Političen lisi za slovanski narod Inaeratl ae ■prejemajo in veljA triatopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, " n »i n n ^ ,, ii n II u 3 u Pri večkratnem tiskanj se •ena primerno zmanjša. Rokopisi ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravnifitvo (administracija) in eksp edicija na Starem trgu h. St. 16. Andrassy v delegacijah. Pod tem naslovom bdio pisali članek, ko je Andrassy zahteval šestdeset miljonov. Takrat ni hotel povedati, zakaj bo ta denar potreboval, in le zato bo mu ga dovolili, ker so mislili, da se morda pripravljamo za vojsko proti Rusom. Med tem smo zasedli Bosno, in ravno tega Andrassyu ustavoverci ue odpuste, da je denar porabil za to zasedenje, o kterem nikdar niso hoteli nič slišati. Zdaj hoče Andrassy zopet denarja, ustavoverci pa mu ga hočejo odreči, in zakaj? Znani njih vodja Herbst je govoril tako, da je zasedenje Bosne notranja reč, da tedaj spada pod oblast državnega zbora. Enako hoče tudi, da je berlinski kougres notranja reč, in da ga mora državni zbor odobriti. Andrassy pa pravi, da je berlinski shod sklepanje miru, zasedenje Bosne pa vojska; o miru in vojski pa ima sam cesar odločevati, tedaj vse to ne epada pred državni zbor. Ustavaki pa zopet pravijo, da nismo bili z nikomur v vojski, da zasedenje Bosne ni bila vojska. Vsak lahko razvidi, da je berlinski mir za nas vnanja stvar', in da nihče razun cesarja in Andrassya nema o tej reči nič govoriti. Smešno bi tudi bilo, ko bi hotel naš državni zbor to kritizirati ali celo zavreči, kar so zastopniki vseh vladarjev v Berlinu podpisali. Zaradi Bosne pa je tako, da naj bo zunanja ali notranja zadeva, denarja, kar ga je že izdanega, ne moremo več nazaj dobiti, vojaki pa tudi ne morejo brez živeža biti, tedaj morajo delegacije potrebni denar dovoliti, ali hočejo ali pa ne. Nasprotovanje ustavoverne stranke ne bode imelo nobenega vspeha, k večem si bodo sami Iz dobe trpcnja. Probudilo seje jutranje soluce na vzhodu, ter posijalo je na najviše vrhove gor, vijočih se ot pobrežji reke Neretve. Jesenski vetrček igral se je z ovenelim vrbovim listjem, koje-ga je ležalo že mnogo ob bregu rekinem; samo čaBi zamajal je nekatere travine bilke, ter otresel jim hladno roso na črno zemljo Bo-sensko mej bobnenjem valov šumeče reke. Ali pač vedo ti valovi , zakaj tako jezno buče in šume ? — odnesli so že mnogo, mnogo — kapljic nedolžne krvi ubogih kristjanov.... Kedaj vendar pomine doba robstva indiv jega pritiska nesrečne „raje" 1 Zakaj se zatiralci, begočemu letu enako ne pobero iz blagoslovljene zemlje slovanske 1 — Zopet bobne valovi Neretve, ali bučanje današnje jc drugače ; kaže se v njem bol na-rnešan z radostjo. Danes videli so zopet prvo-krat čez dolgo časa maščevalce okrutnega vla-darstva turškega — hrabre hajduke. Tamo na onih gričih zalesketalo se je v žaru jutranjega solnca bridko jeklo in za jeklom pokazali so tla izpodkopali. Vsi narodi Avstrije se čudijo nad modrostjo naših Herbstov, ki imajo tako malo rodoljubja, da hočejo kar tako tje vreči, kar so naši vojaki s tolikim trpljenjem in s svojo krvjo pridobili. Še Nemci sami zabavljajo nad svojimi poslanci, in kako mislijo prosti ljudje o tem, nam kaže „Kikeriki", ki dr. Herbsta in druge prvake ustavoverne stranke v vsuki številki smeši in grdi zaradi politike o Bosni. Zato menda Andrassyu ne bo težko, premagati nasprotje ustavovercev in tudi madjar-skih levičnjakov, iu kakor vsako leto, tako bode tudi letos Andrasssy vse dobil, kar potrebuje in kar bo zahteval. Pred poslanci v delegacijah ima tedaj An-drassy pač lahko stanje , toliko težji pa je njegov položaj nasproti tujim vladam, če z Rusom gre, držita ga Bizmark in Gorčakov vsak pod eno pazduho, in on mora hoditi, kakor ona dva hočeta, „mit gebuudener marsch-route", kakor je sam rekel. Ako gre pa z Angležem, poda se v velike nevarnosti. Kakor zdaj podoba kaže, smo bolj v angležkem vetru, iu naravno tedaj rastemo tudi v ljnbezni do Turkov. Kam bo nas taka politika pripeljala, smo že dostikrat do sitega razpravljali, zato hočemo ie še dogodkov počakati. Andrassy v delegacijah pač vedno misli na vojsko v Afganistanu, ker se je bati, da se bo iz te razvila zmešnjava in morda velika mednarodna vojska Da imajo Angleži v Aziji opraviti, to nemškutarjem in drugim turškim prijateljem veliko preglavic dela, ker zdaj ni koga, da bi Turka branil, in Turek bo pomoči v kratkem času silno potreboval. Bolgari in Grki so že pripravljeni za spomlad. Pravica se bo skazala. se hrabri junaci s ponosito gorečnostjo v srce za sveto reč. Vzradovali so se zopet ti valovi, kajti trije jezdeci brodarili so se na uno stran, da bi pogledali nasprotno bregovje. Razšli so se. Nikjer ni žive duše. Kakor za znamenje svojim drugom in bratom na onem bregu, poskočijo s konj, privežejo iskre vrance k nagnjitim vrbam. V nekoliko trenotkih poležejo se po razgrnjenih plaščih počivajoči po trudečej ježi ponočnej. ,.Vendar, bratje, lepa je zemlja taočevin-ska Bosna. Škoda, da se je tu pogubljivi črv tako dolgo zažiral v njo...." „Morda se še dolgo šopiri v njenih obi-stih... Prisegam Bogu..." „Tiho! Ne govorite! Nismo sedaj preveč varni. Zdi se mi, da..." ,,Kaj je to? Slišite-li?" „Neke glase slišim, mislim da bo tamo v lesu ua holmcu 1" „Tiho 1" Ali takoj na to poprimejo trije jezdeci za orožje, ter gledajo v ono stran, od koder so razlega glas. Kmalu pa spoznajo, da je to pastir, ki poganja nekoliko ovcil iz holma Po polti prejemaš velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr. za poileta . . 5 „ — ,, ca četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. na pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta . , 2 „ 10 „ V Ljubljani ua dom poSiljan velji 60 kr. več na leto. VredniStvo v HilBerjevi ulici štev. 6. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Krvavi odmev. Sovraštva proti Rusiji kipeči govor, — piše Olomuški, „Našinec", — kojega je imel poljski poslanec Hausner pri adresuej debati v zboruici poslancev državnega zbora in za kojega je prejel toliko hvale od strani vstavo-verne, našel je krvavi odmev v glavnem mestu Galicije — v Lvovu. Ako že Nemci ue varujejo kadila govorniku, ki je izvel vstavoverno stranko iz puščave, kamor je zašla', s svojo, adreso, kako bo molčala politično nezrela, aka-demična mladež, občutljiva za vtise, ki bi imeli provzročiti in odeti z domovinskim plaščem samopašna čuvstva, namerjena vrh tega proti glavnemu prijatelju naroda! Ilausner gromel je navdušenimi besedami proti Ruskej, povzdigovaje Turško, kjer so dobili vsi poljski nepokojneži doslej varno zatočišče pri osnovanji svojih nakan nasproti Ruskej. Govor Hausnerjev smatrajo zvunaj Poljske meje kot političen čin in istinito samo to, da je Ilausner Poljak, zadrževalo je vstavo-verne Nemce od ovacij , koje bi mu bili sicer gotovo prinesli. Česar si toraj ni pridobil na Dunaji, hotelo mu je učiniti dijaštvo Ivovsko, h kojemu se je pridružila tudi ona vrsta ljudi, ki iz vsacega dogodjaja hote učiniti demonstracijo. Baklada osnovana na čast Ilausnerju, povrnivšemu se v Lvov , bila je omejena po policiji in ondaj je tekla na obeh straneh kri ; nekateri bili so še celo smrtno ra ijeni. Krivdo žalostne te istine nalagajo sedaj na namena policije, češ, da se je ona tako nekrivično in surovo obnašala. Ni nam v misli braniti policijo pred takim natolcevanjem; vsaj oni dogodek tako ni dosti jasno objavljen, da bi se moglo nepristransko soditi, v dolino, ter se pri tem poslu igra na„kavalo" (ovčarska piščalka na Balkanu) pesen turobno, žalostno. Hajduki pazljivo poslušajo sočutno, žalostno pesen. čez malo časa sedeli so zopet na svojih plaščih, ali no več sami : v sredi mej njimi bil je pastir, sivolas starček. Soznanil in sprijaznil se je s hajduki takoj ; vsaj je vedel, da se v njih preliva zvesta krščanska kri, da so maščevalci turških okrutnosti. „Moja deca", dejal je sivolasi starček, „mladosti mi je bila grozni sanj, moška starost grozna istina, sedaj pa žalostni spomin. Rodil sem se nedaleč od Vrbice pri Slivnu. Otec moj imel je nekaj polja in nekoliko ovac, katere je gonil na bližnje vrhove past. Proti večeru vrnil se je domov v pastirsko kočo. Bil sem ondaj srečen. Mati moja - daj jej Bog večni mir — ljubila me je ko svoje oko. Povedkami in pesmami vsanjila me je v svojem naročji. Gotovo, deca, to so najblaženejša doba mojega živenja. Ali zbudila se je nesreča, in divjala je strašno. kedo ju dal povod tako žalostnemu izidu demonstracije. Tudi nočemo opozoriti čitatelje ua demonstracijo, marveč na porod, iz katerega je nastala. Ako so se sploh od strani policije godile kake uepostavnosti, pri teh ni imela opraviti kaka tuja vlada, marveč prvo besedo imela je narodna vlada poljska. Vsaj je kolikor vemo vsaj javna pravica v rokah domačih, v rokah poljskih. Kar je provzročilo demonštrucijo lvovsko, je ono, kar se kakor črua uit vleče po vsem govoru Ilausuerjevem — to je Bovraštvo do Rusije, ki je dosegla v državnem zboru svojo sankcijo. Prvi povod surovosti lvovskih je ona strauku, ki je, odobrujoč napade llausnerjeve na Kusijo oživila dremajoče nade v mladinsko neizskušenih mislih ua propad Uusije; imajoč močno večino v parlamentu dala jije sankcijo. Mladina je, videč, da se najmočnejša avstrijska plemenu v sedanjem trenutku), namreč Nemec in Madjar skušata tako rekoč prekositi v izjavah »prijateljskega" mišljenja proti Rusiji mislila, da je prišel trenutek, ko se imajo sanji o kaznovanji mogočne Rusije iu obnov-ljenji Poljske vresničiti, ne glede na modro obnašanje, kakor so ga pokazali ostali poljski poslanci v državnem zboru, ko je I lausuer zažigal streho ruskemu sosedu. Tudi oni ne ljubijo Rusije, a vendar se niso dali zajeti po govoru Ilausncrja; ravno nasprotno, oni kakor dobri iu previdni politiki, ki gledajo izid, so ga zavrgli. Oni dobro vedo, da od besede do dejanja je daleč in če ne nasleduje razžalujo-čej in pozivajočej besedi čin, da je bilo to nuno brezkoristno blebetanje. Nemcem ne škodi , ako ploskajo rusosovružnim govorom, ali ko bi jih kedo prijel za besedo rekoč: Pojdite nad Rusa in pomagajte nam ga pregnati in Poljsko obnoviti, bi si gotova dvakrat premislili. Ker je pa temu tako, čemu družiti Rusa in uapudati stan poljskih sodrugov ua Ruskem. Ruski Poljaki bodo gotovo govor Ilausucrjev, kakor tudi lvovsko demonstracijo hudo občutili. Ako so imeli te namere, so jih doBCgli, sicer pa ostane vse pri starem. Skoda, da Tisza ui poprej imel svojega govora o okupaciji v parlamentu ogerskem, potem bi se bile morda ohladile razgrete glave lvovskih sanjačev. Tudi Madjari ne gledajo s prijaznim očesom Rusa; to so pokazali že večkratne demonstracije ogerskega ljudstva in sam Tisza je djal: mi bi ga morda v vojski premagali, ali uufčiti ga je nemogoče. Vojska ž njim bi toraj ne imela druzih posledic, nego da bi se v eneui ogromnem narodu vkoreuinilo neugasljivo sovraštvo proti nam. »Pojdite toraj", moramo reči Poljakom iu mnogo drugim politikom avstrijskim, in učite se od Madjarov politiko, ličite se račuuuti z istiuitimi faktorji in ne pečajte se z varljivimi sanjami in dospeli boste do tje, kamor je dospel narodek, stoječ v sredi tujega življa, še nedavno pozabljen, a dandanes zapovedujoč v avstrijskej državi. Politični pregled. Avstrijsko deiele. V Ljubljani 21». novembra. 1' Delegaciji je zmagal dr. llerbst. Grof Audrassy je. najprej prosil , da naj delegacija obravnavo o llerbstovem predlogu za par dni odloži, ker jo mora v pretres vzeti tudi ininisterskvi svet; ko je pa včeraj dotična reč pri-šla na vrsto, umaknil je Audrassy svoj predlog o dodatnem kreditu za I. 1k7«. Zmaga dr. Herbsta v delegaciji zbudila je v ogerski zbornici med levičarji neizmerno veselje. Zagrizeni nasprotnik avstrijske monarhije, Albert Nemeth, proslavljal je proračunski odsek, drugi zagrizeni protivnik Danici lranyi pa je z močnim glasom v zbornici zakričal: Kij en živio — llerbst in skrajni levičarji somu gromovito pritrjevali. Najboljše pojasnilo ravnanja Ilerbstovega in njegove stranke je pač to, da mu hvalo pojo možje, kteri očitno delajo na razpad avstrijskega cesarstva! Otsrrskit zbornica je z 202 glasovi proti i HO sprejela adreso. Hrvatski poslanci so proti glasovali. Vladina stranka seje tedaj že jako skrčila in zua že skoraj jiriti v manj-šjno. Nekteri poslanci te stranke so dobili žu-nalna pisma od neke „lige" — zaveze, ki jim preti, da jih bode z bombami ali petardami vničila, če bodo še dalje podpirali vlado. Res so neko petardo 24. t. m. zvečer vrgli pod okno tistega poslopju, kjer je liberalni klub zboroval, kar pa poslaucev ni posebno motilo. Omenjena pisma so izročili policiji. II Iiosenski upravi poroča ,,Bohi,-mia'', da se za zdaj še ne bo predložila državnemu zboru v pretres, ker je še ni zrela za rešitev. To potrjuje tudi „N. fr. Presse", ki poroča, da je Filipovič na povelje cesarjevo izdelal osnovo ter jo poslal na Dunaj, o kteri pa se ne ve, kaj da je z njo. Med tem pa je komisija za bosenske zadeve odločila poseben odsek, ki skrbi za rešitev bosenskih zadev. t'e nastanejo različna mucnja, odloči mini-sterski svet. liivnu poroča zaderski »Narodni List", da tam Bedaj biva najlepši red. Županu stoji ua strani 14 svetovalcev, 7 turkov, 4 katoličani in 3 grki, ki skrbe za rod iu mir. Turki bo postali krotki kakor jagneta in se veseli'! lepega miru. Na občinski hiši poleg cesarske zastavo vihra tuli trobojua slovanska. . Posebno priljubljen je bil v Livuu nadvojvoda Janez Salvator, iu prebivalstvo je pretakalo solze, ko se je zarad bolehnosti poslovil od ondot; pred odhodom je izročil županu GO cekinov za mestne potrebe, 20 cekinov za katoliško, 20 za grško iu 20 za turško šolo. Da-siravno je bil prepovedal |»ri odhodu vse slav-nosti, prišlo jo ljudstvo s kakimi 20 nurod-uimi zastavami in nekteri gospodje so ga spre mili do Bili-Briga, nekteri do Sinja , nekteri pa celo do Splita. — Gostiln in kavarn je v Livuu okoli hO. V nanje držav«. \a ItitliJuiiMkcni se kažejo čedalje veči neredi in listi poročajo iz raznih krajev o umorih, o kterih se pa ne ve, so bili dovršeni iz političnih ali osebnih namenov. Italija imela je radikalno ali najslobodnejšo vlado, zdaj pa ministra Cairoli iu Zanardelli , ki sta prej prestavljala svobodo, povdarjata potrebo izjemnih postav. ItiimiiiiMkii zbornica bila je 27. t. m. od kneza odprta, ki je v svojem prestoluem govoru napovedal predlog o enakopravnosti judov z drugimi prebivalci, ker dosedanje določbe o tej zadevi niso več primerne napredku časa. — Dobrudža se je razdelila v 3 okraje: Tulča, Kihtendžo , Silistria. Zupani zamorejo postali Grki, katoličani in mubamedani, kn koršua je večina prebivalcev. Vsakih 14 dni imajo okrajni glavarji poročati , ktere vredbe ali premembe da bi bile potrebne. Dosedanje pravice in navade se imajo sjioštovati. Prebivalstvo je komisijo, ki ima deželo prevzeti v oskrbovanje, povsod sprejelo z najvočo navdušenostjo. i p k lenku vojna v Afganistanu neki srečno napreduje in je dobila Kibersko sotesko že jiopolnoma v svojo last. Preden so Angleži prišli v Dako, so Momundi, ki so bili do/,daj Nekdo, odpusti mu Bog oni greh, nalagal je ago v Slivnu , da moj oče podpira hajduke kruliam iu sirom. Hudobni liga je verjel ter zužugal osveto. Nekega jasnega poletnega večera sedel sem s svojo materjo nu pragu naše koče. Tu se pokažejo v črnej megli od Vrbice sini jezdeci, ki so obrnjeni proti našej koči... Mati moja se stresne, ter me pritisne krčevito na svoje prsi — slutila je, da to ne pomeni nič dobrega. Ravno takrat povrnil se je tudi oče s svojo čedo proti domu .... Kaj se je dalje zgodilo, ne vem! Ali še sedaj slišim divji krik, vmes pu žalostno vzdihanje in ječanje okolo zastarele koče. Ko sem se zavedel, nisem več videl okolo sebe milili roditeljev. Bil sem pri sosedi v Vrlmju, katera me. je boje našla polu mrtvega kraj ceste pred Vrhnjem. Na moja vprašanja mi j" starka med jokanjem samo kaj malega povedala, toliko vendar še vem, da je kazala gosti dim, ki se je valil od tam, kjer je bil krov naše hiše. Valil se je. kvišku , ko da bi klical na maščevanju .. . Solze pulijo starčeka in plač pretrga, njegovo nadaljno pripovedovanje. „0d one dobe bil sem nesrečen tako dolgo, dokler sem vzrastel toliko močan, da mi je bilo mogoče pogorelo očetovo hišo zopet prenoviti. Takrat se mi je zdelo , da me iz no\a obdaja duh dobrega očeta in skrbljive matere .. .. (*!as je tekel, in z njim opomogel sem si tudi ja/, toliko, da sem lahko mnogo posojal, rastlino sadil po očetovskem polji in nekoliko ovci! som si kupil. Bog mi je delo blagoslovil. Mnogokrat uničili so mi Turki bogato žetev, čestokrut odvedli ho mi šiloma ovce iz hleva. Vendar ona brezkonečna ljubezen , ki biva gori nad tem modrim otokom, blagoslovila mu jo tolikanj bolj jni delu. Minula so zopet letu. Jaz sem si pri vol pod oleovsko streho nevesto — mlado Bolgarko, dobro kristijano. Bog me je obdaril z dvema otrokoma: starša luln je hčer, mlajši |ia sin Moja radost prikipcla je na vrhunec. Delal sem ko črna živina, in to , da bi nasitil lačne Turke, ki so kakor gladili volkovi udarjali na mojo kučo. Leta so bežala. Hčerka razvila se je enako pomladauskej roži, sinek vzrasel je čvrst junak. Nikdar ne pozabim onih čusov, ko sem na večer vrnivši se iz dela sedeval pred hišo v krogu svojih ljubih otrok, prijazne svoje, ženke. Bili so to blaženi časi...." Starec zopet obmolči za nekaj časa', zriifi ovenelo travo. Oko se mu bliska čudno — ognjevito; vzdihljej spusti so mu iz prsi — bila je v njem bolest, pomešana s spominom na blugo prošlo dobo. ,,Ali ni mi bilo dano," tako je nadaljeval starec, živeti dolgo v blaženem krogu milo rodbine. Slišite li, kako ta reka tamo mej skalami buči V.. . Tako, ravno tako je zahreščalo neko noč okoli moje hiše. Komaj sem se jire-budil, — že so žvižgale svinčenke okoli mirne koče. Ni preteklo četrt ure, m že so me gnali Turki z rodbino proti Slivnu. »Kačja kri uadje ph-mo", s takimi izrazi pitali so nas celo pot.... lu zopet obmolči starec. Gorka solza udero se mu po razbrazdanem obličji, V Slivnu zaprli so nas v smrdljivo jamo. Ni se še zdanilo, ko so odvedli žouo iu hčer na kraj sramote,... pod oblastjo afganistanskega kralja ali emira, mesto oropali, potem pa so Be pridružili Angležem , da se maščujejo nad svojimi dosedanjimi gospodovalci. Afganci so neki prav zelo preplašeni in se umikajo v velikem neredu pred Angleži, kterih oddelek se pomiče proti jako vtrjeni trdnjavi Kurum. Angleži bo silno ra-dujejo zarad srečne vojske, vendar je ta ra-doat šo nekoliko prerana, L. 1839 so bili prišli že v glavno mesto Kabul, pa po zimi 1. 1812 so bili prisiljeni bežati iz deželo in med potjo so vsi vojaki poginili razun enega isamega zdravnika. Turi-ljst se hoče z Grki in Črnogorci porazumeti. Sultan bo menda že skoraj spo znal , da je zanj boljšo v miru in prijaznosti živeti z mogočno Rusijo, kakor pa poslušati nasvete samopridne Angleške, ki povsod išče le svojih lastnih koristi. Izvirni dopisi. 0 rab) in v Kiilubriji, v ktorili krajih ho napravlja leto na leto velika množina oglja (carbono). Sovražila jo Kruncozo in Joahima [trav srdito, kor jo liil Krnne.oz in ujib kritij. Oluvno nučolo jej je namreč bilo : sovražiti vho krnijo iu nobenoga načinu vladanju ne pripoznuvnti nego ljudovlado. tltoinuljitclj to družbo jo bil neki ('upobiauoo, mož zgovornega in prepričevalnega jeziku. Zo o listom cuhu kralja Joub. Murutu jo napravila ta družba po Napolilunskcm dveletno državljansko vojsko, da bi so omenjenega vsiljcm u osvobodili. Pa So lo I. 1 HI 1 »o pjiv Avidvijnuci pregnali, ki pu so, Napoleona 1. posnemajo, zopet vrne z malo četo v Kil labrijo, kjer ga pu v mostu 1'izzo vjumcjo, iu vatrclo 13. oktobru 181 I. Pi«- Ni zašlo solnco za gorami iu tudi ljubeč sin je bil odtrgan iz očetovskega naročja..." Curkom jamejo sedaj liti starcu solzo iz oči — revež ne more v tako bolnem stanu dalje pripovedovati. Žalostni junaci bili so bridko zadeti. „Nečeiu vam, deca, nadalje pripovedovati, — manjka mi besed. To vo samo oni, kateremu je znana naša osoda. .. Konečno posrečilo se mi je pobegniti iz ječe. Zapustil sem ono prekleto mesto, in naselil sem se tu na bregu Neretve —" I rt na novo žalijo solze oko starcu — pripovedovalcu. A glej, nekaj je zašumelo v lesu na otiej strani. To ni bil tihi pastir s svojo žalostno pesnijo. Kili so lo krvoloki, hlepeči po krvi. V divjem kriku pomikajo se na to stran, (lesu malo časa nastane boj. Hajduki branijo se enako levom. Valovi Neretve zabučali so divje, ko da bi to ne. bili valovi, marveč bratje, napadenih, ki so se jio reki poganjali, da pribito ua pomoč.... „Solnce prešlo je poludne; njegovi žarki osvetali so se v divjih valovih Norctve, na-pojene krvjo človeško. Bilo je po bitki. Simo in tamo ležali so mrtvaci; časi vjel se je zad ji vzdihljej umirajočega s šapotanjein mimo plavajočih valov. Pod vrbami bilo j" največ trupel. Nad enim truplom slonel je turški nga. čisteč iz politega obrazu kri... „Prebudi se oče", govoril je aga, ,.odpusti nesramnemu sinu, ki je preklal tvoje prsi ne vedoč, du si to ti.... a odpusti, moreš-li... V Oj mene, nesrečnega, nevrednega — jaz sem izdal otcevo kri, izdal svojo vero, .." , lu utilmil je renegat. Žalostno bilo jo to svidunje, čez toliko dolgih let..... „8umo enkrat še odpri oči. dragi oče, da izvem, duši mi odpustil, oče... vpil je sga — sin. Ali ui se ganilo truplo mrtvecevo, niso zušepetule več njegove ustnice, govorili pa so mesto njih divji vulovi razljutene Neretve. Iz Čcščino provel Krilim. čujoče pri uekrvavi daritvi, in da so ua slavo tega praznika slovesno streljali, si ogledujo tudi kralj na konju jahajo, kako marširajo njegovi vojaki, memo njega, kar stopi nagloma omenjeni Agesilaj Milauo iz vrste svojega memo kralja stopajočega bataljonu, ter drzuo iu ue-prestrušeuo mahne z bodalom na puši nasajenim proti kralju , s kterim vdarcem ga pa lo lehko rani. Ker je pa z vso močjo mahnil, zgubi ravnotežje ter pade na tla ; pa brž so vzdigne ter hoče prijeti zopet puško v roko, ali blizo stoječi polkovnik Latour spodbodo svojega konja vanj, da pade uapadnik, kterega primejo potem žeudarmi in ga odpeljejo v ječo. Ker je bil namreč kralj v vedni nevarnosti, so bili žendanni in briči vedno okoli njega. Za malo dni je bil obsojen kjsuirti ua vislice v očitni svarilni izgled , potem ko so ga v očigled vsega vojaštva slekli iu sežgali vojaško obleko , ktero je imel ua Bebi. Angleški, francoski iu laški (liberalni) časniki so posameznosti sodbe in tobožnega mučenja tega ,,junaškega" (!) mludeuča obširno opisovali. V laškem jeziku pa se je razširjovala med ljudstvom v nešteviluih iztiuih brošurica ali knjižica pod imenom : Martirio di Agesilao Milauo (Mučenstvo Agesilaa Milana.) Kralju ko tedaj še vsa mesta in kraji h srečnemu ote.uju čestitali, nekteri pa se ve da le hinavsko vsled lažnjive politike, kakoršuega značaja je velik del italijanskega naroda. Zaroto proti Ferdinandu II. pa le vsled tega niso jenjale, marveč so se še le prav množile, kajti Milanovi sozarotniki so že 17. istega mesca zažgali veliko zalogo smodnika na koncu vojaške ladjostaje v Neupeljnu, čegtir strašanski tresk, ropot in razlet so napravili v bližuvi velike nesreče. Kmalo potem so liotli trdnjavico Castelnovo s podkopom v zrak zažgati, pu jim je spodletelo, zavoljo tega pu so slabo straženo ladijo (J ari o 111." zažgali, ki so jo s takim pokom raznesla, da se je potresla cela stolica, (glavno mesto ) Vsled tih neprestanih zarot se jo kralj Ferdinand U. borbonski tako uilno prestrašil, la se je kmuli zaprl v trdnjavo Gaiito s svojo rodovino, obdan povsod od svojih stražnikov, a ui mogel nihče več poskusiti ga umoriti. Gotovotakosit.no stanje ui vgajulo njegovemu zdravju, zato je umrl kimilo potem 22. mnja 1 H,v.), ravno ko se je začela vojna s Francijo združenega Pieinotita proti Avstriji , z namenom tej odtrgati lepo lombardo-beneško kraljestvo. Kako so se pu te dogodbo J. I8.V/ in 8(iti na korist itulskeniu edinstvu vršile, jo čituteljem „Slovencu" že znano , in to tudi v la dopis no Bpadu. Namenil sem namreč le pokazati, kuni zabrede narod , kterega vodje in pisatelji ne spoštujejo načel krščansko vere. Ntipadnike kraljev iu morivco so luški ,,patrioti"— rodoljubi — iu njihovi pisatelji javno proslavljali kot neko čudno vrste inučeuike rc-voč: „Kdor umrje za domovino, je že prav in dolgo živel." Ju - li tedaj čudno, ako menijo tudi scduiiji laški repiiblikani, ki sovražijo kralje in vladarje, iu kterim ni liberalna ustava Italije še dovolj liberalna , da se sme kralja llumberta odstraniti? Saj je to logični nasledek liberalnih naukov, kterih se italijanska mladina v istih državnih brozvrskih šoluh nasrka. Pred je treba vzrok odstraniti, iu boljšo versko od-gojo mladeži dajati, drugače ui mogoče soci-eijalne liidro — pošasti — zatrdi. Sicer je geslo nove italske države: svobodna cerkev v svobodni državi, ;i v istim je cerkev le sužnja v svobodni državi, dokler je. glavar sv. ccrkvu jetnik v Vatikanu. Srečna Italija I Pred jo pogrešala edinost, zdaj jej ni zopet ediuoat in vladna zistema po volji. *) Koliko se ni prelilo za Bkrpanje edinosti krvi, napravilo puntov, vojsk, drugih hudodelstev in političnih umorov, — ktere so pa laSki »patrioti" imeli le za narodne junaške čine in čednosti, to je znano le zgodovinarjem, ki bolj natanjčno opisujejo dogodke na italjan-Bkem polutoku zlasti od 1. 1815 do današnjega dn<5. Vse znamenja kažejo, da pretijo po čudnih nenaravnih činih in dogodbah zedinjeni Italiji še krvave prekucije. Pred so so se ptujci za njo borili ter je bila vedno „jabelko svade", (Zankapfel), odsihmal pa se bodo njeni lastni sinovi zastran vladne oblike krvavo pipali. Poskus kraljemorstva 17. t. m. v Neapeljnu pa Orsinove bombe v Florenci istega dne zvečer zastran spodletelega umora, so žalostna predznamenja, da v Italiji ne bo dolgo še miru, marveč dajse krvavi boji še le prav pripravljajo „Chi vivra vedera," pravi Italijan, t. j. kdor bo živel , bo videl. Jaz pa trdim, da nravnost in krščanska odgoja ste stalni temelj državem! Domače novice. V Ljubljani 30. novembra. (Mestni odbor) ima danes popoludne ob 5 uri javno sejo, pri kteri bodo na vrsto prišle zadnjič odložene reči. Častitemu gospodu dr. Janezu Bleiweis-u poklanja čitalnica na Vrhniki, zložil Josip Prosen. Dokaj Si se za ndrod trudil; Donel je daleko Tvoj glas, Da duh njegov bi se probudil — In lepši mu nastopil čas. Uslišani so Tvoji glasi: Nebo se več nam ne temni, — Prišli nam srečnejši so časi, Ki sam doživel Si jih Ti! Ponosno narod tujca gleda, Pred kojim klanjal je glavo, — In svetih se prav.c zaveda, Ki dalo mu jih je nebo. Za vse, kar stvoril Si za narod, Boreč, trpeč le v prid njegov, Še pomnil naroda bo zarod, In lil na grob ti blagoslov. Vže zdaj hvaležni narod peva Ti slavo, naš voditelj Ti' A tudi z Vrhnike odmeva: „Naš Oče Bleivveis naj živi!" (Pred ■porotno sodnijo) stali so 25. t. m. Jakob Landler, Janez Markus in Jožef Glanz vsi iz Ogerskega, ktere je bila naša policija o binkoštih, ko se je peljal poseben vlak v Po-Btojno in Trst, vjela na kolodvoru, ker bo bili v sumu, da so nekemu popotniku Nacetu Biich-lerju med potjo vkradli 530 gld. Zatoženci, ktere so zagovarjali dr. Zarnik, dr. Moše in Brolih, so sicer tajili, a našli so prj njih veliko denarjev, o kterih niso mogli povedati, od kod da jih imajo, iu lovili so se v svojih besedah tako zlo, da jih je sodnija z 11 glasovi spoznala krive in so bili obsojeni Landler na 8, Markus ua 7, Glanz pa na 6 let težke ječe in k povrnitvi stroškov pa storjene škode. 2. decembra bode pred porotniki stal Jožef Koc-man zarad tatvine, in Jožef Kaučič zarad goljufije; 3. dec. pa Paul Hribar z 20 tovarši zarad ponarejevanja denarnih pisem. Vabilo na narod. Dr. Bleiweis-ova svečanost, spisal in sestavil po stenografškili svojih bil ježkih Ant. Bezendek a pomočjo prof. dr. Celestina v Zagrebu. To bode naslov knjige, ki se bode izdala, ako se oglasi dovoljno naročnikov, po uredništvu ,,J u go s 1 a v. Stenogra f a", ter bo imela točen spis te velike narodne svečanosti, ki se je vršila v slavo našega <»£ctt» j>od geslom: Slovenci in Hrvati složimo se! Zadrževala bo ta knjiga vse govore, ki so se pri tej jiriliki govorili po slenografskih virih , vse telegrame, ki so došli, m tudi sliko dra. Blei-weisa. — Cena jej bo okoli 50 novč. Kdor si želi knjigo nabaviti, naj se oglasi pri uredništvu ,,Jugosl. Stenografa" v Zagrebu čim prej mogoče, ker knjiga se bode ako se oglasi dovoljno naročnikov - tiskala precej, tako da bo v decembru t. 1. gotova. Denar naj se izvoli pozneje poslati, ko bo izdanje knjige sledilo, ali pa jo bode dobil naročnik po poštnem povzetju. Za nenaročnike bo knjiga pozneje znatno dražja. V Zagrebu 2G. novembra 1878. Ant. Bezenšek, urednik ,,Jugosl. Stenografa" v Zagr eb u. Kdor želi, zamore se naročiti tudi pri vredništvu »Slovenca." Vredn. Razne reči. — Odlikovanje. Dr. Julij pl. Ves t, deželni zdravniški svetnik v pokoju, dobil je red železne krone III. vrste. — Imenovanje. Jožef Artico, kaplan pri sv. Justu v Trstu, postal je katehet na c. kr. gimnaziji v Kopru. *) Akoravno je Italija ena naj bolj liberalnih držav, v marsičem zlo preliberalna, kakor znamo I Pis. Eksekutivne dražbe. 3. Štupar iz Sadinje vasi, 1. Blatnik iz Zvirč 1. Turk iz Viscjea, vsi v Žužemberku. 3. Zupančič v Kadolici. 3. Kunstol iz Zagrada v Mokronogu. 2 . Lavrič iz Treboj, 1. Hrolih z Visokega, oba v Kranji. 2. Trebeč z Ostročncga brda v Postojni. Umrli so: Od 27. do 28. novembra: Adolf Bukovnik, brivčev o. 5 m., za božjastjo. Ana Gorenčan, go-stinja iz Smarije 60 1, vsled krvotoka umrla pred rotovžem. Barba Grosshanpt, pred. mojstra ž. 58 I., za vtriplj. možganov. Alojzija Pajer, sodarj. o. a/. 1.. za davico. Telcicrnlicne drotrn« rrnf 26. novembru. Papirna renta Gl.— — Sreberna renta 62.20 — Zlata renta 71.66 — 18601etno državno posojilo 112 75 Bankin« akcije 793 — Kreditne akcije 225.--Loudor. 116.60 — Srebro 100—.— Ces. kr. cekini 6.67.-20-frankov 9.32. Prisrčno zalivalo izrekuje vsem deželnim in mestnim gosposkam, kakor tudi vsem znancem in jirijateljem, kteri so v tako obilnem številu 27. t. m. našega nepozabljivega očeta gospoda G. PICCOLI, lekar v Ljubljani, na dunajski cesti »pri angelju", priporoča: l.Tr. Ith. Coni p. vj sploh imenovana 1 Franc-ova esenca, izvrstno pomaga zoper vse notranje bolezni v želodcu, pri telesnih zaprtij ali, Jiemoroidih itd. Ta tinktura so vsakej družini najgorkeje priporoča, ker je že veliko tisoč ljudem k zdravju pripomogla. Steklenica s podukom o rabi vred velja 10, 2. I)r. Morn-ovo zdravilo zoper mrzlico pomaga pri toj bolezni neizmotljivo, steklouica velja 80 kr. 3. Mnliiirni sok (HimbeernbgusB) iz domaČih, gorskih malin, v steklenicah, hi drž6 1 kilo — po 80 kr. — Temu, ki več kupi, šo ceneje. 4. Aiinfrriiiinu ustna voda, steklenica velja 60 kr., in zobni prah, Škatlica po 40 kr. 5. 1'rnll za pokončanje bolh, Ščurkov iu druzega mrčesa iz pravih dalmatinskih rož, paket po 10 kr. 6. Ilomeopatičiia opoteka, popolnem ured-jeua po prof. Ilaager-ju: 1 steklonica jagodic velja 10 kr. 1 steklenica tinkture veljB 20 kr. Vsako naroČilo se natanko po naročilu pripravi v zahtevanej stopui močno. 7. Dorsch — ribje olje, so rabi zoper škro-felje, škrofelnastne kontna bolezni, sušico, kašelj itd., steklenica velja 60 kr., z železojodiirom 1 gl. Gospod G. Piecoli, lekaruičhr v Ljubljani. Kašelj in teška sapa sta me hudo nadlegovala, zato sem po zdravnikovem nasvetu tri mesece zavžival Vaše Dorschevo ribje olje z železojodiirom. — Že po zavžitji nekoliko steklouic nem čutil velike olajšanje, — zdaj jih se imam samo izvrstnej zdravilnej moči tega olja zahvaliti, da sem kašelj čisto odpravil , iu svoje zdravje zopet zadobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkejo priporočiti. V Ljubljani, dno 9. septembra 1878. Janez Kilar, trnovski kaplan. Pismena naročila z naslovom: IJ. 1'ircoli, lekarna v Ljubljani, so točno izvršujejo proti poštenemu podvzetju. (8) Antona Jerina Sola za rezlanje lesenil podob v Orodenu na Tirolskem priporoča se prečastiti duhovščini za izdeljavo plastičnih križevih potov po Fiirichu, ki lepo modelirani v izbukauim delu stanejo : 106 centimetrov visoki in 66 centm. širok krasno pobarvani 700 gld. 58 centim- visoki in 40 centim. široki pa 300 gld. Jaslice za cerkve od 40 do 150 gld. Omenjena šola je v vedni dotiki z veljavnimi umetniki in poznavatelji cerkve in umet-uijskih zahtev, ter zamore vsled tega vsa naročila izvršiti natančno po umetnijsk h in cerkvenih pravilih. Spoštovaje (8) Tčcrriiimml Demctz, vodja strokovnjaške Šole. na pokopališče spremili žalujoča rodbina Jerinova. „Pot v večnost" voruim svojo šk ofijo razložil dr. J. Zwerger, knezoškof sekovski, se imenuje jako koristna in izvrstna pobožna knj ga, ki obsega 142 strani in se dobiva po 3G kr. naravnost po pošti pa po 42 kr. v knjigarni 0. Klerr-ove vdove (3) v Ljubljani. Izdajatelj in oUgovorui vrednik Filip liaderlap. J. Biiisnikovi naslovniki v Ljubljani.