The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XVII. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) NOVEMBER 15th, 1934 ŠTEVILKA (NO.) 270 Mr. Slave Trošt, jugoslovan-«- UDA ir nUIOMII A ZANIMIVE VESTI IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO ŠIRNI AMERIKI PROFITE KAPITALISTOV Vs®.kaže, da bo žetev delniš-n in bondnih investorjev v tem letu znašala $6,300,-000,000, piše organ Wall Streeta. NEW YORKTII ke- delni, nov. —Ban-ln , čarji, bondni investorji b c°rPoracije bodo imele letos • Sato ^tev, ako se bo rast do- bick, ^ *0v na<3aljevala do konca le-tek'Stl smeri kot jo je zavzela m Prvih osmih mesecev. Ta ski naseljeniški komisar v New Yorku se je na povabilo dr. Frana Novaka, ministra za socialno skrbstvo, podal v Jugoslavijo. V domovini ostane par mesecev, nakar se zopet vrne na svoje sedanje mesto. V Chicagu sta Frank in Cecilija Jurca nedavno obhajala 25-letnico zakonskega življenja TOSMISLAV JE POSTAL "STAROSTA" SOKOLOV BEOGRAD, 14. nov. — 11 let stari jugoslovanski kralj Peter je prenehal biti starosta Sokola v Jugoslaviji, ki šteje 250,000 članov. Njegovo mesto je zavzel njegov brat Tomislav, ki je star šele 6 let. Sokol v Jugoslaviji je in prijatelji so jima ob tej priliki i pred nekaj leti postal nekaka priredili surprise party. Frank i^apol državna organizacija. Pe-Jurca je doma iz Podlipe pri ter je danes zapustil otroško Vrhniki in je prišel v Ameriko leta 1907 v Kenosha, Wis. Njegova soproga je doma iz Terboj pri Kranju na Gorenjskem. V Ameriko je prišla leta 1909. Po- ^>(2našala $6,300,000,000, Io£ila sta se leta 1911 v Kenoshi *)lse "Journal of Commerce" Wall er 7 A merce. jj^ wall Streeta. Omenjeni ta]j2 Pa' da bodo profiti kapi-vini t0 leto največji v zgodo- la JlZJemo leta !929, ko je bi-na višku> °zir°- '913 at Več;ii kot so bm leta Viri' ^Wal,^?' da NRA d0V0" delež Streetu vzeti večji kdai nar°dnih dohodkov kot vide;Prej; Učinek NRA je raz- iividei.^ lzPlačevanja delniških PreSe„, ' ki bo letos najbrže ^tifl $2'°°0>000,000 v pri- letQ >W,800,000,000 za lansko UpORNA» UČITELJICA SE NE PODA ^SltC,USE' N- Y" 13" nov,-teliicr® 1teden je 21 letna uči-biia * Mlss Esther De Lee do-odb0ra nekega člana šolskega služb0 uliaz' da zapusti svojo ^Hžu ni hotela razobesiti UkaJ Tzvastavo kot ji on •a, barskemu poslaniku V0riU Petr°vu protest proti Vmumu in Preganjanju, ka- ^tični S° ^Postavljeni komu- ^ * delavski voditelji v vala delegacija je zahte- ter imata 22 let staro hčer in 19 let starega sina. V noči med 6. in 7. novembrom je bil na cesti od avta na mestu ubit Frank Frelih, star 42 let, doma iz Leskovice nad Škofjo Loko na Gorenjskem. V Ameriki je bival 24 let in zapušča tu ženo ter pet nedoraslih otrok. Bil je član SNPJ ter o-skrbnik Slovenskega Doma v Broughtonu. V isti nesreči je bil pobit tudi Louis Germošek, ki se zdaj nahaja v bolnišnici v Pittsburghu. Mihael E. šoštarič, soc. kandidat za državnega poslanca v Milwaukee je prejel 2860 glasov, Frank Puncer, kandidat soc. stranke za državnega poslanca1 v West Allisu pa 2739 glasov. O-ba sta ostala na drugem mestu. V Ridgewoodu, N. Y., je umrla Apolonija Vavpotič, stara 60 let, doma iz Domžal. Zadela jo je možganska kap. Zapušča moža in dva sina. V okrajni bolnišnici v Milwaukee se nahaja 13-letni sin Franka Potočarja iz West Allisa, ki se je težko poškodoval na hrbtu pri foot-ball igri. Za mirovnega sodnika South St. Louisu je bil izvoljen Anton! Sestric, rodom Hrvat. sobo v kraljevi palači in bo odslej spal v postelji svojega pokojnega očeta. Vse okrog postelje visijo meči in puške, katere so bile lastnina Aleksandra. GOSPODARSKA KRIZA DAVI BELGIJO BRUSELJ, 14. nov. — Včeraj je pod pristiskom gospodarske krize, ki stiska Belgijo, resigni-rala vlada premierja Broque-ville. Govori se, da bo imenovan finančni diktator, da uredi j zapleteno situacijo državne finance. % ječe bolgarska vlada izpusti W,.. . Jonko Panova, tajnika Ječe i in ' tlcne stranke v Bolgari-skihVo-Se pomilosti 11 bolgar-*»a ki so bih obsojeni ^ . f A? ker so se vdeležili pro-* je vSl?tičlle demonstracije, ki rsila preteklega avgusta. BO KANDIDIRAL M. nov. _ Iz OBSOJEN, KER JE VZBUJAL GLAD OTROK. NEW YORK, — Pred par dnevi je bil aretiran 60-letni krošnjar Abe Goldman, ker je pred neko javno šolo v Brookly-nu prodajal pečen krompir. Mestni sodnik Mark Rudich, demokrat, je krošnjarja obsodil na 60 dni ječe ter potem kazen suspendiral, prej pa je starca pokaral na značilen način. Rekel mu je: "Duh pečenega krompirja u-tegne prodreti v šolske sobe ter napraviti otroke lačne, da bodo mislili na svoje želodce namesto na pouk. Zato se držite proč od šole." SMRTNA NESREČA V DOMAČEM AEROPLANU MILWAUKEE, 14. nov... — Smrtno se je ponesrečil danes 201etni William Van Dyke, ko se je dvignil v zrak v aeroplanu, ki pa je sam zgradil. Letalo je padlo na zemljo pri prvem dvigu iz višine 75 čevljev. ITALIJAN STAR 61 LET OCE 28 OTROK. JE BERGAMO, Italija, 14. nov. — Vincenzo Carrara, 61 let star kmet, je danes sprejemal čestitke svojih sosedov, ko je postal oče svojega osemindvajsetega otroka. Broun o Rooseveltu, Coughlinu In drugem Imenuje predsednika "najboljšega učitelja," Cough-lina pa začetnika ameriškega fašizma. V torek zvečer je govoril v Clevelandu znani časnikar in pisatelj Heywood Broun, ki piše dnevno kolono za Scripps-How-ard časopise ter je tudi predsednik Newspaper Guild-a, kot se imenuje organizacija časnikarjev. V svojem govoru je poživljal časnikarje, da se borijo za boljše plače in delovne ure ter da zahtevajo svobodo izražanja od svojih delodajalcev. Če bi ljudje, ki pišejo ameriške liste in revije, smeli pisati, kar mislijo, bi ne bilo nikoli nobene vojne, je rekel Broun. "Pred kavalerijo in infanterijo, pred topovi in strupenimi plini, se priplazijo med narod laži v tiskani besedi. Brez teh laži bi ne bila mogoča nobena vojna." Glede Roosevelta je rekel Broun, da je najboljši učitelj, kar jih je imela Amerika in da je iskren, ampak da se v marsikaterem oziru moti. Trenot-no se nima predsednik ničesar bati od konservativnega elementa. Njegova nevarnost je le, če bi obstal pri miru, kajti narod danes zahteva akcije, pa bila, kakršnakoli. Glede Rev. Coughlina je Brown rekel, da predstavlja začetek fašizma v Ameriki. Na zborovanju časnikarjev je govoril tudi neodvisni demokratski državni senator Harrison, ki je zastopnik Ameriške zveze za civilne svobodščine v Clevelandu. On je ožigosal župana Davisa radi tega, ker je izjavil, da bo odpravil javni forum na Public Square. "Mi ne smemo nikoli pozabiti," je dejal Harrison, "da so bile jamstva širokih človeških pravic zaneše-ne v našo ustavo zato, da varujejo najbolj zatirane manjšine, kajti svoboda onih, ki se strinjajo z večino, ni nikoli ogrožena." ROOSEVELT ODPOTOVAL WASHINGTON, 15. nov. -Predsednik Roosevelt je danes odpotoval na inšpekcijsko turo v Tennessee Valley. Ogledal bo razne vladne naprave, ki se jih gradi v južnih državah, potem pa ostane za par tednov v Warm Springs, Ke. PES JE POGINIL VSLED ŽALOSTI. VAN WERT, O., 14. nov. — Pred 17 dnevi je okrajni avdi-tor Clarence Judkins izvršil samomor. Njegov pes od takrat ni hotel zavžiti nobene hrane več ter je danes poginil. Društvo "Euclid" Itak. :erava virov se poroča, da ,eJ' in~Ja Poštni mojster Far-& predsednik demokratske-r,°dnega eksekutivnega &>Vern eta 1936 kandidiral za r3a države New York. --- Vrv Na ROOSEVELTO-SINA BOLNA. nov. ^ V ti MAV*. Pa., 14. _„.. r 2.00 Ea Zedlnjene države In Kanado za :elo leto .... >450 la C mesecev ....... $2.50; za 3 mesece ........ >150 Eft Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države ■ft • mececev ....... »4.00 Sa celo leto ........ $8.00; UlAEntered as Second Class Matter April 26th, 1918 at ^filir the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Congresa of March 3rd, 1879- ttmtmnrtniiiiiiiiiiii»iiiiiiiii»n»»»»»»»»ii»iii»nn»»ti»»nmin»»i»nn»m» Roosevelt in progresivci "Reakcijonarni demokrati lahko trdijo, da je demokratska poplava pri zadnjih volitvah zmaga za demokratsko stranko in njene kandidate. Resnično vprašanje pri volitvah pa ni bila demokratska stranka ali njena politična bodočnost, temveč program predsednika Roosevelta in liberalizem New Deala." Tako čitamo v listu 'The Progressive,' ki je organ La Follettovih progresivcev v Wisconsinu. Isti list potem nadaljuje: "V luči poročil o izidu volitev iz vseh delov dežele se ne sme pozabiti, da obstoji ogromna razlika med demokratsko stranko kot tako in pa med Rooseveltskim New Dealom. Veliko demokratov je bilo izvoljenih po raznih državah, ki niso liberalci. To so demokratje stare šole, katerih politična in ekonomska filozofija je v diametralnem nasprotju z nazori predsednika Roosevelta." Progresivci v Wisconsinu niso sicer na slepo udinjam Rooseveltu, ampak hvaležni so mu, ker je tekom kampanje rekel nekaj prijaznih besed za oba mlada La P'olletta, katerih eden je bil iznova izvoljen v zvezni senat, drugi pa se j? po dveh letih demokratske državne administracije vrnil v Madison kot governor Wisconsi-na. Če pa je Rooseveltov liberalizem tako širokogruden kot ga predstavljajo progresivci v Wisconsinu in če je med Roo-seveltom in demokratsko staro gardo v resnici tak ogromen prepad kot ga oni slikajo, pa je upravičeno dvomiti. Zdi se, da progresivci v Wisconsinu ali iuso tako progresivni kot trdijo ali pa da na njihove nazore o Rooseveltu bol j vplivajo njihove želje kot pa suha dejstva. Roosevelt je ras dal La Follettoma in progresivcem v Wisconsinu nekoliko moralne opore. Ampak to je bila navsezadnje dobra politika. Progresivizem La Fol-lettovega kalibra v Wisconsinu je stara in dobro ukoreninjena ustanova, akoravno je njena sedanja politična forma še mlada, in La Follettovci bi bili lajbrže zmagali tudi brez blagoslova iz Bele hiše. Če bi bil torej Roosevelt ostal "nevtralen," bi bila zmaga progresivcev v W isconsinu napravila vtis, da je bila dosežena na-kljub Rooseveltu in to bi ne bilo povečalo prestiža sedanje administracije, kateri "liberalizem" zelo uspešno služi kot politična municija. Kar progresivci v Wisconsinu pozabljajo, je dejstvo, da je Roosevelt pustil na cedilu senatorja Cuttinga v Nwv Mexico, ki je tudi progresivec La Foll< tovega kalibra. Cuttinga je sicer po hudem boju porazil svojega reakcijonarnega demokratskega nasprotnika, ampak brez pomoči iz Bele hiše. In La Follettovci očividno nočejo ničesar vedeti o Californiji, kjer je Rooseveltova mašina ne samo zapustila Upton a Sinclairja, temveč se je celo zvezala z reakcijonarnim republikancem .Merriamom ter mu pomagala poraziti Sinclairja. i Lepo bi bilo, če bi bil Roosevelt tak idealen progresivec kot ga slikajo La Fol-letovci. Ampak slika ne odgovarja resnici. Opereta "Darinka" UREDNIKOVA POSTA it»iiiiiiiiitnmi:n»n»mannnmtti»»i»»i»»a:iii:»»i»»i»!iii8iiii»iiimtntm I Matilda Čer ne (sestri) zapojeta v duetu "Tam za goro." Samo- --. stojna Zarja se je odzvala z dve- Cleveland-Newburgh, Ohio ma zvezdama, Antoinette Simčič Polagoma se bližamo dnevu, in Mary ivanusch. Edith Moko priredi pevski zbor Cvet ope- dic bo plesaal umetni ples. Vse reto "Darinka." Opereta je ro- peVske točke in umetni plesalki mantična spevoigra v treh de- bo spremljala na klavir Miss janjih, katero je priredil in u-, Vera Milavec. Kdo pa je rekel, glasbil Josip Lautižar. Nastopili telefonirajte ali mi piši- --te, da vas peljem direktno v tovarno, kjer si lahko izberete fino Sterling suknjo in to od $5. do $25.00, ceneje kakor kje drugje. BENNO B. Takoj od začetka je bilo odločeno, da nastopijo vse posamezne skupine samo s pesmimi "a capella", to je brez spremlje-vanja kakih instrumentov. Tudi morajo vsi znati svoje pesmi na pamet in jih peti brez not. Dovoljene so samo zborove pesmi, nič solo nastopov. Vsaka skupina lahko poje 10 minut ali manj, ne pa več. V skladu s temi omejitvami (Dalje na 3. str) LEUSTIG 1034 ADDISON RD-druga vrata od St. Clair Ave. ENdicott 8505 FRANK ZAKRAJŠEK Slovenski pogrebnih 1105 NORWOOD RD. * ENdicott 4735 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 452 East 152nd Street COLLINWOODSKI URAD: TeL: KEnmore 3118 Že šesta zima je tukaj in samo v Cuyahoga je 242,000 ljudi brez dela, še več jih pa dajajo iz tovarn, brez vsake krivde delavcev. številne družine prosijo za pomoč, in število potreb-jnih družin se veča. Učitelji in 'mestni delavci so tudi spregledali, da jim trgajo plače, da od-sedaj naprej še "scrip" ne bo zanje več veljaven. Mladi delavci si belijo glave, kako bi dobili delo ali da bi se kaj koristnega izučili, toda vse zaman. Vas ne potrebujemo, je enostavni odgovor. Poglejmo šolske otroke, napol sestradane,- ki še v šolo ne morejo, ker nimajo obleke in ne obuvala, malo večji se pa potepajo po vogalih in na dumpu. pa ne po njih lastni krivdi. Saj bi radi delali, pa jim ne dajo dela. Res žalostno, pa resnično v. tej deželi, kjer je vsega v izobilju, kaj ne? Mesto ima za policiste in opremo $700,000, toda ne enega centa za mestni relif. Količki, kroglje in strojne puške. ter potrebno orožje proti , delavcem. To se je izkazalo 29. oktobra pred mestno hišo. Torej , tistega osla tepi, ki raj drži po zaslugi našega gospoda župa-na. Prihodnja zima bo najhujša, kar jih pomni zgodovina te de-I žele. Ljudi kar v trumah od-stavljajo od dela, cene živil-i skim potrebščinam pa čedalje , bolj naraščajo. 4,442 malih do-mav bo prodanih na šerifski razprodaji. O, blažena dežela! —Citatelj. Najboljša policija na sve+u Neizprosnost angleške justice ji je najbolj zaveznica. Vsak boljši kriminalni roman se odlg*j\ v Londonu* a njegov junak je na konec vean spretni detektiv iz Scotland Yarda. Pri tet".p^ je statistično dokazana resnica, da se Londonu veliko manj umorov nego v drug" velemestih. V zadnjih dvajsetih letih so na li v angleški prestolnici n. pr. okrog 400 u® rov. Na mesec bi padla tedaj povprečno dv^ oziroma še manj, dočim se lahko ponašajo riz, Berlin, New York ali celo Chicago z m" gokratnimkom tega števila, čeprav so toma« ša mesta nego London. L. 1933 je bilo tu -umorov, a vse je policija lahko pojasnila-^ 11 primerih so storilci izvršili samomor, v ^ iih desetih primerih so jih prijeli. Šest ^ njimi so obsodili, tri so kot neodgovorne ternirali, enega so oprostili. Ni dvoma, da je baš na Scotland Y največja zasluga, da so v Londonu zločini razmeroma tako redki. A tudi P*1 ^ gih vrstah zločinov je statistika za Lon ° ^ godnejša nego za ostala svetovna veleI^kr0g Cestnih ropov je tu na leto na primer ^ sto, tatvin se zgodi sicer še vedno 80,000 a njimi je vlomov manj nego 500. Seveda ni samo strah pred sigurnostJ0^ katero delujejo Scotland Yard, ki ^^o činsko delovanje; omeniti je treba tujSL f0 f ° nekem: Greenville je razširil navadno dim" N arodU< ^f1' lončeno pipo, kakršno je spoznal tlehiV Araeriki" Mesti Amsterdam in & Wpipe!z dobe run- i Rotterdam sta kmalu zasloveli da sta "'eli tou°,rastlmo- pozne-; je izšla na Nemškem knjiga, ki \l' ki Pom!L zdraviJno i dokazuje, da je pravzaprav spo- kvJvtobaka pa se Je raz. s :fike šele po odkritju k°t okr k najprvo safe* tQbak kmalu udomačila in si pridobila mnogo prijateljev ter pesniških slaviteljev, je pa cigara še v tretjem desetletju 19. stoletja veljala za nekaj nedostojnega. Dokazovali so, da so kadilci cigar zanesli v salone sirov in prosta-ški ton. , ■* t \ Tudi cigarete, katere so spočetka kadili le v Orijentu, so se v naših krajih udomačile šele v j drugi polovici 19. stoletja. Ta zmagoslavni pohod toba-karstva pa ni bil brez nasprotovanja. Tudi danes ugledni ljudje dokazujejo škodljivost kajenja. V prejšnjih časih so do-! kazovali isto, samo z bolj učinkovitimi dokazi. Celo veliki 1 Goethe je s prezirom govoril o i "ostudno tlečem klincu". No-iben resnično izobražen mož, ki ima kaj plemenitega čuta, ne bo kadil tobaka. Tudi duhovščina je svarila pred to novotarijo, ki je zdravju škodljiva. Posebno pa so ostro nastopili proti kajenju zdravniki, vsled česar je oblast po mnogih krajih kajenje prepovedala. V Švici n. pr. so ustanovili posebno sodišče proti "kadilski kugi". Pisatelj Tesauro je v svoji knjigi "Moralna filozofija" zapisal: "Kako nesramen prizor je, če ljudje vtaknejo v usta nekak zvit rog, ki je poln tiste sajaste in kadeče se umazanije, katere peklensko paro vsesavajo skozi grio ter jo nato izpuščajo skozi nosnice, kakor konji Diomeda in biki Jazona, ki so iz svojih nosnic bruhali iskre in plamen." Najbolj zagrizen sovražnik kajenja je bil angleški kralj Jakob I. Leta 1603 je dal izdati latinski spis proti kajenju. V tem spisu napoveduje boj "nesramnemu početju", ki je krivo, da propadajo dobre stare navade in blagostanje ljudstva. Drugi nasprotniki tobaka so trdili: "Bolje je biti zadavljen z vrvjo, kakor biti zastrupljen z indijanskim tobakom." Tobak so imenovali "prah iz pekla", kajenje iim nosove in dali jim batine. je Anglež Raleigh, preden so ga obglavili, pokadil še pipo tobaka, so to smatrali za veliko ne-moralnost. Velik sovražnik kajenja je bil turški sultan Murat IV. Ko je 7. avgusta 1633 v Carigradu izbruhnil velik požar, je dultan to naprtil kadilcem ter jih začel strašno preganjati. Na kajenje je bila postavljena' smrtna kazen. Rablji so z mečem sekali glave kadilcem. Tudf ki je potoval skozi Rusijo leta 1643 v Perzijo, popisuje svoje potovanje: "Zločinske kadilce so hudo kaznovali. Prerezali so pa blaznost in hudičevo delo. Ko Navadne kazni, zadenejo kadilce, so, da jim razrežejo nosnice ter z biči bičajo po golem hrbtu. Leta 1691 je mestni svet v Luneburgu na Nemškem določil, da bo zaprt v ječi in potem pa bičan ter pregnan iz mesta, kdor bi se pregrešil ter "nedostojno pil tobak". V Julichu na Nemškem so 1. 1700 dovolili kaditi pipo samo takim ljudem, ki so imeli za to posebno dovoljenje. Nasprotno proti kajenju pa še do danes ni ponehalo, samo da bolj znanstveno utemeljuje škodljivost kajenja. nergije,, ne da bi se prej ohladila. Izžarevanje je po današnjem j fizikalnem naziranju samo dru- i ga oblika materije. V vsaki sekundi izgubi žareče nebesno te-1 lo tedaj določeno maso. Ker pa poznamo svetilne energije posa- j meznih zvezd, se da izračunati, j UREDNIKOVA POŠTA VSESLOVANSKI KONCERT (Dalje iz 2. str.) so si slovenski zbori zbrali dve , ,. , . . . v , v , pesmi: Medvedovo Nazal v pla da bi na ten osnovi izzarele zevi . .„ . „, ,.v tm , ,, ■ v „ ' mnski raj", m Grbicevo "Po zi- kratkem času. Zvezda v veliko- .,, /ilT , . , . , mi ("Le padaj, padaj beli sti našega sonca, ki bi bila vsa, T , . , , 6 ,. . , sneg"). Tako je bilo to pot naj-iz premoga, bi pri popolnem , ,. ... 1 ... . 1 .. bolj pripravno na vse strani, m zgorenju dajala n. pr. energijo, , . , ... , J ,.J v „/J j obe pesmi donita res prijetno za s katero bi ugasnila ze v 5000 , , ^ . , . , . . v . vsako uho; Grbiceva je vzeta iz letih. Toda glavni vir zarenja so ,1AT , , ,, . , , . . Novih akordov , je zelo zi- neki spreminjevalm procesi v a- j tomskih jedrih in to omogoča, vahna> x\ zahteva od zbora da zvezde žarijo tako velikanske PreceJ gibčnosti. ?esem "Nazaj dobe. O podrobnostih teh iz. v planinski raj" je pa vsakemu preminjevalnih procesov sicer mana' in ne Potrebuje nobene-nismo poučeni, vemo pa, da se|Sa komentarja. Naše še bolj po- vršijo in da doprinašajo glavni 1 rnembne skladatelJe bi bm radi del k tako ogromni starosti ve-; Predstavili, pa nismo mogli : najti ničesar, kar bi bilo bolj pripravno za to priliko in naše razmere obenem. Mislili smo tu- soljstva. Prisrčna zahvala Zakaj žarijo zvezde? Iskreno se zahvaljujem vsem, 10 i ki ste me tako lepo spremili in Vesoljstvo ni mlajše kakor milijard let, a tudi ne starejše | mi izkazali svoje prijateljstvo^^ ■iiimim- w za časa mojega obiska v Penni, - I dne 13. okt. kot 10 bilijonov let. Poglobitev našega znanja o! ToreJ leP° zahval° na3 PreJ" vesoljstvu v zadnjih desetletjih;111^0 v Herminie, No. 2, Pa., je omogočila precej točne po- druzina Mr. datke o starosti zvezd in vsega vsemirja. Po nekem računu zve-' I zdoslovca dr. Bomkeja je n. pr. ugotovljeno, da vesoljstvo ne more biti mlajše nego 10 milijard let, a tudi ne starejše nego 10 bilijonov let. M p0jYl. --------, jv, Utt JC piavzaprav spo- in trp a5a z°Pf zobobol dobno za ugledne žene, če se pri leta,kavi snidejo s svojimi znamka-: se Med tema dvema številkama giblje starost raznih zvezd. Zakaj žarijo zvezde ? To vprašanje je v najtesnejši zvezi s problemom o kozmični starosti. Vsakomur se vsiljujejo dvomi, kako more kakšna zvezda tako dolge dobe oddajati ogromne množine toplote in svetlobne e- in Mrs. Semič, na Hutchinson, Pa., družina Vr-tachnik in družina Potisek, na W. Newton, Pa. sestrična Ko-tar in družina ter stari mami, na Library, Pa. Mrs. Intihar, Rosie Homec, katera mi je zro-čila svoto, da zanjo ponovim naročnino na "Enakopravnost," dalje Mrs. Zupančič in družina Terezija Zmrzel. Vsem še enkrat naj bo izrečena topla zahvala in sprejmite najlepši pozdrav ter želim, da bi kaj kmalu prišli na obisk v Cleveland. Milka Kress | di na naše narodne pesmi; teh imamo veliko, toda po večini niso izdane v taki obliki, da bi bile primerne za resen koncertni zborov nastop, ali pa ne pridejo v poštev zaradi zgoraj navede- so bi- ft zadnje čase tolikokrat na naših programih, da je boljše za nekaj časa jih spraviti v omaro. Priprava za vseslovanski koncert je že do sedaj znatno poživila, naše zbore, in se že zaradi tega izplača. Odslej bomo tako zaposljeni z drugim delom do koncerta, da najbrž ne bo več mogoče misliti na dopise. Nepo- sredno pred koncertom, ki se bo vršil v nedeljo 9. dec. zvečer v Chicago Civic Opera Hall, bo objavljen celotni program. Pridite poslušat in potem povejte svoje vtise o eni in drugi stvari. Potrebno je, da se odločite in si zasigurate vstopnice takoj, kateri jih še nimate. —• Zglasite se naravnost pri Miss Evelyij Fabian, 1932 W. Cer-mak Rd. ali pa si jih omislite posredno po pevcih "Lire", "A-drije" in "Slovana"! Za publikacijski odsek zveze, United Slavic Choral Societies' Ivan Račič. DR. L. A. STARCE Pregled oči in nabava očal. Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 St. Clair Ave. J. S. WIDGOY Slovenski fotograf se priporoča vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah. 485 E. 152 St. _ BLUE DANUBE — Radio program WJAY Cleveland 6:15 PM Oglašajte v — "Enakopravnosti" VELIKA POSEBNOST 100 RADIO APARATOV DOKLER SO V ZALOGI Plačajte z vlogo na International posojilnici $27.75 (Cena v gotovini $■) g.95» trganje. Okrog "Federal. State, and County unemployment Relfef-* Naprodaj je 36 akrov farma, pri tlakova-; ni cesti. Voda in elektrika v hiši in hlevu. Več tisoč sadnega drevja, breskve, hruške, črešnje jabolka, češplje, dva akra trte, i 10 akrov hoste in pašnik. Cena i samo $2700. Polovico takoj, o-stalo na obroke. Zamenja se tudi farmo 50 akrov za hišo v mestu. M. JALOVEC, 6424 Spil-. ker Ave. SE JE CAS Trgovci in obrtniki, še imate čas, da si izberete lepe stenske koledarje, katere boste podarili za božične praznike vašim zvestim odjemalcem v znak hvaležnosti za naklonjenost. Mali dar v obliki koledarja ugodno vpliva na odjemalce, ki raje trgujejo pri trgovcih, ki se jih od časa do časa nekoliko spomnijo. Cene so zmerne. ENAKOPRAVNOST 6231 St.Clair Ave. HEnd.5811 Porabite vašo hranilno vlogo na INTERNATIONAL posojilnici na ta način:- Vi dobite veliko več za vsak dolar kot kje drugje v mestu 2 komada za 3 komadi za SPALNICO POSTELJA, OMARA, SKRINJA Plačajte za cel set z vlogo na International banki. Cena v gotovini $51.75 S68.50 cena na hranilno vlogo 8 komadov za OBEDNICO družabno sobo DAVENPORT IN STOL. fino blago, dobro zgrajeno. Plačajte za to pohištvo z vlogo na International banki. Cena v gotovini $78.75 SI 09.75 cena na hranilno vlogo M 6 STOLOV vlogo na kit ^ BLIND n^H AGED fsggi. SfcNEW hope Cr\k.I^ROuGrH the Y&MMUNITY FUND >19 ^ Campaign November 19-27 \ Zvenih l.'V^tie w ra se v Cleve- i onemogle, stare, slepe in siro j'V*ity f,_Ua kampanja za i te ne skrbi nobena vladna relif- A Si, fe ^Vernjj1 ' b° traJala na agencija, kajti vlada podpira '500'000 za vzdr-^ tanov, X LSVc s'abih ki Cilj kampa- le brezposelne, dočim bi se ljudje, ki so odvisni za pomoč od morajo na-1 Community fonda, ne mogli sami vzdrževati niti v slučaju, da sC^delom v do- Casih- za bolne,. bi bilo dovolj dela za vse. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 623 i St. Clair Ave., HEnderson 5811 . OMARA, MIZA in Plačajte za cel set z International banki. Cena za gotovino $108.75 S 149.50 cena na hranilno vlogo APEX PRALNI STROJI Vam se ne izplača prati na roko, ko dobite pralni stroj po take nizkih cenah. ROPER PEČI Kupite nove Roper peči. Plačajte z vlogo na Internationa! banki in vašo staro peč sc vzame v zameno. Model 15 j 20 144 Cash S79.50 99.16 133.76 Za vlogo SI 16.75 144.50 198.80 GRELCI NA PREMOG Apex Model Cash — Za vlogo Model 7 §39.50 S 67.50 W 914 9 69.50 99.75 W 916 34 79.50 118.50 W 918 38 99.50 148.90 W 920 Cash — Za vlogo S36.75 S55.00 41.75 65.00 44.90 70.00 49.75 75.50 Kupite božična darila sedaj in si Cedar Chests Floor Lamps Table Lamps prihranite denar International posojilnici Living Room Tables Occasional Chairs Plačajte z vlogo na SMOKERS END TABLES Magazine Racks Breakfast Chairs S prings—Mattresses 1935 Model Apex SSLL ELEKTRIČNE LEDENICE Cash—Za vlogo $185.00 $309.50 Cash—Za vlogo $160.00 S259.75 Model SSL 7 The Krichman i Perusek Furniture Co. 15428-32 WATERLOO ROAD Odprto vsak večer KEnmore 01b4 m Pisana mati. Povest SPISAL J. F. MALOGRAJSKI Iz mrklega jutra se je bil porodil otožen, zaspan dan. Leno in dolgočasno so se plazile sive megle ob obronkih hribov; kakor velikanske mačke So bile videti, ki zalezujejo potuhnjeno svoj plen. Semtertja je potegnil že dokaj oster veter ter odtrgal tuintam ovenel list, ga gnal nekaj časa po zraku, kakor bi se norčeval iz njega, potem pa ga pustil pasti na mokrotna tla. Lastavična gnezda pod lesenimi stropovi so bila prazna, po vr-teh je bilo pusto in mrtvo. Redkokdaj je zaščinkal s slabotnim glasom kak ščinkavec, zapela kaka osamela senica. Tem glasneje po so se drle trdokljune kavke, ki so prihajale trumo-ma, posedale po cerkveni strehi in visokem drevju, počivale on-di nekoliko časa, pa se dvignile zopet in odhajale, polneč ozračje s svojim neprijetnim kričanjem. Solnce se je zaman trudilo, da bi predrlo goste, umazane oblake, iz katerih je pršil, kakor bi ga bil sejal kdo, droben dež. Včasih se je posvetilo malo, človek si je še bolj zaželel modrega neba-; a takoj se je zopet stemnilo in dolgočasnost je bila le še večja. Pri župni cerkvi sv. Petra, ki prodere solnčni žarek, temnica, iz katere ni rešitve. Neusmiljena je smrt - sodnica; kogar je obsodila, zanj ni milosti, kogar si je izvolila za žrtev, on se ji mora ukloniti, njen ukaz je nespremenljiv! Kruta je smrt, kraljica, a njena beseda je pravična ! Najmogočnejši je pri njej toliko, kakor najubožnejši. V smrti, edino v smrti je ono izenačenje, po katerem hrepeni tako željno človeštvo. V smrti je enak kralju berač, beraču kraj, ker tam ni srčnih bojev, zemlji je samo smrt in ker je pravična, ni grozna! Človek si želi pravice in si želi počitka in zato je mnogim smrt rešiteljica in tista temna ječa zaželjeni kraj, ker tam ni shčnih bojev, ni duševnih muk, ni telesnega trpljenja, ni krivic in zatiranja. Otožno done zvonovi, vsak zase poje svojo žalostno pesem, a glasovi vseh skupaj se družijo v pretresljivo ihtenje, kaplje pa, ki jih rosi nebo na zemljo, so kakor solze . . . Zvonovi čutijo s človeškim srcem . . . veselo pojo, kadar se veseli človek, a tožijo ž njim, kadar mu žalost pretresa dušo. . . . Otožno done zvonovi . . . Tam doli v dolini pa se pomika dolga vrsta ljudi, a pred njimi nosijo štirje možje črno pregrnjeno krsto. Neposredno za krsto sto- stoji na nizkem, prijaznem grič- pa mož štiridesetih let, poleg ku, zadone otožno zvonovi. Lep je razgled s tega grička! Človek bi se vsedel sem ob lepem večeru in gledal bi in gledal doli v dolino na ravno polje, gledal bi in počival . . . Prijeten prostorček je to za onega, ki se je utrudil in si želi odpočiti! To so iz-prevideli menda oni, ki so napravili na tem gričku pokopališče okoli cerkve. Prijetno je bilo res počivati tukaj, kajti tako lepo je duhtelo spomladi po lipovem cvetju in ob soparnih poletnih večerih je bilo tako hladno pod košatimi vejami mogočnih dreves, v katerih je zvenelo in šuštelo kakor pritajeno pripovedovanje vil in drugih božan-stvenih bitij. Sem gori si je bilo nemara zaželelo marsikatero trudno srce, tu gori na lepem, prijetnem kraju si je želel oddahniti marsikdo, in zato so si bili izbrali ta prostor za večni počitek. . . . Počivalo jih je že dosti tu, a zdaj je bila izkopana nova jama . . . Zemlja je zevala, željna použiti, kar je bilo njenega! Med rjavimi, mokrimi kepami prsti so bile raztresene kosti in čisto na vrh je bil položil grobo-kop glavo, ki je gledala brez oči tako pomenjlivo in režala se človeku, kakor bi mu hotela reči: "Tudi ti še prideš semkaj!" Zemlje naročje je bilo pripravljeno, da sprejme novo bitje v svoje okrilje, bitje ki se je veselilo kdaj morda, a je še več trpelo in je sreča zanj, da si oddahne, da si odpočije v dolgem, dolgem spanju . . . Prijetno se bo počivalo tu, kajti tam ob zidu duhte košate lipe, tam se pojavlja v majnikovih nočeh skriv nostno šepetanje, tam šusti in šumi, tam zveni v košatih vejah tajinstvena pesem, kakor bi pela mati otroku, kadar ga zazi-vava v sladko spanje! .. . Grozna je postelja, ki je tu pripravljena! Ječa je, kamor ne njega pa pet do šestletna deklica: soprog in hčerka one, ki jo neso k večnemu počitku ... Mrklo je lice moževo. Trde so njegove stopinje. Iz njih se da sklepati, da je neupogljiva njegova volja. Žalosti ni znati na njegovem obrazu in suhe so njegove oči, kakor bi ne poznale solz. Dekletce poleg njega pa ihti, da bi se smililo neobčutnemu kamnu, in joka, kakor bi si dušo iz telesa izjokati hotelo, a od časa do časa vzklikne: "Mamica, draga mamica moja!" Žalostno done zvonovi v otožni jesenski dan, kakor bi čustvovali z ubogim detetom, ki je izgubilo svoje najdražje, svoje najljubše, in nebo se solzi, kakor bi imelo usmiljenje s siroto, ki je imela zdaj samo eno, edino željo, da bi jo še kdaj poljubova-la, ji še kdaj božala lica, sladka mamica — željo, ki se ji ni mogla izpolniti nikoli, nikoli . . . Sprevod je bil dospel na grič. Krsto so nesli najprej v cerkev, kjer se je brala črna maša ter opravile ob nji mrtvaške molitve. Nato pa so jo dvignili zopet ter šli z njo na mesto, kjer ae je imela s truplom, ki ga je hranila, izročiti materi zemlji. Zamolklo se je glasila molitev duhovnikov, v tem pa sb vršili nosilci svoj posel. Položili so krsto na debele vrvi ter jo spustili v jamo, da se je začulo tisto votlo, pretresljivo bobnenje . . . In nato so zagrmele nanjo prve grude . . . Dekletce je nekaj časa stalo in strmelo, kakor bi ne umelo, kaj se godi, potem pa zdrkne, kakor bi se bilo hipoma zavedlo, na kolena, dvigne proseč roke kvišku ter vikne z o-bupnim glasom Ne mame v jamo ... ne mame v jamo! ..." Glasno ihtenje se je začelo. Malokatere oči so ostale suhe. Samo grobarji so ostali trdi in neizprosni, zasipali so dalje krsto, ne meneč se za vzklike dekletove. In še nekdo je bil videti, kakor bi ne občutil ničesar: oče dekletov! Njegove oči so bile tudi zdaj suhe, v njegovem srcu se tudi zdaj. ni ganilo, kakor bi vse to, kar se je vršilo, njega prav nič ne brigalo. . . Jama je bila zasuta. Tam, kjer je malo prej zevala zemlja, je bil zdaj majhen hribček iz1 rjave prsti, a vrh njega lesen križec. Zvonovi so bili utihnili in množica se je začela razhajati. Mož rajnice se je le malo pomu-dil na novi gomili. Komaj so se bili ljudje razšli, je potegnil kvišku hčer, ki je omedlevala ob materinem grobu, ter se obrnil1 proti izhodu. A krenil ni za drugimi, temveč izbral si je ozko, stransko pot, dasi je bila daljša od navadne. Slutil je nemara, kake misli imajo ljudje o njem, kako ga; sodijo in obsojajo in izogibal se jim je. Bil bi res čul marsikako grenko sam o sebi. Govorili so dobro o rajni njegovi ženi, a še več so vedeli o njem slabega povedati. "Ali ste ga videli", pripomni nekdo, "kako je stal in gledal tja preko nas, ko so mu pokla-dali ženo v grob? Prav nič mu ni bilo, vam rečem!" "O nič, nič!" jih pritrdi več. "Še čudno, da se smejal ni!" "Čudno, res! Saj se mu je izpolnilo, česar si je želel! Bolj mu rajnica ni mogla ustreči, nego da se mu je umaknila! — Zdaj bode pač imel, po čemur je tako koprnel!" "Nikdar je ni mogel trpeti, te svoje žene! Žalosten zakon je bil to!" "Eh, žalosten, žalosten!" potrdi mož štiridesetih let ter p'o-kima z glavo. "O tem bi vam jaz lahko marsikaj povedal! Jej, kaj je vse počel ž njo! Vi ne veste niti deseti del tega, kar sem jaz kot sosed na lastne oči videl! O to vam je bila duša, dai nič takih, ta uboga Mlakarica! Kako voljno je vse prenašala! Nikdar nikomur ni potožila in še celo zagovarjala je svojega moža, zagovarjala! Ne, take ženske še nisem videl! Kolikokrat me je prosila, da naj ne pripovedujem nikomur nič o tem, kar sem videl ali slišal! In res, molčal sem, ker je ona želela tako! Nikdar ne pozabim, kar sem doživel nekega večera. Bilo je predlanskim na sv. Matevža dan. Bil sem gnal voli na semenj, prodal dobro in zasede-li smo se malo v gostilni. Pri-šedši domov, hočem iti pogledat še malo v hlev preden se vle-žem. Kar začujem neko čudno hropenje in grgranje tam onkraj plota, ki dela mejo med mojim in Mlakarjevim svetom. Stopim bližje, in kaj vidim? Na tleh leži ženska, a na prsih ji kleči moški ter jo davi in duši. Da bi razločil bolje, prižgem vžigalico in kdo je bil? No, vsaj sem itak vedel: Mlakar se je znašal zopet nad svojo ženo, nad to revico, ki smo jo ravnokar zagrebli. Pomislite, ona tako slabotna, kakor je bila, pa ji poklekne na prsa tak hrust! . " "In kaj je bilo potem?" "Kaj je bilo! Ustrašil se je svetlobe, skočil po koncu in pobegnil! Midva nisva bila nikdar prijatelja, spoznal me je in jo popihal še hitreje. Jaz pa se splazim čez plot ter vzdignem u- božico. Posadim jo na kup ža-ganic, ki so bile zložene poleg ter počakam, da si opomore. Potem pa ji začnem prigovarjati, naj gre k nam ter naj pri nas prenoči. Ali prvo, kar je izpre-govorila, je bilo: "Martin, ljubi Martin, lepo te prosim, nikomur ne pravi tega! Dovolj je že sramote nad našo hišo! Saj ni vsega sam kriv! Včasih tudi jaz katero zinem, ki bi jo bila bolje zamolčala. Človek ne pomisli vselej, kakor bi moral. Razjezila sem ga bila nekaj brez potrebe ..." Taka, vidite, je bila! Raje je sebe dolžila, kakor da bi bila črezenj kaj rekla! Sveta nebesa, da so še taka srca na svetu ! Ne, tega nikdar ne pozabim: (Dalje prihodnjič) PARNIH "BREMEN" NA SVOJI STOTI VOŽNJI- 15,400 pot' Ko je dospel dne 8. novem-! je 232,195 potnikov, bra parnik "BREMEN" v New niških kar ter 92,000 W York, je za vršil prvi del svoje stote vožnje. V zadnjih petih letih je "BREMEN" prevozil 735,000 milj, kar pomeni toliko, kot da bi 34-krat obkrožil zemljo. Prevozil jardov ekspresnega tovora. Meseca maja 1931 seje na "BREMENU" tudi seda predsednik Združenih Franklin D. Roosevelt. SEDMAK MOVING AND ' HAULING. 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom, da nas pokličete kadar se selite: Pripeljemo tudi premog. Zmerne cene, točna postrežba. Društvo. Sloventsfci lovci sv. Ev staMjia je izvolilo sledeči© uradnit ke za leto 1934: Amtan Pevec, predsednik; Rudolf Orl, podpredsednik; Heauy F. Kiramz, 6102 St. Claar Ave., HEntferson 1126, taijmik; Frank Lu&in, 387 E. 163 St., folagajjraifc; Frank Praznik, zapisnikar; nadzorni odbor John Resnko, Frank Lesar in Frank Peitrič; Frank Petri«, zastopnik kluba društev S. N. Dtonia; JGhn Renko, zastopnik kmvvenciije S. N. Doma; Frank Lesar, zastopnik fare sv. Vida. Dr. Kern in