateri smo že poročali. Protestno gibanje pa se je začelo širiti te dni tudi v drugih krajih. Do hudih dogodkov je prišlo v pristaniš čup Brest, kjer se je delavstvo t&u.oš-njega arsenala uprlo, ko je imelo prejeti znižane plače. Dogodili so se ro--ni spopadi med delavstvom ter pol cijo in vojaštvom. Z brestovskirni delavci so potegnili tudi njihovi tovariši iz drugih pristanišč in predvsem pomorščaki. Proglasili so stavko, ki se vedno bolj širi. Več velikih prekomorskih ladij je <» stalo brez posadk in so obtičale v pristaniščih. V dosedanjih spopadih je bilo žc več mrtvih in mnogo ranjenih. Jevtič snuje novo stranko? Bivši jugoslovanski ministrski pred sednik Bogoljub Jevtič, ki je po zadnjih skupčinskih volitvah moral po la ti ostavko, snuje baje novo stranko liitlerjevskega kova. Tako zatrjuje du najski "Weltneuigkeitsblatt", ki obenem trdi, da Je Jevtič že pred nekaj meseci poslal v Nemčijo kakšnih 50 mladcničev, da se tam izbrihtajo v fašistični šoli. RAZNE VESTI Novi nemški kazenski zakonik določa smrtno kazen za hujša dejanja protinacionalno-6Cfc.-ialistični istiranki in njenim ustanovam. Italijanskega fašističnega tajnika iz Pescacoste pri Sulmoni je ustreHi' rezervni častnik Pitasso. Morilec se je sam prijavil policiji. Vzroki umr-ra niso znani. Hudo vročino imajo v nekaterih krajih Združenih držav Sev. Amerike. V srednje zapadnem delu dežele je podleglo solnčarici 140 osel). V Varšavi se je zrušila stanovanjska hiša, v kateri se je rodila Mme. Curie. Nesreča je zahtevala 28 življenj. V Albaniji je policija aretirala ministra za Javna dela Atima Serakčija, ker je bil baje v zvezi s tihotapci < i garetnega papirja ter je s tem oškodo doval zadevni državni monopol. Polet iz Moskve preko Severnega tečaja v San Francisco se prvi krat ni posrečil ruskemu letalcu Levanov-skemu. Ko je bil že daleč na severu, je opazil, da motor ne deluje brezhibno, pa se je moral radi tega vrniti. Letalec je izjavil, da bo v kratkem spet poskušal svojo srečo. Rusija bo odpravila svoja trgovinske zastopstva v inozemstvu. Vla-U je pooblastila državne ustanove in pod jetja, da neposredno kupujejo in pro dajajo v inozemstvu, dočim je bila doslej vsa zunanja trgovina Sovjetske Rusije osredotočeni v komisarijatu za zunanje zadeve ter se je vršila s posredovanjem trgovinskih zastopstev. Na Bolgarskem so začeli "čistiti" vojsko. Več višjih častnikov, ki so bili bolj republikansko razpoloženi, je bilo razrešenih svojih dolžnosti. Med njimi sta tudi general Kolev in polkovnik Kolčev. "Ljudsko sodišče" v Berlinu je ol>so dilo na smrt bivšega- komunističnega poslanca Alberta Kayserja. Obdolžen je bil, da je rovaril proti stranki in državi. Burne dneve so imeli na grškem o- toku Kreti. Delavci, zaposleni pri su-. * šenJu grozdja, so se uprli ter v mestu Kandiji napadli orožarne in javna po slopja. V spopadih s policijo Je bilo mnogo ranjenih in šest mrtvih. Oblastem je prihitelo na pomoč vojaštvo iz drugih krajev, ki Je kmalu vzpostavilo red. Delovne prilike na Angleškem so se močno.izboljšale. Konec julija so imeli 1,972.941 brezposelnih, kar znaša skoro dva milijona manj nego so našteli brezposelnih prvi krat, t. j. julija 1931. Preko 50 milijonov hektarjev rodovitne zemlje so uničili prašni viharji, ki so divjali zadnje mesece v Združenih državah. V gorah pri Brennerju sta se pone srečila dva nemška mladeniča, ki sta pobegnila iz Italije, da bi se odtegnila mobilizaciji. Eden je obležal mrtev, drugi pa je nevarno ranjen. Med Poljsko in svobodnim mestom G danskim je bil nastal hud carinski spor, ki se je pa te dni povoljno rešil. Knez namestnik Pavle v družbi bivš. min. V. Jankoviča SMRT V VIPAVI Pri kopanju v Vipavi sta utonili preteklo nedeljo, t. j. i. t. m., deklici Lidija Marinič, stara 13 let, in Marija Bregant, stara 12 let JUGOSLOVANI DOBIMO KARDINALA? Iz Beograda prihaja vest., da bo papež Pij XI. v najkrajšem času imenoval zagrebškega nadškofa mons. Bauerja za kardinala. To imenovanje •bi bilo v zvezi s sklenitvijo konkorda-ta med Jugoslavijo in Vatikanom. V konkordatu sámem o tem ni nobeno določbe; vendar pa obstoja baje ust-meni dogovor v tem smislu. Če ta vest odgovarja resnici, dobimo Jugoslovani v jnajkrajjšem času svojega prvega kardinala. ARGENTINSKE VESTI Za svobodo tiska Poročali smo o vznemirjenju, ki ga je povzročil vladni dekret o olivešče valnih agencijah med argentinskim tiskom. Protesti so bili hudi, da je notranji minister izročil dekret državnemu pravdništvu, da ga prouči ter ugotovi, ali je protiustaven ali ne. Dr. Melo je izjavil, da bo vlada dekret pre klicala, če se izkaže, da njegove določbo niso v skladu z ustavnimi pre i-piši. Vkljub temu pomirjevalnemu za držanju izvršne oblasti, je kongres o-dobril v sredo po poslancu E. DiA-tmannu predloženo interpelacijo na notranjega ministra glede omenjenega dekreta. Povodom razprave se je vnela živahna debata, tekom kajere se je izkazalo, da je večina poslancev v tej zadevi na strani tiska. Celo v vlad nem bloku je prišlo ob tej priliki do spora ter je del nacionalno demokratskih poslancev glasoval s socialisti, naprednimi demokrati in radikali — torej z opozicijo. Nova nadloga: podgane ■V okraju Victoria, Pampa Central, se je pojavila nova in huda nadloga. Okraj so poplavile podgane, ki po menijo tudi veliko nevarnost za zdrav je tamošnjega prebivalstva, ker prenašajo kugo. Zabeležili so že več slučajev te nevarne bolezni, med njimi celo štiri smrtne. Prebivalci zagotavljajo, >da so videli orjaško krdelo podgan, ki je merilo dober kilometer v širini in več kilometrov v dolžini. ... - ——--—3, Izgon radi politike V sredo zvečec so prepeljali iz Ro-sarija v Buenos Aires bivšega mestnega svetnika rosarijskega mesta .To-séja Andana, člana komunistične stranke. Iz Buenos Airesa ga bodo de portirali v Italijo. Ista usoda čaka tudi bivšega mestnega svetnika Sigfrida Pozzebono. Vprašanje verskega pouka v šolah Na seji senata pokr. Buenos Aires, ki se je vršila v torek, je notranji minister Solano Lima odgovarjal na interpelacijo nekega socialističnega senatorja, ki je hotel vedeti, ali je rr>s da namerava pokr. vlada uvesti obvezen verski pouk na vseh šolah. Minis ter je izjavil, da vlada nima takšne?* namena, pač pa da se bo verouk u-vedel na vseh onih šolali, kjer bo ve čina staršev šolskih otrok to želela. Za poljedelske naselbine v teritorijih Na predlog Zemljiškega urada {Dirección de Tierras) je vlada objavila odlok, ki določa, da so imajo ustanoviti v teritorijih poljedelske naselbine, kjer se bodo naselili takšni poljedelski delavci, ki nimajo stalnega zaslužka in tudi ne sredstev, da bi si nakupili večja zemljišča. Naselbino, nekakšne vasi, naj bi se ustanovile " bližini večjih poljedelskih središč. --Vsak naseljenec bo dobil po štiri hektarje zemlje, katero bo polagoma odplačeval. To je prvi korak k ustanovljanju tnalih kmetij. Vlada je hotela biti pri * tem prvem koraku previdna ter je d > ločila, naj se kmetije ustanove v bližini večjih poljedelskih središč, kjer bodo imeli naseljenci priliko, da ob žetvi nekoliko zaslužijo ter ne bodo navezani samo na svoje .malo zemljišče. Vsekakor pa jim bo njihovama la kmetija v veliko oporo v borbi za vsakdanji kruhek in a pametno ureditvijo produkcije ter z marljivim obdelovanjem se bodo pridnejši naseljen ci polagoma lahko postavili na lastne noge. Lov na igralce Znano je, da je v bližnji Avellane-di že od nekdaj "poslovalo" več igralnic, ki so se ukvarjale s prepovedanimi igrami, s quinielo" itd. Takšne i-gralnice imenujemo navadno skrivne ali tajne; one na Avellanedi pa niso bile nikaka tajnost. Pred par meseci jih je bil eden izmed reporterjev 'Pren se' podrobno opisal ter je tako izvedela zanje tudi javnost v najbolj oddaljenem kotu Argentinije. Splošno zna no je tudi, da je bilo zloglasno tolo vajstvo na Avellanedi v zelo ozkih zvezah s prepovedanimi igrami. Izkoriščevalci so si bili porazdelili pokra-no v interesne cone, kjer so krčevito branili svoj monopol do izrabljanja hazardnih iger. Mnogi spopadi med tolovajskimi tolpami so se dogodi'i baš radi interesnih sporov med takšni mi izkoriščevalci. V zadnjem času je pokrajinska vlada sklenila strogo nastopiti ter iztrebiti nedovoljene igralnice. Poguman korak je storila že prejšnji torek: o-blasti na Avellanedi so priredile pravcati lov na "quinielerose" in njihove tovariše. V enem samem dnevu je policija aretirala okrog 200 "gospodarjev" in igralcev, zaplenila mnogo srečk, denarja in igralnih priprav. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES Mercado de Abasfo Corrientes 3223 CHILE SANTIAGO VALPARAISO BRASIL Rio Santos SAO PAULO PARAGUAY C. pres. Franco ASUNCION HRANILNICA: Komu boste zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost in primerne obresti! DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo VaS nalog najtočneje, najhitreje i najvarneje izvržen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico je predstvnlca vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnice po najugodnejših pogojih. i IZSELJENSKA POŠTA: Kam naj Vam pašiljajo pošto, če nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko pošto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov. Naše uradne ure: od do 7 zvečer; ob sobotah do 12^. SIGURNOST! BRZINAI USLUŽNOST! POVERJENJE Postopanje proti morilcu Gori Preiskava proti morilcu senatorja # Bordabehereja Valdezu Gori se nadaljuje, prav tako tudi postopanje pn ti tajniku poljedelskega ministra Du-gganu, ki je obdolžen, da je senatno stenografe nagovarjal, naj bi po krivem pričali, da je senator imel v rokah samokres, ko je Gora streljal. — Duggan trdovratno taji. V sredo ga je sodnik zaslišal vpričo stenografov. O izidu tega zasliševanja ni bilo objavljeno nobeno poročilo, vendar pa zagotavljajo nekateri listi, da so stenu-grafi vztrajali pri svojih prejšnjih izjavah. V senatu so razpravljali, ali naj se objavi zapisnik seje, na kateri se je iz vršil umor. Pa se niso mogli zediniti, ali naj se objavi v celoti,, ali ne. Zaželjeni dež V žitorodnih krajih republike je začelo te dni deževati po dolgih mesecih izredno hude suše, kakršne Argen tinija že dolgo ne pomni. V zadnjih šest mesecih so bile padavine v sko-ro vsej republiki izredno redke, ponekod pa že par mesecev ni padla skoro kaplja vode. Suša je ogražala žitni pridelek in živinorejo, izgleda pa, da se bo položaj sedaj brž popravil, če oblaki ne bodo preveč skopi pri blagoslavljanju izsušene žemlje. Preprečana kriza Glasovi o predstoječi krizi v argentinski vladi niso bili neutemeljeni. Mi nistra za finance in poljedelstvo sta bila res predložila predsedniku republike svojo ostavko in tako je storil tudi notranji minister dr. Melo. Izgledalo je že, da bo treba vlado res reorganizirati, ko se je končno, po dol gih pogajanjih, posrečilo najti zado voljivo rešitev. Za sedaj ostane v vladi vse pri starem — vsaj dokler se ne zaključi v senatu razprava o trgovini z mesom. Strašna smrt kaznjenca V jetnišnici mesteca Mercedes se je nahajal med jetniki Pedro Bille, obsojen radi umora na 12 let ječe. Ker se jo dobro vedel, ni bil v celici, mar več je imel posla v kaznilniški bolnišnici. V torek zjutraj je zgodaj vstal, šel v kuhinjo, se polil po obleki petrolejem ter zapalil. Čuvaj je k malu opazil svetlobo ter zavohal smrad. Vdrl je v kuhinjo o-benem z drugimi; Billeja so našli vse ga v plamenih in že napol mrtvega. Pogasili so brž ogenj, nesrečneža pa niso mogli rešiti. Ostavil je pismo, na slovljeno ženi. Vsebina tega pisma ni znana, ker ga je policija zaplenila. Prireditev za naše malčke Prihodnjo nedeljo, t. j. 18. t. m., bc v dvorani Alsina 2832 velika prireditev, katere čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje slovenskih osnovnih šol v Buenos Airesu — namenjen torej za ohranitev in vzgojo izseljenskor ga naraščaja. Vsak naš človek se mora zavedali, da je usoda vse naše izseljenske skup nosti in vseh naših ustanov odvisna končno od tega, ali bo naša mladina obvladala naš jezik ali ne. Zato je tudi dolžnost vsakega našega človeka, da podpre akcijo za podučevanje naših otrok v materinskem jeziku. Prilika, da pokažemo svoje razumevanje in svojo dobro voljo, se nam nudi z nedeljsko prireditvijo. Komur je količkaj mar naš izseljenski naraš čaj, ta se bo prireditve gotovo udeležil. Še posebno, ker je vstopnina zni žana in ker je spored prav zanimiv. Obsega več pevskih in glasbenih toč , nekaj prizorov in deklamacij, s katerimi se bodo pokazali naši šolarji, ter nad vse zabavno igro v treh dejanjih: "Trije vaški svetniki". i V glavnih vlogah nastopita znani komik Gustav Dečman ter Pavla Štrukljeva; poleg nih nastopijo našemu občinstvu dobro znane moči: Josip Živec, Amalija Berginčeva (ki se je bila prvikrat predstavila na odru kot Ančika v "Ciganih"), Martin Reber, ki bo igral zabavno vlogo Lahaj narjevega Jakca, in drugi. Igra "Trije vaški svetniki" je doživela lani celo vrsto nad vse uspelih predstav v Buenos Airesu. Vprizarja-la jo je odlična nemška igralska skupina v gledališču "Fernina". Prav gotovo bo zelo ugajala tudi našim ljudem, posebno onim, ki radi vidijo vesele igre, da pozabijo na vsakdanje križe in težave. Prireditev prične točne ob 4. popoldne. Pri prosti zabavi bo sviral oia-čen društveni orkester pod vodstvom svojega novega učitelja g. Košute. Pridite na prireditev za naše malčke, da se razvedrite ter obenem gmot no pomagate do vedno lepših uspehov eni izmed naših najbolj potrebnih izseljenskih ustanov: naši šoli! 2. _ y^s6eSS3BS| l:H ¿mM v- K . \ • r« * ¿ i t sv . > - 1 t? - J? . v Večji oddelek belgijskih karablnerjev j« pred nedavnim posetil Pariz G. župnik Kastelio odpotoval v Evropi Zadnja številka "Duhovnega življenja" sporoča svojim naročnikom, da odpotuje urednik te revije g. izseljenski župnik Josip Kastelic v Evrop>">, kjer ostane predvidoma tri mesece. V tem času bo "Duhovno življenje" izhajalo po en krat na mesec. Nova odkritja Nikole Tesle i New York, 11. jul. — Nikola Tesla, znani jugoslovanski elektrotehnik in fizik, je včeraj, na svoj 79. rojstni dan, povedal armadi časnikarskih reporte rjev, da ima tri nove iznajdbe odnos-no odkritja, ki so "revolucionarnega pomena". Iznajdbe in odkritja so: 1. Nova metoda za transmisijo fie peš in mehanične energije na vsako Zahvala Pisatelj g. Ksaver Meško je poslal "Taboru" svojo knjigo "Volk spokor-nik", katero poklanja "našim malčkom v Argentiniji". — G. Stanko Ličen je daroval za slovensko šolo $ t.-. Obema darovalcema najlepša hvala! šolski ods. "Tabora" Štorklja Rojaka Ivana Smerdelja in njegovo ženo Antonijo je obiskala v nedeljo štorklja ter jima prinesla čvrstega dečka. S čvrstim in zdravim sinčkom je štorklja osrečila pred tednom tudi rojaka Gasparja Nuncija in njegovo ženo Marijo. Materi in novorojenčka so pri naj boljšem zdravju. Srečnim staršem na še čestitke! Šola v Villi Devoto V prostorih Gospodarskega in podpornega društva v Villi Devotto, kjer ima svoj sedež tudi slov. osnovna šola, se je vršil preteklo nedeljo prer! poldne sestanek staršev šolo poseča-jočih otrok. Sklicalo ga je novo vodstvo Taborovega šolskega odseka, da se staršem predstavi ter se z njimi porazgovori o dosedanjem in \bodo-čem delu te naše šole. Novo vodstvo je tako-le sestavljeno: /načelnik dr. V. Kjuder, zapisnikar 'Stanislav Ba-retto, 'blagajnik Vladimir Blaznik. Tekom razgovora je bilo predloženih več treznih predlogov za čim lepši .razmah šolske akcije v Villi Devom. Predloge bo skušalo vodstvo čim prei udejstviti. Šola v omenjenem mestnem okraju prav razveseljivo napreduje. Starši so izjavili, da so z dosedanjimi uspehi zadovoljni ter da tudi otroci prav radi posečajo slovensko osnovno šolo. Sestanka se je udeležil tudi g. inž. Jekovec, ki je navzočnim povedal mar sikaj zanimivega ter jih vzpodbujal k nadaljnjemu delu za vzgojo našega izseljenskega naraščaja. daljavo. I 2. Izpopolnitev direktnega elektri'" nega toka, ki teče gladko in brez p',p vodnika, toda samo v eno stran. 3. Dokaz na podlagi opazovanja *1 Prenapolnjena. Zaradi silne suše trpijo največ otoki, kjer so se posušili studenci.. Najhujše je na . Kornatslv i °tokih, kjer se na pašnikih zbirajo v«like ovčje črede. Zaradi pomanjna-"ja trave in vode je že mnogo drobnice poginulo. Z drugih otokov poroko o veliki škodi, ki jo suša povzro ^ po vinogradih. Iz Šibenika vozijo 1'arniki dnevno pitno vodo na otoke. VESTI S PRIMORSKEGA nova 2rtev planin Planine so zahtevale spet novo smrt fto žrtev. Na Vidov dan, 28. junija °Poldne se je na Mlinarskem sedlu v Kamniških planinah smrtno pones-reiila komaj 25 let stara uradnica v uPravi dnevnika "Jutra," Mira Zupan *'čeva z Dolenjske ceste. V četrtek 27. zvečer se ie odpeljala ! Mirkom Stepišnikom iz Ljubljane v kamniško Bistrico, odkoder sta ob r®h zjutraj odšla na Kokrško sedlo, ^tam pa dalje proti Mlinarskemu se-Okrog poldneva sta prišla do sne ''^a, Mirko je zasekal vanj stopinje 111 «a prečkal, za njim je varno stopila Se Mira kar s skokom pognala na ,,roa in to je postalo zanjo usodno, spodrsnilo ji, Je in že se je začela plu-po strmini. Mirko je planil za n.o grabil za roko ter se skušal za-*Mrati, a ves napor je bil zaman. K-i sto metrov sta že letela, ko je Steznik udaril z desnico ob skalo, ki \ je prerezala žilo na roki in v tej Sni bolečini je Mirko izpustil Miro. i teozo je videl, kako je Miro zasu-1(3,0 i glavo naprej, jo vrglo čez dve Pol'ci in kakih 200 metrov čez steno, katero Je obležala na snežišču. ■^Mfinik sam je obvisel kakih 100 "Mrov nad Miro. ^epišnik je klical na pomoč, prihi-sta oskrbnik Češke koče in neki tllrist, in ugotovila, da Miri ne more-4 več pomagati ter obvezala za prv<> Stepnišnika. Do večera so prispeli Jezerskega reševalci ter prenesli lr° z velikim naporom do Češke ko-potem v dolino, kjer so Jo polo-v kapelico na Jezerskem. Nasled- ^an so z avtom odpeljali njeno Plo v Ljubljano na dom. Istotako Še o dogodkih v Žagi pri Bovcu O spopadu med slovenskimi fanti in italijanskimi vojaki v Žagi pri Bovcu, o katerem smo poročali v zadnji številki, prinašamo tu še nasledrje podrobnosti oziroma dopolnila: V omenjeni vasi je bil 10. junija na bor. Kakor običajno ob takih prilikah, so fantje prepevali slovenske pesmi. Iznenada je navalil nanje alpinski narednik ter oklofutal enega izmed pevcev. To je ostale fante tako razkačilo, da so narednika prijeli ter 'bi ga g>-tovo vrgli čez most, da mu niso prihiteli na pomoč vojaki. Na obeh straneh je bilo nekaj bunk, hujšega pa se ni zgodilo. Ozračje je bilo radi tega dogodka precej napeto, ko so se odigrali črez par dni, tekom plesa, dogodki, o katerih smo pisali. Narednika je slovensko petje spet zbodlo. Dejansko je napadel 25-letnega Antona Kutina, ka" je dalo povod za splošen pretep z že omenjenim izidom. Pozneje so vojaki s puškami v ..'■o-kah obkolili vas ter začeli iskati fante. Naslednjega dne so prišli še ka-rabinerji iz Bovca in Srpenice, koman dant alpinskega polka s celo vrsto o-ficirjev, miličniki itd. V zaporu so pridržali Antona Kutina, Antona Pičulina ter Andreja in Alojzija Rota. Sodilo jih bo vojaško sodišče in ne izredni tribunal, kakor se je glasila prva vest. Aretacija Karabinerji so aretirali 22-letno Tončko Cigale, doma iz Novega sveta pri Godoviču. Vzrok aretacije ni znan in karabinerji doslej staršem še niso hoteli povedati, kam so dekle gnali. Najbrž pa je v idrijskih zaporih. Prihod vojaštva V vaseh okrog Godoviča so v drugi polovici junija popisali vse proste sobe in prostore zaradi prihoda vojakov ki je menda v zvezi z nadaljevanjem utrdbenih del ob meji. Ta dela so bila začasno prekinjena, izgleda pa, da Razne obsodbe Vedno češče so obsodbe radi odtegnitve od nabora. Prizadeti so predvsem naši ljudje, ki se ne spoznajo v tolikih dekretih in ukazih, ki jih z dneva v dan kopičijo nad njimi. Tako je bil obsojen v Gorici na edo leto zapora, toda pogojno, Edvard Zavrtanik, star 26 let, doma iz Solkana. Filip Vončina iz Gornje Tribuše se je izselil v Jugoslavijo brez potnega lista. Te dni je bil v Italiji obsojen na 4 mesece zapora in 3.000 lir globe radi skrivne izselitve. Eno leto zapora pogojno pa je dobil 331etni Boris Klav žar iz Gorice ker se ni predstavil naborni komisiji. nih; posebno razširjene so pljučne bolezni in pa trebušni legar. Ko je povžil svojo jed, se je fant poslovil ter nadaljeval pot. Kmalu za njim pa je prišel v gostilno znani fašist iz Buzeta Fabjančič. Ko je čul, kaj je povratnik govoril o Afriki, je odbrzel za njim, ga dohitel ter šiloma odvedel v Buzet. Tam so fanta, ki je težko bolan, obeojili na 20 dni zapora. Protifašistični letaki na bojevniški proslavi Gorica, junija. Pred mesecem so i-meli bivši bojevniki na kraju, kjer m, se vršile borbe v okolici Gorice svojo proslavo. Kot se navadno to vrši, se je tudi letos vršilo z muziko, obhodom in govori. V razliko pa je omeniti le kmetom so pokradli precej drv, ki so Vojaška vaja na Goriškem Že pred meseci so se pričele po raznih krajih na Goriškem vojaške vaje in se še vedno nadaljujejo. Prihajajo in odhajajo vedno nove čete, ki jih vežbajo po naših terenih. Kakor navadno tudi lotos to ni brez posledic. Škoda, ki jo prizadevajo vojaki ie tudi letos velika, kar poleg velike suše, ki je uničila precejšen del pridelkov, vzbuje med kmeti veliko bojazen za bodočnost. Najbolj obupno 2 sebno še, ker so videli veliko jezo goriških policistov, ki so brez uspeha skakali in iskali krivcev. Med zastop niki ki so se udeležili te manifest i-cije, jih je prišlo tudi precej iz Rima. poslanih direktno od Mussolinija. Ki so kazali vidno svojo nezadovoljnost, kar je napravilo vso zadevo še bolj mučno. Iz Afrike v — ječo V začetku julija se je vrnil iz Afrike, kamor so ga bili odposlali kot vo- speljali tudi Stepnišnika, ki se na vu v domači oskrbi na svojem domu Ubljani. J« A IN TRGOVINA "MOZETIČ" kaverne, rovi, žične ovire itd. ne zde še zadostne. vlomilec pod ključem Po zgornjih Halozah je že več mesecev strahovala prebivalstvo vlomil ska tolpa, ki je najrajši obiskovala vinske kleti in samotne hiše. Iz kleti so zločinci odnašali cele polovnjake vina, nekemu posestniku pa so odnesli tudi 36 litrov olja. Orožniki so naposled izsledili voditelja tolpe v osebi nekega premožnega posestnika, ki j»3 dolgo časa, varen pred sumom imel skladišče ukradenega blaga. Ko so ga jih imeli v skladovnicah. Ko ie Š"1 neki . kmet prositi, da mu plačajo drva in povrnejo škodo, so ga prvič vrgli skozi vrata, drugič pa so mu za-trrozili z aretaciio. če jih ne bo nehal nadlegovati.« 'tJpošftevati .moramo Se, dn je bila čezsoča lansko leto prizadeta še z drusro katastrofo, ko je namreč Soča odplavila precej zemlje, z'aisti travnikov in njiv. Ko so šli letos kmetie prositi za odpis davkov, so jim odvrnili in se z njih norčevali, da Skupina šolarjev, ki posečajo tečaje za poučevanje materinščine v Villi Devoto. Podobna šola ob stoja tudi na Paternalu. vori se, da so italijanske politične o-biasti, v zvezi z bližnjim spopadom z Abesinijo, precej pozorne na vojaštvo in oficirje, ki je nasprotno temu početju in ki je s tem postalo sumljivo. Tako so pred kratkim policijske oblasti izvršile obsežne preiskave na stanovanjih vseh oficirjev v Ilirski Bistrici med časom, ko so ne ti nahajali na vajah. O podrobnem poteku in izteku ter posledicah nam ni še točno znano. Gotovo pa ne bo imelo tak: sedaj lahko lovijo na svojem svetu, nezaupanje političnih oblasti, pri voja kih bogve kako dobrih posledic. Glas iz Afrike Italijanske vojaške oblasti so obljubljale vse mogoče dobrote onim delavcem, ki so se odločili, da gredo v Afriko kot prostovoljci gradit razne vojaške naprave. 5025 Bs. Aires (Paternal) IŠČE IN KROGLIŠČE 1'RI PUŠKI O ALVAREZ 2251 b^revzel ter bom skrbel, da lajn v vsem zadovoljni cen j. ro-' ^at«rlm se priporočam za obisk ANDREJ REBEK! jaka, neki domačin iz Sovinjščine, v se vojaškim oblastem doslej zgrajene Istri. Dobil je dopust radi bolezni, ki si jo je nakopal v Eritreji. Fant je izstopil na postaji v Buzetu ter se s težkimi koraki napotil proti Sovinja-ku. Pri Sv. Martinu se je ustavil v gostilni ter zaprosil, naj bi mu dali kaj za zob, ker da je hudo lačen in nima denarja. Gostilničar mu je postregel in kmalu se je nabralo okrog fanta mnogo domačinov, ki so hoteli vedeti, kako je v Afriki. Vojak je pripovedoval, da je zelo slabo: vojaki prejemajo po 1 liter in pol do 2 litra ¡ vode na dan za pitje in umivanje. Ker jim to ne zadostuje, morajo vodo ku- ribe. Tako ostavajo naši kmetje pri ''«cm nooolnoma brez pravic, in nima jo nikogar, ki bi jih zastopal ter branil. V cerkvi so pred kratkim oznanili, da če dobiio koga na vojaškem letališču, bo brezpogojno obsojen na šest mesecev zapora ali 600 Lir denarne kazni. Prostor za voiaško letališče f-o odvzeli kmetom in ga do sedaj še niso plačali, kljub temu da so jim to obe tali. To pomeni za domačine največji udarec, ker so jim s tem vzeli najlepše travnike, ki so jim donašali skozi leta največ. Tako sedaj ne more.io tod niti kositi trave, polej tega pa mo rajo še vedno plačev. za odvzeta zemljišča davke kot so jih prej, ko Je bila zemlia še v njihovi posesti. Še oficirjem ne zaupajo 'Kot vsako leto so tudi letos prišli večji oddelki vojaštva raznih strok v bližino meje na vojaške vaje. Tako jih je vsa Ilirska Bistrica polna. Go- Od teh nesrečnežev pa prihajajo lc-redka poročila in še ta ne povedo bog ve kaj. Znano je, da italijanske oblasti vršijo strogo cenzuro na vso pošto, prihaja iz Afrike. Vendar pa je te dni neka družina v Trstu kljub strogi cen zuri dobila pismo od svojca, ki je odšel kot "prostovoljec''. Poročilo ne pove ničesar razveseljivega. Mesrefčnež namreč piše, da naj oni, ki se mis!i jo podati v italijanske afriške kolonije raje ostanejo v Trstu, pa četudi bi se preživljali samo s travo. Dalje pravi, da ni nobenega upanja več, da bi se še kedaj vrnil v domače kraje, kajti razmere so take da jim bo moral prej ali slej vsak podleči. Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dtntista Treltes 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 69 La Paternal 17JI orožniki vodili na železniško postajo v Ptujski gori, je mož raztrgal verigo povati. In je prav draga: stane celo in zbežal. Orožniki so ga ujeli. Med po 1 liro üter Mnogo vojakov je bol-preiskavo je sprva vse tajil, pozneje pa je priznal zločine ter izdal svoje sokrivce. iNévarna tolpa je štela 30 članov. sestra ubila brata V Rasinji pri Koprivnici se je odigrala krvava rodbinska'tragedija. Na Malem posestvu sta po smrti staršev živela brat in sestra, 24 letni Milan in 23 letna Jela Labaš, ki sta se ves čes prepirala zaradi razdelitve zapuščine. Te dni je tak prepir sestro tako razjaril, da je zgrabila za velik kuhin ski nož in zabodla z njim brata v levo prsno stran. Milan je v nekaj minutah izdihnil. , Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najno vejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni JOSIP FAGANEL Soliš 1235 tucióna) - (blizu Constl-- U. T. 23-7002 ROJAKI!! pri živcu v znani restavraciji, najboljše postreženi. bost« ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik EMIL 2IVEC paternal Osorio 5085 Skupina letalcev, med katerimi je tudi letalka Carina Negrona, ki se je dvignila z letalom v višino 12.034 metrov. KR0JACNICA "TRIESTINA" Izvrši obleke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni. Naročite si obleko in prepričani boste! Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju. Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 de mayo 724 buenos aires ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. krojač izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—-1271 1 ALBERT BELTRAM • • priporoča cenj. rojakom svojo J trgovino črevljev, šolskih po- • trebščin in tobakarno. Ima ve- • liko izbero copat in nudi naj- 2 bolj ugodne cene • J Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo bo lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom ln rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA ''«MfflaiEifflfflHiaaMaifflsisisisiaisEMaEisisislES Franc Melinc B AUNE S 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T.59 Paternal 1262 Z mirnim srcem se lahko zatečete v ZASEBNO KLINIKO S. Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985 v vsakem slučaju Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v naši kliniki specilizirane zdravnike >iP«9aia>ra Je ^jditflacena kultwa»4p.zanimive dežele. ... •{ (•.<-■ Najlijitffei ftistrtimetit Ji je neka vr«1a flavte, ta fcafeVe izvabljajo-čudno nežne, ' infclafilibllčfto- In' eksotičite "melodije b tipično četrttoY)ško; romavüikóí •V novejšem času sa. je sačeJ«. Evrop.a zanimati tudi, za abe^pslio. slikarstvo, ki je že v pamtiveku imejo evojc šj <.■'; .:-':.,.-! :■ '•.Hk'-vfdOÍÍ 'V •llfíTW.'-'iWVÍlíJ)! ''!)>': ¡>«¿' le. NAROČITE SE NA "Novi list" SULTANETA-KANOVA HČERKA Po teh besedah je Ahmed pastal pc zoren, nakar je nadaljeval: "Poslušaj! Ali slišiš ta-le glas? Tebi in meni kliče, naj se zbudiva iz sna! Glas zmage je to!" V resnici, do obeh vojvod je prihajal zvok živahnega streljanja iz pušk. Tedaj ci Je Sofir Ali vstopil v sobo. v kateri sta se nahajala Ammalat in Ahmed kan; bled in ves razburjen je dejal: "Ali slišiš, 'čamkal? Buinaki se n-pira! Množica oblega ruske vojake in strelja nanje s svojim orožjem". "Oh, prokleti!", je zavpit Ammalat bog ter planil k svoji puški. "Kako se predrznejo storiti karkoli brez mene? Pojdi, Sofir, ter ukaži jim v mojem imenu, naj takoj.mirujejo! Če se kdo nepokori, ustreli ga! "Skušal sem pomiriti jih", je odgovoril 'Sofir, "pa me nihče ni poslušal. Z njimi so Ahmed kanovi 'nukri' ter jih vzpodbujajo z vzklikim: Smrt Rusom!" "Kako? Ali je res, da moji 'nukri' tako vzklikajo?", je vprašal Ahmed kan, smehljajoč se. "No samo, da kričijo," je odgovori» ■Sofir, "marveč so tudi dali zgled S tem, da so začeli streljati". Najboljšo postrežbo te solidos oca* as]dete pd LEOPOLD UŠAJ GARMENDI& 4873 — PATERNAL mmmmmmmm^mmm^ Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 mmmmm^mmmmmmmmmmmm PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 11. Campana in C. Sto. Tomé 13. Alcantara 15. Jamaique in Vigo 1Ü. Augustus in And. Star Proti Evropi odplovejo 12. Cabo Norte 13. C. Palos in Av. Star 15. Campana 16. Alcantara 20. Augustus VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev NOVO SREDSTVO PROTI MALARIJI £ Coy Iona prjjiaja vest o novem ¡ prati tropi On i malariji. Ta otbfe Je že več mesecev okužen z nj \4 epidemijo te nevarne bolezni. Ker sej je kinin izkazal kot nezadostno srjodstvó, so bile oblasti brez moči m nekateri kraji so bili že pusti, tropič-malarija je pomorila vse prebival-cej. Navzlic temu so pa delale oblasti v .še mogoče ovire angleškemu .zdravniku dr. Simeosu, ko je prispel na Cey Ion, da bi organiziral boj proti epidemiji. Nihče ni verjel njegovi trditvi, da je ódkril in sestavil novo sredstvo proti malariji. Šele po dolgem prizade vánju fio mlademu zdravniku dovolili preizkusiti v bolnišnici v Colombu no-vd sredstvo. ALEXANDER DUMAS: BAR-RESTAVRACIJA 25 de MAYO 722 U.T. 31-39?? Izvrstna godba od 3. pop. do 1. V? polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju "Rusi gredo, Rusi gredo!" je vp'j Sofir, ko je vstopil v hišo in pobledf od groze, ko je zagledal troje tri»P® "Z menoj pojdi!", je dejal Ah"ir kan. "Namenjen sem bil v Čečino, jo nahujskarn proti Rusom. Daj, l'1" diva, in Bog naju vodi! V hribih 1,1 i/,*j deva kruha in vode, smodnika i» gel, več pa hribovec ne rabi. Ali P deš?" ■ V "Kakšen izhod mi pa preostaja* ^ no beg? Pojdiva!", je odgovoril A"11'1 lat s krepkim in odločnim gla-s°" "Prav praviš: sedaj ni časa za . .p/ prave in očitanja. Sofir Ali, tako) privedi konja in šest 'nukrov'!" "In jaz pojdem tudi, kaj ne? » lečnef mi vprašal mladenič svojega brata, & solzami v očefi. "Ne, dragi Sofir", Je odvrnil A»11" lat beg; "ti ostaneš tu in boš lia'., da mi ne oplenijo hiše. Pozdravi mojo ženo ter odvedi jo na d»'11 nega očeta. In ne pozabi name! gom!" V hipu, ko sta Ahmed kan in malat beg odšla skozi ena vrala skozi druga vstopili Rusi. III. Bil je topel spomladanski daI1' p P1'"' "Mollahi" so klicali k molitvi bivalce Čečine in njihov enolien'^ili(<, se je polagoma zgubljal v 11P',r ()¡p nem zraku, potem 'ko vzbudil odmev hribovja je bil z* Posledico so bile presenetljive. Že čez pet dni so bili izlečeni najtežji pri meri. Atebrin, kakor se imenuje novo sredstvo proti malariji, je rešil življenje mnogim prebivalcem otoka i.i šele tekaj je guverner poveril angleškemu zdravniku borbo proti malariji na vsem otoku. Če ni vest o presen^ tljivem učinku atebrina musonata pre tirana, bo tropična malarija kmalu spadala v preteklost, prav tako kakor epidemija črnih koz in kuge. To bi bilo posebno važno za tropične in subtropične kraje. NEKAJ O KURJEM JAJCU Da je kurje jajce eno najdragocenejši živil, je že davno znano. Beljakovin in maščob, ki jih telo skoraj popolnoma prebavi in uporabi za zgradbo svojih stanic, ima dosli. Zelo je razširjeno mnenje, da kuhanje Jajcu odvzame večji del prebav riosti. To naziranje proglaša sloviti fiziolog prehrane Rubner za pravljico. Po njem izkoristijo zdrava prebavila prav tako mehka kakor trdo kuhana jajca. Neko nazadovanje v kakovosti ne nastane po kuhanju ali drugi pripravi, temveč samo po starosti jale V jajcih je-namreč še neka snov, ki ni- toliko v korist celotnemu našemu organizmu, kolikor našemu živčnemu sistemu. To je tako zvani lecitin, snov, JU.jVsebnje fosfor in ki jo dobimo sicer v raznih drugih rastlinskih in mesnih jedilih (telečjih možganih, mlečku, giahu, kaviaru itd.), a nikjer ne toliko kakor , U jajcih. 'Lecitin ima za nas podoben pomen kakor vitamini. —' Naše telo ne more ne teh ne o-nega pridelati iz lastne moči, temveč si ga mora dobiti iz rastlin, ki ga. edine lahko pridelujejo,-ali iz mesa rastlinojedih živali. V jajcih je tedaj .mnogo lecitina, žal pa se ta razkroji že po razmeroma kratkem Času. Jajca, ki so starejša h'e go 18"dni, nimajo ve«. Po drugih hranilnih snoveh ostane takšno .jajoq-sicer še vedno veliko vredno živilo, a ker nima lecitina, je izgubilo snov, ki osvežuje in množi sile naših možganov in živcev. ZA KRATEK ČAS Brat?! Gospodinja je presenetila služkinjo z novim fantom v kuhinji. "Zdaj imate torej zopet zaročenca," se je razsrdila gospodinja. "Zdaj men da ne l>oste trdili, da je tudi ta brat?" 'Pač, gospa," pravi služkinja, "ta je brat mojega bivšega zaročenca!"