aktualno vprašanj
Tokrat smo se spet pozanimali, kako je s pripravami na tradicionalno kranjsko tombolo, ki jo to pot prirejajo sindikati. Bralcem posredujemo naslednjo pojasnilo:
Tombola bo 15. septembra v Kranju. Zagotovljeni so že naslednji glavni dobitki: 2 avtomobila znamke »Fiat-600«, 3 motorji »Puch-Roller«, 5 motornih koles znamke »Moped«, 2 spalnici, 2 kuhinjski opremi, 6 m:i desk, 3 konjske opreme, 1 vol, 6 ton premo-
ga, 6 m;? drv, gumi voz, zapravljivčck, televizijski aparat, 3 kavči, 4 šivalni stroji, električni štedilnik, hladilnik in pet vreč moke ter še mnogo drugih dobitkov.
Celotna vrednost vseh dobitkov bo znašala okoli 9 milijonov dinarjev. Po tem lahko sodimo, da bo kranjska tombola enr, največjih tovrstnih prireditev po vojni v Sloveniji. Dobiček je namenjen z>, dograditev Sindikalnega doma v Kranju. Tablico bodo v prodaji od 15. avgusta dalje po vsej Sloveniji. Sindikalne podružnice pa jih žo prodajajo svojim članom.
Pripravljalni odbor za tombolo namerava navezati stike s prevozniškimi podjetji iz raznih krajev Slovenije, da, bi 15. septembra priredili izlete na Gorenjsko. Izletniki naj bi se ob povratku ustavili tudi na tomboli v Kranju. Zanimanjo za to prireditev je zaradi velike vrednosti dobitkov zlasti na Gorenjskem zelo veliko, zato se bodo morali kranjski gostinci dobro pripraviti na obisk tisočev gostov.
—ey
Aktualno vprašanje
VEČJO SKRB »SVOBODAM"
Razširjenj plenum Občinskega odbora SZDL in Občinskega sin-dikalnega sveta je sprejel stališče, naj se ukine Prešernovo gledališče v Kranju in posveti večjo skrb  »Svobodam«  in KUD
&&&&
GOREIMUSkE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
leto x- — št. 6o — cena din 10.—
Kranj, dne 5. avgusta 1957
V petek .popoldne je bil v Kranju sestanek razširjenega plenuma Občinskega odbora SZDL in Občinskega sindikalnega sveta, ki ga je vodil predsednik ObO SZDL Martin Košir. Edina točka dnevnega reda je bila razprava o kulturno-prosvetnih vprašanjih.
Krajši referat predsednika ObO SZDL Martina Koširja je izzvenel v naslednje poglavitne misli:
Na številnih posvetovanjih političnih organizacij je bilo ugotovljeno, da kulturna dejavnost zaostaja za našim splošnim razvojem. Zlasti so bila deležna premajhne skrbi in nezadostne materialne podpore DPD »Svobode« in KUD. V zvezi s tem, da imajo v mnogih gospodarsko močnejših državah manj poklicnih gledališč kot pri nas (v ZDA na 800.000 prebivalcev, v SZ na 400 tisoč prebivalcev, v FLRJ na 200.000 prebivalcev eno poklicno
PO HT
PETE MEDNARODNE AVTO-MOTO DIRKE NA LJUBELJU
Fr. Prach - junak Ljubelja
V izredni vožnji je Avstrijec Prach postavil nov absolutni rekord 4,44,3
TRZlC, 4. avgusta. — Začelo se je Nekako ob petih zjutraj. Nepregledna kolona kolesarjev, mopedistov, motoristov in avtomobilov je prehitevala <*nig drugega po cesti od Ljubljane <lo Tržiča in naprej do Ljubelja. Na Platoju pri carinarnici je bilo prav 8otovo več kot tri tisoč motorjev in Avtomobilov, gledalcev pa se je nagnetlo ob progi okoli 25.000.
V PRIČAKOVANJU NOVEGA REKORDA
Kategorija motorjev do 125 cem ni obetala, da bo postavila nov rekord, ker ga ne bi mogla. Toda kljub temu ta bil dosežen nov rekord v tej kategoriji, ki ga je postavil Avstrijec ^eehner — 5.34. V tej kategoriji je tekmovalo le 12 tekmovalcev, med katerimi je bila tudi edina ženska *ekmovalka Mira Bratina iz Nove gorice, sicer študentka glasbene akademije (!), ki se je pomerila 2 najdrznejšimi in dosegla za ženske kar zadovoljiv rezultat — 7.38.2.
V kategoriji do 350 cem smo bili ob svojevrstni užitek, saj si je dosedanji rekorder Orsario poškodoval v soboto r°ko, tako da je bil med gledalci na lribuni. Ugajal je od naših vozačev j|rzni Draksler, prvi pa je bil v tej kategoriji Volzvvinkler, ki je postavil *as 5 05.2. — V tej kategoriji je starala vrsta pogumnih in drznih voza-*ev, tako da številni gledalci niso bili °*> užitek.
HILLEBRAND   —  LE  60 MINUT REKORDER
Za kategorijo motorjev s prikolico do 500 cem je bilo med gledalci največ zanimanja, saj je v tej konku-
lec obvestil, da jo Ilillebrand zrušil absolutni rekord Ljubelja, sicer le za dve petinki sekunde — 4.49.2. (Dosedanji rekord 4.50). — Gledalci so bili navdušeni nad njegovo vožnjo, še bolj
FRANZ   PRACH   MED   REKORDNO V02NJO
renči startal svetovni mojster Hillc-brand s svojim sovozačem Manfredom Griinvvaldom. In res, ni bilo treba dolgo čakati, da nas je napovedova-
pa je bil bržkone zadovoljen sam. Opazovali smo po tem dogodku Orsa-ria, ki jo gledal tekme s tribune in je sedel tik za nami. Ni mu bilo lahko pri duši, prav posebno če upošte-
vamo, da je tak podvig nameraval sam narediti. Neprevidnost na treningu ga je stala lovorjev venec ...
Toda kar ni storil on, je napravil njegov rojak Franz Prach iz Avstrije. Ilillebrandu ni dovolil, da bi bil novi prvak In da bi prejel »Nagrado Ljubelja« niti eno uro. V kategoriji motorjev A-razred do 500 cem, je v izredni vožnji, z neverjetno eleganco in drznostjo postavil novi rekord dir-kališčnc proge na Ljubelju v času 4.44.3! Bržkone danes na Ljubelju ni bilo vozača, ki bi lahko ogrozil Prachu njegov rekord. Tega mnenja so bili vsi. — Ta 19-letni fant, katerega oče je trgovec z živino, se je na jeklenem konjiču tako izkazal, da bi mu bil lahko le redko kdo kos. — V kakšnih skrbeh pa jo njegov oče zanj, nam lahko povedo tudi 'te njegove besde: »Fant, če nehaš hoditi na vse te dirke, ti kupim avto!« Toda mladi Prach je neubogljiv otrok, kot mnogi drugi...
Prav zaradi Prachovega rekorda smo pričakovali dirko motorjev s prikolicami nad 500 cem, v kateri je startal ponovno Hillebrand, s tiho željo, da bo ta svetovni r ekorder morda izboljšal najnovejši rekord. — Vozil je sicer odlično, prav tako kot Roland Benz, Leonhard Neussner in naš tekmovalec ing. Boško Šnajder, vendar zaman . .. Dosegel pa je isti čas, kot poprej v kategoriji motorjev s prikolicami do 500 cem — 4.49.3.
Lovorika je šla v Avstrijo do prihodnjega leta...       (Nadalj. na 2. str.)
gledališče) bi bilo potrebno razmisliti o ukinitvi Prešernovega gledališča v Kranju. Zaradi bližine Ljubljane bi nastalo vrzel Mpđlnilo z gostovanji v Kranju Slovensko narodno gledališče, v območju okraja pa bi Prešernovo gledališče nadomestili matični »Svobodi« na Jesenicah in v Kranju, v okviru katerih bi delovala profesionalna servisna in režiserska služba. Kar zadeva knjižnice, ki jih je na Gorenjskem 68, od tega 33, ki nimajo niti po 500 knjig, naj bi manjše knjižnice združili z večjimi v bivših občinskih središčih, mentorstvo nad temi knjižnicami pa naj prevzame Ljudska knjižnica v Kranju.
Nekaj drobcev iz diskusije:
Predsednik ObSS Bečan: Med delavstvom ni pravega zanimanja za predstave gledališča. Z njegovo ukinitvijo pa bi bilo mogoče omasoviti delo »Svobod«.
Tajnik OSS Pepca Ježeva: Postavlja se alternativa: ali naj damo razpoložljiva sredstva vsa za Prešernovo gledališče — ali pa naj jih uporabimo za množično prosvetljevanje delavstva.
Predsednik Ob SPK Danila Grilova: Naše materialne možnosti nam ne dovoljujejo vzdrževanje poklicnega gledališča. Prešernovo gledališče ni osamljen primer — tudi v drugih okrajih razpravljajo o ukinitvi poklicnih gledališč, ker predstavljajo preveliko breme.
Predsednik ObO SZDL Mart:n Košir: Kranj ne bo z ukinitvijo Prešernovega gledališča ničesar izgubil, pač pa bo samo pridobil. S tem bodo namreč »Svobode« dobile večje materialne možnosti za rast in razvoj in bodo lahko v polni meri opravljale svojo prosvetno poslanstvo.
Po daljši razpravi, v kateri je bilo čuti tudi nekaj glasov v prid nadaljnjega obstoja Prešernovega gledališča, je plenum sklenil, da predlaga naslednjo rešitev: Prešernovo gledališče naj se z začetkom prihodnjega leta ukine. V njegovi stavbi se ustanovi iz sedanjega tehničnega osebja PG servisna delavnica za vso gorenjske »Svobode« in KUD, v okrilju »Svobode-Cen-ter« v Kranju pa naj bi obstojala poklicna režiserska služba, sestoječa iz sedanjih kadrov Prešernovega gledališča. V okviru servisne službe naj bi bile delavnice za kulise, krojaška delavnica in izposojevalnica ku-stumov ter knjižnica. Razprava o tem predlogu naj se prenese med delovne kolektive.
mm
l včerajšnjih dirk na Ljubelju
^llebrandu ni uspelo . . . <levo zgoraj). maleric je vo-2ll lepo, toda prepočasi (desno zgoraj). mira bratina Je Ugajala, tekmovala je v 1sti kategoriji kot njen °ce . . .  (desno spodaj)
O arheološki karti
►►Da je Gorenjska arheološko zelo zanimiva in da je temu primerno tudi arheološka dejavnost na Gorenjskem, zlasti v zadnjih letih, zelo intenzivna, ni treba posebej poudarjati,« je pripovedoval član Mestnega muzeja v Kranju, arheolog Andrej Valič. V svojem nadaljnjem tolmačenju se je dotaknil tudi ari; ološkega zemljevida Gorenjske.
»Arheološka karta Gorenjske je v delu,« je nadaljeval arheolog Valič. »Na njej bodo zajeti glavni arheološki  podatki,  in  sicer  lokaliteta izkopanin, (materialne ostaline z ozirom na čas, in končno kraji, kjer je na podlagi dokaznega gradiva pričakovati novih arheoloških odkritij.« Katere dobe bodo zajete na karti? »Časovno obeležje je odvisno od najdenih kultur. Vsekakor pa bodo zajete vse dobe od paleolitika — starejša kamena d<?ba (Mokriška jama), dalje neolitik — mlajša kamena doba (Drulovka pri Kranju, Hallstadtska ali starejša železna doba, rimska doba in zgodnji srednji vek (naselitev Slovanov).« , V kakšne namene bo služila arheološka karta?
»■Glavni namen karte je: dobiti čim točnejši pregled naselij in grobišč, skratka nekdanjih kultur na območju Gorenjske. Služila pa bo zlasti v znanstveno namene, kot pregled arheološke dejavnosti na Gorenjskem.«
Gotovo ne manjka težav pri tem delu?
»Zbiranje arheološkega gradiva je sila zamudno, zlasti še, ker je moj namen sestaviti čim točnejši zemljevid. Vsekakor pa bi mi bilo zelo pomagano, če hi ljudie. ki kdaj pa kdaj nalete na razne arheološke najdbe, obveščali o teh Mestni muzej v Kranju, s čemer bi obogatili karto z novimi detajli.«
Preden sem se poslovil od prijaznega arheologa, mi je še povedal, da ima kranjski muzej v načrtu arheološko razstavo z razlago, ki bo posredovala vse arheološke znamenitosti z Gorenjske. Razstava bo nudila prerez zgodovine — če bo le mogoče — od najdb na Mokrici do naselitve Slovanov na Gorenjskem.
S. S.
LJUDJE IN DOGODKI
A Tanjug je izdal uradno sporočilo o razgovorih naših in sovjetskih državnih in partijskih voditeljev, ki so bili v preteklem tednu v Romuniji. Poročilo pravi:
Dne 1. in 2. avgusta sta se sestali v Romuniji delegacija CK Zveze komunistov Jugoslavije in vlade Federativne ljudske republike Jugoslavijo ter delegacija CK Komunistično partije Sovjetske zvezo in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik. V razgovorih so sodelovali z jugoslovansko strani tovariši Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Aleksander Ranković, Veljko Vlahovič in Veljko Mičunović, s sovjetske strani pa tovariši N. S. Hruščev. A. I. Mikojan, O. V. Kusincn, B. N. Ponomarev, N. P. Firjubin in J. V. Andropov.
Predstavniki obeh Partij in vlad so proučili več vprašanj, ki se nanašajo na stike med FLRJ in ZSSR, kakor tudi na dejavnost obeh Partij in na splošne koristi socializma ter miru na svetu, zlasti pa tista vprašanja, ki ovirajo nadaljnji uspešni razvoj medsebojnih stikov. Delegaciji sta tudi proučili vprašanja s področja mednarodnega položaja, vrsto problemov delavskega gibanja ter boja za mir in varnost narodov.
Med razgovori je bilo potrjeno soglasje, da delata obe strani za nadaljnje vsestransko razvijanje medsebojnih stikov in za odstranitev ovir, ki otežujejo takšen razvoj. Potrjene je bilo tudi soglasje v temeljnih problemih sodobnega mednarodnega položaja.
Poudarjeno je bilo tudi, da je posebno važna vsestranska okrepitev enotnosti in bratskega sodelovanja komunističnih in delavskih partij ter narodov vseh socialističnih dežel, miroljubnih in naprednih sil sveta ter enotnosti mednarodnega delavskega gibanja.
Obe delegaciji poudarjata, da so bodo stiki med FLRJ in ZSSR tudi v prihodnje razvijali na podlagi enakopravnosti, medsebojne pomoči in sodelovanja, spoštovanja suverenosti in nevmeSa-vanja v notranje zadeve. Pri tem sta delegaciji potrdili aktualni pomen beograjsko in moskovske deklaracije za razvoj prijateljskih stikov med obema deželama, za sodelovanje med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo SZ na podlagi načel marksizma in leninizma ter izrazili svojo pripravljenost, da tudi v prihodnje izpolnjujeta določbe, ugotovljene v teh deklaracijah. ObeNlelegaciji sta se sporazumeli o konkretnih oblikah sodelovanja med obema partijama in o vzdrževanju stalnih vezi z izmenjavo partijskih delegacij, medsebojnih informacij in publikacij. A V Rima so po dvomesečnih pogajanjih podpisali nove gospodarske sporazume med našo državo in Italijo. Sporazumi bodo sprostili in okrepili gospodarsko sodelovanje med obema državama. A Ameriški minister za vojsko Brooker je izjavil, da Američani ne nameravajo umakniti svojih vojaških sil iz Zahodne Nemčije. A Danes bo pripotoval na uradni obisk v Jugoslavijo predsednik republike Vietnam Ho Si Minh, ki je pred tem obiskal Madžarsko.
BITKA ZA NEMČIJO
Štirje predstavniki zahodnih držav so v ponedeljek v Zahodnem Berlinu podpisali deklaracijo o nemškem problemu. Podpise na ta mednarodni dokument so dali veleposlaniki ZDA, Velike Britanije in Francije ter zunanji minister zahodnonemške vlado von Brentano.
O tej deklaraciji je bonnska vlada že vnaprej napravila dosti hrušča, na Zahodu pa so ji dali vso potrebno diplomatsko reklamo. Toda »tresle so se gore, rodila se je miš«, kot pravi stari latinski pregovor. Pretirana pričakovanja so razočarala zlasti tiste, ki so menili, da bo deklaracija dala nov prispevek v iskanju izhoda iz začaranega kroga nemškega problema. Večina časopisja na Zahodu in tudi v Zahodni Nemčiji, — da ne omenjamo komentarjev z Vzhoda, — soglasno ugotavlja, da deklaracija ne prinaša ničesar novega v zapleteni nemški problem. Vodja socialdemokratske opozicije v Zahodni Nemčiji Ollenhauer pa je celo dejal, da je »deklaracija razočarala«.
Vse te kritične pripombe so brez dvoma utemeljene, saj so celo podpisniki deklaracije priznali, da njihov dokument ne vsebuje nove politike Zahoda do nemškega vprašanja. V 12 točkah so vnovič poudarjena stara načela zahodnega stališča, ki so bila že doslej nesprejemljiva za Vzhod. Tako se tudi zdaj ponavlja stara teza, da članstvo Zahodno Nemčije v Atlantski zvezi ne more biti predmet pogajanj in da bi morali prihodnji zedinjeni Nemčiji pustiti pravico, da sama odloči ali se bo
vključila v zahodno vojaško zvezo.
Prav tako jo v deklaraciji znova naglašeno načelo, da ne more biti splošnega sporazuma o razorožitvi, ne da bi poprej rešili problem združitve Nemčije.
Vsekakor taka stališča ne koristijo resničnim prizadevanjem po zedinjenju Nemčije. Že večkrat jo bilo v realističnih krogih poudarjeno, da je razdelitev Nemčijo posledica blokovske politike, hladne vojne in mednarodne napetosti. Dokler bo takšna blokovska razdeljenost trajala, toliko časa ne bo mogoče računati z realnimi možnostmi pri reševanju nemškega vprašanja. In analogno: čim bo sedanja umetno ustvarjena blokovska napetost med obema stranema popustila, bo takoj nastalo ugodno vzdušje za reševanje nemškega problema.
Toda take besede so ob tej priložnosti bob ob steno. Cilj deklaracije namreč ni bil pokazati izhod iz sedanjega labirinta, ampak zgolj s takšno propagandno manifestacijo podpreti Adenauerjevo vladajočo krščansko demokratsko stranko na bližnjih volitvah.
Le še poldrugi mesec loči nemško volilne množice do splošnih zahodnonemških volitev. V spopadu pred odločilno preizkušnjo, ki postaja čedalje ostrejši, ne sodelujejo samo zahodnonemške politične stranke, marveč je čutiti vpliv tudi od zunaj. Med te zunanjo činitelje lahko mirne dušo uvrstimo tudi sedanjo če-tverno deklaracijo, saj ima edini pomen okrepiti volilni položaj kanclerja Adenauerja.
Sicer pa tudi na drugi strani
no sedijo prckrižanJh rok. — V Vzhodni Nemčiji so malo pred tem objavili, svojo deklaracijo s predlogom, naj bi rešili združitev Nemčijo tako, d", bi v zrčetku ustanovili konfederacijo dveh Nemčij. To pobudo Grotevvohlo-vo vlado so zavrnile vse zahodnonemške stranke. V Vzhodnem Berlinu p?, si kljub temu mane-jo roke, češ, pa smo jih le prehiteli. Res je, dr. jim jo uspelo zabeležiti točko prednosti v medsebojnem propagandnem dvoboju, to pa je tudi vse. Saj vzhod-noncmšk' pred!og no odseva dosti več, kot žo večkrat ponavljan?, stališča in torej ne vnaša ničesar novega v nemški problem prav tako kot sedanja za-hodnr. deklaracija.
Glavna, ost deklaracije štirih zahodnih držav pa jo bila naperjena proti morebitnim propagandnim potezam sovjetskih voditeljev, BuJganina in Hrušče-va, ki so bosta v prihodnjih dneh mudil v Vzhodni Nemčiji. Vladne kroge v Bonnu namreč zelo skrbi, da jim ne bi sovjetski politiki s kakšno premišljene in dobro pripravljeno izjavo škodovali v zadnjem trenutku in tako spodbili tradicionalno nepopustljivo Adenauerjevo politiko do Moskve. Prav zato so sedanjo deklaracijo objavili teden dni. poprej, da bi ji dali večji učinek.
Vsi ti dogodki torej ne prinašajo nič novega za samo nemško združitev, pač pa le kažejo, da se pred zahodnonemškimi volitvami 15. septembra 1.1. bitka za Nemčijo občutno zaostruje.
MARTIN TOMAZlC
v nedeljo smo za
izdaja Časopisno založniško in tiskarsko podjetje »gorenjski tisk« / direktor slavko beznik / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajšek / telefon uredništva st. 475, 397 — telefon uprave st. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-z-136 / izhaja ob ponedeljkih in petkih 7 letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 dinarjev
) mosL
Lepo vreme, vendar proti koncu tedna začasne ohladitve in nevihte. Pozneje jasno in sušno poletno vreme s silno vročino, ki ga bodo prekinjale samo neznatne nevihtne motnje.
MOST   CEZ  KOKRO V KRANJU  BODO RAZŠIRILI
V ponedeljek, 5. t. m. bodo začeli obnavljati most čez Kokro, ki vodi iz Kranja na Prim-skovo. Delo je prevzela Uprava za ceste lrs. Most je bil do sedaj širok 6 metrov, zdaj pa ga bodo razširili še za 4 metre.
Cr.
V  KOPALIŠČIH  SO ZABELEŽILI ...
Danes je bilo blejsko kopališče kljub soncu in ugodni temperaturi vode (24° C) slabo obiskano. Do 15. ure so prodali v kopališču 500 vstopnic odraslim, 200 pa otrokom in študentom. Marsikoga je verjetno zadržalo doma malo obetajoče jutranje vreme, razen tega pa se je precej domačinov in tujih obiskovalcev popoldne zadrževalo na nasprotni strani jeze-
ra, kjer je bila »Kmečka oh-cet«.
Na kopališče v Kranju je prišlo danes nekaj nad 800 ljudi. Voda jo imela zjutraj 21°C, zrak pa 17. Podatkov o kasnejših meritvah žal ni?mo uspeli dobiti. Tudi ob Kokri in Savi je bilo živahno, le da so se tam le redki kopalci opogumil: in zabredli v razmeroma mrzlo vodo.
DRŽAVNA REPREZENTANCA TELOVADCEV NA ORODJU V KRANJU
Danes popoldne je prispelo v Kranj dvajset telovadcev jugoslovanske državne reprezentance na orodju. V Kranju bodo ostali tri tedne. Telovadili bodo v domu TVD Partizan v Stražišču. Cr.
28. P
O
N
E
D
E L
J
E
K
SPALNA BOLEZEN
»Jaz sem za štiriurni delavnik,« je sleherni ponedeljek sanjavo vzdihnil Jure in pri tem globoko zazdehal, da mu je v čeljustih kar zaškripalo.
Pisarna, v kateri je Jure preživljal predolge do-poldneve, ni bila prijazna. Nasprotno — pusta in dolgočasna je bila, kot skladišče v pritličju tovarne. V majhnem prostoru se je drenjalo osem miz, obrnjenih druga proti drugi.
»Si ga včeraj spet čez mero srknil, a?« je vprašal Milan izza nasprotne mize.
»Hja, s prijateljem sva ga. Pri vojakih sva bila skupaj. Slučajno sva se srečala. Veš, pa je bila tista pijača menda preveč žveplana. Tako sem zaspan, da mi oči kar skupaj lezejo. Ne vem, če bom zdržal do dveh.«
»Zakaj si ne podpreš vek z zobotrebci?« ga je bodril Nace izza tretje mize.
»Je pač ponedeljek,« je veselo zabrundalo iz ko-* ta pisarne. »Kateri ponedeljek pa ti vzdržiš do druge ure? Pa kaj bi — staraš se . . . staraš, pa ti pijača škoduje.«
»Koliko pa je na kolesih?« je Jure speljal pogovor v drug smer. Nato je pristavil: »Tako sem žejen!«
Na te besede so vsi prasnili v smeh. Jure se" je široko pretegnil, globoko zazehal in se lenobno naslonil na mizo. Za vsak slučaj je položil predse nekaj papirja. Tudi svinčnika ni pozabil. Nekaj časa, se je boril s spancem, nato je zakinkal.
»Ej, Jure, nikar ne dremaj!« je silil vanj Stane.
»Pusti me samo nekaj minut, bom takoj dober!« je z momljajočim glasom zabrundal Jure.
»Pa če pride šef?«
Pri tej besedi je Jure zamahnil z roko, rekel pa ni ne črne ne bele. Glava mu je zlezla med ramena. Zaspal je.
»Hudiča, malo nerodno pa bo, če pride šef,« je skrbelo Staneta.
»Eh, pusti ga, saj ni prvič,« je odvrnil sosed.
»Čudno, da ga ravno nedelje tako zdelajo,« je modroval Stane.
»Prideni še vse praznike — državn in družinske,« — je hudomušno pripomnil Nace.
Nato so se nekateri poglobili v delo, drugi pa so fantazirali o Vespah, pravzaprav o vsem mogočem in nemogočem ...
Kazalci na uri so neslišno drseli proti enajsti.
Njihov šef je imel široko področje, zato ga včasih niti videli niso. Bil je strog, vendar popustljiv, in včasih malce zamišljen.
Nekako ob dvanajsti uri je rekel Stane: »Čudno, da »starega« še ni.« »Ne kliči vraga, da ne pride,« je komaj utegnil končati Nace, ko se je med vrati pojavil šef.
Stane se je v trenutku znašel. Zaradi prevelike tišine je hitro pograbil slušalko in glasno »službeno« govoril. Hkrati je zgrabil zajetno knjigo in jo z močnim treskom vrgel pred spečega Jureta. Jure je planil pokonci. Ker je bil s hrbtom obrnjen proti vratom, šefa ni opazil. Prepričan je bil, da ga je Stane nalašč prestrašil. Iz grla se mu je utrgal plaz kletvic, nato pa je zasikal: »Si ti kakšen tovariš! Fej pa tak tovariš!«
»Kaj pa se razburjate tovariš Jure?«
Jureta je mrzlo spreletelo. S težavo se je zbral in se bedasto nasmehnil: »o, nič posebnega. Slučajno mi je prišlo na misel besedilo iz neke igre. Dobra stvar, vam rečem.«
»Kako pa se imenuje tista igra?« je vprašal šef.
Juretu je vzelo sapo. Prekleto, takšnega vprašanja se pa res ni nadejal! Sekunde so se mu zdele večnost. V to večnost je udaril Nacetov bas.
»Spalna bolezen« se imenuje tista igra. Jure, si mar pozabil?«
»Saj res ... saj res . . .« je hitel Jure, čeprav ni niti dobro vedel za kaj gre.
»Zanimivo . ..,« je rekel šef.
»Pa zelo resnično,« je resno dostavil Jure.
»In zelo aktualno, posebno letos, kajne Jure!? je dregnil Nace.
Pritajen smeh je napolnil ozračje . . .
S. A.
PROMETNA NESREČA PRI BEGUNJAH
Na poti z Ljubelja proti Begunjam so je danes okoli 15. ure ponesrečil motorist Jože Bogataj. Pri Srednji vasi nad Begunjami se mu je zlomilo krmilo, zaradi česar sta se s tovarišico, ki se je vozila z njim, prevrnila kakih 25 metrov pod cesto. Pri padcu si je Jože Bogataj precej hudo poškodoval levo nogo, spremljevalka pa je dobila le manjše praske na glavi. Oba ponesrečenca je voznik osebnega avtomobila pripeljal do Begunj, kjer so jima nudili prvo pomoč. Nato ju je rešilni avto odpeljal v jeseniško bolnišnico.
OD TRZTCA DO LJUBLJANE ...
Ljubeljske dirke je danes obiskalo ogromno ljudi iz vseh krajev države. Kranjčani že dolgo ne pomnijo tol'k£neRfl prometa. Brnenje motorjev in avtomobilov jih jo prebudilo že ob štirih zjutraj, ko so hiteli proti Ljubelju najbolj zgodnji obiskovalci. Ob povratku je bilo na cesti proti Ljubljani šo bolj živahno. Gostinci so imeli od Tržiča do Ljubljane dovolj dela, da so pogasili žejo številnim gostom, ki so se spotoma ustavljali v njihovih gostiščih.
KMEČKA OIICET NA BLEDU
»Kmečko ohcet« na Bledu si je danes ogledalo izredno veliko domačinov in gostov iz drugih krajev. Obiskovalci so so skupno s svati šo dolgo v noč zabavali pred hotelom »Krim«. Igrali so Avscniki in pa zdraviliška godba.
Po dolgem trpljenju je preminul naš ljubljeni mož, oče, stari oče, svak in stric
Lenardič Leopold
AVTOPREVOZNIK
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 6. avgusta ob 17. uri na pokopališče v Kranju.
Žalujoči: žena Rozalija, otroci Rozi, por. Ambrožič, Vlasta, Silva, por. Grčar, Milica, Vida, por. Robič in Leopold.
Kranj, Celje, Cerklje, Kojsko 4. avgusta 1957.
mmšm
TRETJA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA  »MOŠA  PIJ ADE« ODŠLA NA DELO
V soboto dopoldne je odšla iz Kranja, s posebnim avtobusom III. kranjska, mladinska delovna brigada »Moše Pi— jade«, ki jo sestavlja 40 mladincev in mladink Industrijsko kovinarske šole-tovarne »Iskre« iz Kranja. Brigada bo^ tri tedne delala pri urejanju obale ob Jadranskem morju. Cr
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA V KRANJU JE POSLALA NA TABORJENJE  150 PIONIRJEV
V sredo zvečer se je iz Kranja odpeljalo 150 pionirjev - gasilcev iz vse Gorenjske na lA. dnevno taborjenje na otok Fažano pri Pulju. Finančna sredstva za taborjenje so prispevala matična gasilska društva in občinske gasilsko zveze, ostalo pa Okrajna gasilska zveza Kranj. Otroci bodo taborili v šotorih.
NA TABORJENJU SO TUDI OTROCI KI   SO   JIH   POSLALA V FAZANO DRUŠTVA MLADINE IN ZB
V četrtek zvečer se je iz Bohinja, Radovljice in Kranja odpeljalo na štirinajstdnevno taborjenje na otok Fažano 50 otrok, ki so šibkega zdravja in so jih društva prijateljev mladine poslala na taborjenje. i
V petek zvečer pa se je iz Kranja odpeljalo še 114 otrok iz vse Gorenjske, ki jih je poslal Okrajni odbor ZB Kranj na 14-dnevno taborjenje na polotok Verudico pri Puli. Otroci bodo taborili v šotorih in na kraju, ki ga je na tem polotoku pripravil Okr. odbor ZB Kranj za taborjenje otrok in mladincev padlih borcev. Za urejevanje tega otoka je Okr. odbor ZB Kranj prispeval 4 milij. din, tako, da se sedaj otroci na lepo in okusno urejenem prostoru zelo dobro počutijo. To je že tretja skupina otrok padlih borcev, ki tabori na tem otoku. Cr
NOVA  CESTA  NA JAVORJE
Ze skoro 15 let je v načrtu gradnja ceste proti vasi Javorje. Z gospodarskim razvojem tega kraja so potrebe toliko narasle, da je bila gradnja te ceste nujno potrebna. Letos januarja so začeli z deli. Okrajna uprava za ceste je sklenila pogodbo s Kmetijsko zadrugo v Javorjah glede prevozov gradbenega materiala za tlakovanje in pogodbo za delavce. Pripravljenega je bilo okoli 300 m3 gramoza, ki ga pa zaradi neugodnih snežnih razmer niso mogli pripeljati na delovišče. Delo na cesti je kljub slabemu vremenu potekalo brez večjih motenj. Delavci so večinoma donnčini, ki šo toliko bolj prjdno delajo, ker se zavedajo velike potrebe te ceste. Gradbeni material pa dovažajo kmetovalci. Čeprav ni bilo letos določenih nobenih sredstev iz okrajnega proračuna za gradnjo te ceste, so je Okrajna uprava za ceste kljub temu lotila tega dela. Finančna sredstva črpa iz sklada za vzdrževanje cest, del pa iz sredstev, ki' so namenjena za druge komunalne objekte na področju občine Gorenja vas. Del sredstev pa priteka tudi iz prostovoljnega prispevka prebivalstva občine in prispevka Kmetijske zadrugo Javorje.
Cesta bo predvidoma dograjena sredi septembra. S tem objektom se bodo temu delu Gorenjske odprle nove možnosti gospodarskega in kulturnega razvoja. Vim.
SPET ŽRTEV NEPREVIDNOSTI
V petek popoldne je prišlo na cesti Medno—Medvode do trčenja med avtobusom podjetja »Transturist« iz Škofje Loke in motoristom Ivanom Dolencem. Le-ta jo namreč pripeljal po stranski poti iz Svetja na glavno cesto in so nenadoma znašel pred avtobusom. Ker je bila razdalja premajhna, šoferju ni uspelo pravočasno ustaviti vozila. Sunek jo bil tako močan, da je vrglo motorista s ceste, kjer jo obležal na mestu mrtev. Ponesrečenec m. imel vozniškega dovoljenja.
J
Fr. Proch - junok Ljubelja
(Nadalj. s 1. str.)
NAJNESRECNEJŠI    —    Orsario, na
tribuni  kot gledalec NAJSREČNEJŠI   —   Prach,  novi rekorder in junak Ljubelja NAJSIMPATICNE.IŠA   —   Mira Bra-
tina, ed;na tekmovalka NA.) NEUSTRAŠNE JŠ A   — sovozačica
Viktorja 1'ongratza Margarette Win-
tersberger iz Avstrije NAJNEVARNEJŠI    —    Hillcbrand s
svojim sevozačem NAJVZTRAJNEJŠI — gledalci, ki se
niso premaknili s svojih mest dve
in pol uri . . .
Ljubelj so je uveljavil. Iz leta v leto bo brez dvoma privabljal nove in novo tekmovalce, ki bedo merili svojo moči in moči strojev na, strmih in ostrih ovinkih... Tudi v bodoče jim želimo mnogo sreče ...      I. A.
Telefonska številka naročni-J^ffa in oglasnega oddelka je: Kranj 190.
Kupim stanovanje v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati v °glasni oddelek.
B Najden o moško kolo se dobi v Senčurju 7.
Zatekla se je psica polovčjak, *'ve barve. — Močnik Janez, brklje 73.
bivalni stroj — entlarico (cikale) ugodno prodam. Naslov v kasnem oddelku. . prodam ploščice (šifer) za krit-strehe. — Ambrožič, Ljubno 65> P. Podnart.
Posamezne kose pohištva prodam. — Podkrižnik, Golniška Cesta 21, Kranj.
Zazidljivo parcelo blizu mlekarske šole Kranj-Cirče, krasna ega. prodam. Naslov v oglasim oddleku.
Kupim gnoj nični sod od 1000 do 1500 litrov. Naslov v oglasim oddelku.
Nudim hrano in morebiti stanovanje ženskj, ki bi varovala otroka v dopoldanskih urah. Na-s'°v v oglasnem oddelku.
Nudim hrano in stanovanje tovarniški delavki, ki bi v pro-j^em času pomagala na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku.
Sprejmem vajenca za sodar-8tv«. Kepic Anton, Šenčur 271.
Restavracija »Jelen« Kranj ta-£°i sprejme vestno in pošteno
*aRajničarko. Prednost imajo osebe z znanjem strojepisja in Dlagovnega knjigovodstva.
Čevljarskega vajenca sprej-"^•n. Cernilec Andrej, Koroška Cesta 31, Kranj.
^rem za blagajnika kjerkoli, ^am dob'ro prakso. Naslov v kasnem oddelku.
vrednost tombolskih tablic. Vsem darovalcem najlepša hvala.
Pričetek prireditve bo točno ob 15. uri. Pridite, čaka vas sreča in lepa zabava.
»GORENJKA« trgovina s čevlji in torbarskimi izdelki Kranj, Prešernova 13 obvešča svoje odjemalce, da so bile za prodajo od 19. do 29. julija 1957 izžrebane številke: 0021 0055 0078 0132 0186 0214 0034 0058 0101 0145 0189 0223
0045 0065 0102 0149 0207 0225
0046 0073 0109 0182 0208 0229 0049 0074 0114 0184 0209 0130
Dobitke je prevzeti do 31. avgusta v trgovini »Gorenjka«, Kranj, sicer zapadejo.
Priporoča se »Gorenjka«, Kranj.
Okrajni strelski odbor Kranj in Okrajni odbor združenja rezervnih oficirjev Kranj sta se preselila v stavbo OLO Kranj, Park Svobode 4 II. nadstropje, soba 56. Telefon št. 402, 403, 404, 405, 592, 593 in 594 — interna številka 76.
OBVESTILO
Obveščamo' prebivalstvo, da bo medicinsko kopališčo v Kranju od 5. 8. do 30. 8. 1957 zaradi dopustov zaprto.
Obsevalnica pa bo v navedenem času odprta le od 13. do 16. ure.
Zdravstveni dom Kranj
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš predragi mož, oče in stari oče
PETER  PINTAR, posestnik
Dragega pokojnika smo poko- tako oblegale, da jim ni mogla
LETNI »PARTIZAN«, od 5. do
7. avgusta    ameriški barvni film »BITKA V SOTESKI«, ob 20.  uri.  8.   avgusta ameriški film »NA  MORILČEVI SLEDI« ob 20. uri. »SVOBODA« STRAZiSCE, 7. avgusta premiera ameriškega filma »NA MORILČEVI SLEDI« ob 20. uri. »RADIO«   JESENICE,   5.   in 6. avgusta  ameriški   film »KOGAR SONCE GREJE« ob 13. in 20. uri. 7. in 8. avgusta premiera   francoskega barvnega filma »SENTJERNEJSKA NOC« ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ« JESENICE, 6. avgusta angleški film »SKOZI PEKEL« ob  18.   in  20.   uri.  8. avgusta   ameriški   film »KOGAR SONCE GREJE« ob 18. in 20. uri.
KOROŠKA BELA, 5 avgusta angleški film »SKOZI PEKEL« ob 20. uri. ŽIROVNICA, 7. avgusta angleški film »SKOZI PEKEL« ob 20,30 uri.
DOVJE MOJSTRANA, 7. avgusta ameriški film »KOGAR SONCE GREJE ob 20. uri. BLED, 5. avgusta ameriški barv. fantastični film »BORBA V VSEMIRJU«. Od 6. do 8. avgusta ameriški film — komedija »JAJCE IN JAZ«. »SORA«, ŠKOFJA LOKA, 6. in 7. avgusta ameriški film »KLIC DIVJINE«.
Etaslite.RG in zernive borbe
V četrtek je imela kranjska športna publika priliko videti res kvalitetno plavalno prireditev, ki je navdušila še tako razvajenega gledalca. Na mestnem kopališču sta se pomerila »Triglav« in- »Mladost« iz Zagreba. Gostje so nastopili kompletni z izjemo Jegerja in kandidatov za državno waterpolo reprezentanco. Plavalni spored je bil zelo pester in borbe v vseh disciplinah, razen v hrbtnem slogu, so bilo izenačene. Zo takoj prva disciplina programa je prinesla veselo presenečenje, saj je Brinovec na progi 400 metrov prosto v izrednem -slogu premagal vse svoje tekmece in s časom 4:55,8 postavil nov državni mladinski rekord. Bilo je užitek gledati ga,  kako je z lahkoto
TRIGLAV : MLADOST 65.5:78,5
drsel po vodi in v silovitem sprintu zaplaval v cilj. Njegovi rezultati v letošnji sezoni kažejo, da je Brinovec doslej naš najnadarnejši plavalec na tej progi. Poleg te discipline je navdušilo tudi tekmovanje 100 m
še pomembenjši. Nov slovenski rekord pa jo postavila tudi štafeta Triglava v disciplini 4 krat 100 m prosto s časom 4:14,6.
REZULTATI — moški: 400 m prosto — Brinovec 4.55,8, Koš-nik (oba TR) 5:17,6; 100 m pro-prosto, kjer sfa se borila za pr-  sto   —   Volčanšek   (Ml) 1:00,0,
vo mesto Volčanšek in Kocmur. Zagrebčan je bil hitrejši za devet desetink. Rezultata sta zelo dobra in Kranjčani še niso videli v domačem bazenu tako hitrih plavalcev. Tudi Košnik je s časom 1:02 3 postavi svoj najboljši rezultat. Koncil jeva je na progi 100 metrov metuljček sigurno zmagala, uspešno pa je startala tudi Vukičeva tako na 100 m metuljček in 200 m prsno, saj v zadnjem času ni resneje trenirala in je zato njen uspeh
TRŽNI PRE6LED
V KRANJU
V petek so bila na kranjskem trgu prvič naprodaj tudi jabolka.   Gospodinje   so prodajalko
pali dno 4. avgusta 1957 na pokopališče Selca.
Žalujoča žena Angela; otroci: Anica z družino, Ivan z družino, Marica, Peter, Francelj z ženo in Minka.
Praprotno,   Križna  gora, Ze
sproti postreči. V strahu, da bo jabolk prehitro zmanjkalo, so jih kar same nalagale v mrežo in torbice, še preden jih je prodajalka utegnila stehtati. Tudi hruške so šle dobro v denar. Gob je bilo spet dovolj, prav ta
NOV Hotavlje v Poljanski ?°lini bo postavila na Hotav-lah spomenik žrtvam NOB. Za ^r'tje stroškov prireja v nedeljo . • avgusta veliko tombolo, po Oftiboli pa vrtno veselico. Za prireditev vlada veliko za-"nanje, zbiranje dobitkov do-r° napreduje, tako da dobitki vrednosti   daleč presegajo
m
»STORZlC«,  KRANJ,  od  5. do
7. avgusta mehiški film »KO BOM ODŠEL« ob 18. in 20. uri. 8 avgusta ameriški barvni film »BITKA V SOTESKI« ob 18. in 20. uri.
IŠČEMO
LABORANTA
za foto oddelek. — Plača po tarifnem pravilniku, stop službe takoj.
Časopisno - založniško podjetje »Gorenjski tisk« — Kranj
Ključavničarstvo Kranj - Koroška 11
sprejme honorarnega blagovnega
KNJIGOVODJO
Nastop službe takoj!
mun, Ljubljana, 2. avgusta 1957.  ko krompirja, kumar in stročje-
ga fižola. Zabeležili smo naslednje cene: jabolka 50, hruške 70, krompir 20, fižol v stročju 60, 70 in 75 din kg, kumare 50 din kilogram, manjše za vlaganje 60 din kg, lisičke 30 din liter, jur-čki 180 in 200 din kg, surovo maslo 100 din četrtinski zavitek, rdeče maline 130 din kg, jajca 18 in 19 din komad, piščanci za zakol 200 do 250 din.
V KAMNIKU
Novost na sobotnem živilskem trgu v Kamniku so bile zelo lepe kumarice za vlaganje, ki so jih prodajali po 70 in 80 din kg. V primeri z njimi so bile debele kumare po 50 in 60 din predrage. Krompir je bil po 20 din kg, stročji fižol po 75 din, cene ostale povrtni-no pa so bile nespremenjene. Jajca so bila kar po 19 din in le redkokatera prodajalka je šla s ceno navzdol. Naprodaj je bilo spet nekaj jurčkov, brusnice pa so merili po 150 in 160 dinarjev liter.
Pokitl »Glasu Gorenjske je letos odšel v Budimpešto. — Del namiznoteniškega moštva »Lombik«, ki je na V. mednarodnem namiznoteniškem   turnirju   od 29.—31.  julija  v  Kranju osvojilo  drugo mesto
Prve kolesarske dirke v Kranju
Na-
Obvestilo
Glasbene šole, društva in glasbenike obveščamo, da je ustanovljena obrtno - uslužnostna delavnica za popravila in izdelovanje strunskih in ostalih glasbil — »GLASBILO« s sedežem v Ljubljani, začasno v Vegovi ulici št. 5.
V delavnici bomo popravljali vsa strunska in ostala glasbila (godala, harfe, klavirje, harmonije itd.) in izdelovali tudi nova. Razen tega bomo sprejemali naročila Za uglaševanje in bomo na zahtevo naročnikov pošiljali svoje strokovnjake uglaševat klavirje, harmonije itd. tudi izven delavnice. — Potrudili se bomo opraviti vsa naročila v popolno zadovoljstvo naročnikov in se priporočamo za naročila.
»GLASBILO«
Ljubljana, Vegova 5
§§ S SODIŠČU
F. K. iz Ljubljane se je dne 14. februarja 1957 zglasil v Opekarni Bobovk. Tam je blagajni-čarki lažno predočil, da ga pošilja njegova polsestra, delavka v tem podjetju s prošnjo, da podjetje na predujem na' njeno pla-bo da njemu 2000 din. Blagajni-čarka je to verjela in F. K. izplačala 2000 din. Ta pa si je seveda lepo denar pridržal. Ob-dolženi je svojo polsestro že prej goljufal, kar mu je sodišče upoštevalo kot obtožilno in ga obsodilo za to zadnjo goljufijo na 1 mesec dni zapora, o—o
J. T. iz Kranja je 1. februarja letos v večernih urah z rokami obdeloval pred »Delikateso« v Kranju nekega V. R. Zbil ga je na tla, ga brcal s čevlji, tako da je ta padel celo v nezavest. Seveda mu je z vsem tem prizadejal lažje telesne poškodbe. Obdolženec je zanikal, da bi pretepel V. R-, vendar mu je bilo dejanje dokazano po pričah. Za ta pretepaški izpad je bil obsojen na mesec dni zapora pogojno za dobo dveh let. S.
»LOMBIK« PREMAGAL GORENJSKO REPREZENTANCO
Namiznoteniški igralci »Lom-bika« iz Budimpešte so preteklo sredo nastopili proti reprezentanci Gorenjske. — Zmagali so gostje, in sicer ženske s 3:2, moški pa s 5:1.
Kranj, 4. avgusta. — Danes so bile na stadionu Mladosti v Stražišču prve kolesarske dirke, ki jih je organiziral kolesarski klub Mladost iz Straži-šča. Na stadionu se je zbralo precej ljudi, vendar bo zanimanje za kolesarski šport v Kranju po tem nastopu verjetno še večje, s^j so prav domačini pokazali največjo borbenost in pri tem dosegli tudi nekaj izrednih uspehov, od katerih je najbolj opazen odličen plasman mladinca Pirca. To je bila ena njegovih prvih voženj na tako velikem tekmovanju, vendar se jo popolnoma enakopravno boril z rutiniranejšimi nasprotniki in zasluženo osvojil prvo mesto v težki konkurenci. Vozil je zelo drzno, posebno še na zavojih, kar mu je šo posebno pomagalo k zmagi.
Tudi gostje, predvsem iz Ljubljane, so več kot dvatisoč-glavi množici pokazali nekaj zelo lepih in hitrih voženj, v katerih so se posebno izkazali Šebenik, Flajs, Omerzel in drugi.
Na tekmovanju je sodelovalo 60 tekmovalcev, članov Roga, Odreda, Ljubljane, Prekmurja, Vodic in Mladosti.
Rezultati: člani: 1. Šebenik (R), 2. Flajs (O), 3. Omerzel (R) in 4. Dimnik (R). — Člani dirka  ciljev:   1.  Flajs   (O), 2.
Sindikalna reprezentanca Kranja ■■ VSV iz Beliaka 6:1 (2:1)
Kranj, 4. avgusta. — Na nogometnem igrišču kranjskega Triglava je bilo danes prijateljsko srečanje med sindikalno reprezentanco mesta Kranja in moštvom VSV iz Beljaka. Gostje v Kranj niso prišli s preveč dobro karakteristiko, saj jim je v soboto ljubljanski Odred napolnil mrežo z devetimi goli. Tudi v Kranju gostje niso pokazali kvalitetnejšega nogometa. Njihov boljši del je bila obramba. Gole za sindikalno reprezentanco so dosegli Brezar I in Stular I po dva ter Kiš in Krašovec po enega. Sodil je Kraljic iz Kranja,'dobro.
M.
Šebenik (R). Mladinci: I. Pire (Ml), 2. Kocjančič (Lj), 3. Novak (R). Mladinci — izločeval-na dirka: 1. Cajhen (R), 2. Novak (R), 3. Pire (Ml). Mladinci-turisti: 1. Brodnik, 2. Jugovic, 3. Kavčič (vsi Mladost). Turisti, ki še niso tekmovali: l, Kern, 2. Kaveš. Izločevalna dirka turistov: 1. Ziherl (Vodice), 2. Kunstelj (Vodice), d. Cešnavar (R). Medklubska zasledovalna dirka turističnih moštev: 1. Rog, 2. Vodice, 3. Rog II, 4. Mladost. M.
TERENSKE ORGANIZACIJE SZDL NA JESENICAH SO TEKMOVALE
V športnem tekmovanju terenskih organizacij SZDL, posvečenem občinskemu prazniku na Jesenicah, je osvojila I. mesto organizacija SZDL terena Središče. Drugo mesto je zasedel teren Sava. Udeleženci so tekmovali v osmih disciplinah — v šahu, streljanju, odbojki,' nogometu itd. Prehodni poka1 je dobila organizacija SZDL Središče. Tekmovanje ni bilo najbolje pripravljeno.
ŽIČNICA NA VELIKO PLANINO POPRAVLJENA
Domžalsko planinsko društvo je te dni popravilo žičnico na Veliko planino, ki jo je porušila strela. Za koristnike žičnice je bil to hud udarec, saj so morali sredi sezone prenašati vsa živila in druge potrebščine nosači, kar je zneslo za vsak kg teže 15 dinarjev. Z.
JESENIČANI  SO DOBILI NOVO ŠTIRTSTEZNO KEGLJIŠČE
V okviru občinskega praznika so na Jesenicah v sredo zvečer odprli novo štiriste/.no kegljišče, ki je eno najlepših v državi. Skromni svečanosti na igrišču je prisostvovalo precej ljudi. K novi delovni zmagi sta jeseniškim športnikom čestitala predstavnik Zveze za kcgljaški šport Jugoslavije Stane Rebolj in zastopnik Zveze kegljaških športov Slovenijo tov. Trojar. Nekateri aktivnejši kegljači in sodelavci pri gradnji kegljišča so prejeli pokale, diplome in priznanja.
Poj.
Kocmur (Tr) 1:00, 9;200 m metuljček — Volčanšek 2:52,2, Jelačič (oba Ml) 2:55,8; 200 m prsno — Zrimšek (Tr) 2:55.9, Nikolič 2 minuti 55.9 (Ml); 100 m hrbtno — Zerjal 1:14.0, Savor 1:19,0 (oba Mladost); štafeta 4 krat 100 m prosto Mladost 4:12,6, Triglav 4:14,6; ženske: 100 m metuljček — Koncilja 1:29,0, Vukič 1:35,2 (obe Tr); 100 m prosto — Glava-nič 1:15,4, Verzi 1:19,5 (obe Ml); 200 m prsno — Vukič (Tr) 3:24,2, Cupak 3:31,0 (Ml); 100 m hrbtno Pelzer 1:30,9, Glavanič (obe Ml) 1:32,0; 4 krat 100 m mešano. Mladost 6:05,2, Triglav 6:07,9.
Waterpolo tekma je bila ena najzanimivejših, kar smo jih 'cdaj videli v Kranju. Nasprot-"lik je bil močan in »Triglav« se ( o moral dobro truditi, da je •.magal. Prvi polčas so dobili gostje, v nadaljevanju pa so Vriglavovi igralci pokazali, da ;o na treningu v Splitu in sedaj, :o trenirajo pod vodstvom Djor-i:a Ivkoviča, močno napredovali. M.
TLADI PLAVALCI »TRIGLAVA« NAJBOLJŠI
V Radovljici je bilo v četrtek iopoldne pionirsko prvenstvo oiovenije za gorenjsko cono. Ne stopilo je 60 tekmovalcev, večina iz Kranja, Bleda in Radovljice. Končni rezultati so:
200 m prosto pionirji: Brinovec (Triglav) 2.37.8; 50 m crawl pionirke: Andolšek (Triglav) O.i'9.3; 50 m prsno pionirji: Iz-majlov (Bled) 0.39,5; 50 m metuljček pionirke: Bogataj (Triglav) 0.52.6; Štafeta 4 X 50 m mešano pionirji: (Triglav) 2.42,0; štafeta 4 X 50 m crawl pionirke (Triglav) 3.09,5; 50 m crawl pionirji: Brinovec (Triglav) 0 32,5; 50 m hrbtno pionirke: Mevlja (Prešeren) 0.50,8; 50 m metuljček pionirji: Brinovec 0.41,6, 50 m prsno pionirke: Plemelj (Bled) 0 44.7; 50 m hrbtno pionirji: Košnik (Triglav) 0.43,4; štafeta 4 X 50 m pionirke mešano: Bled 3.21,0; štafeta 4X50 metrov crawl pionirji: (Triglav) 2.32,9; Skoki z metrske deske — pionirji: Sekova-nič (Prešeren) 37,43 točke. Skoki z metrske deske — pionirke: Trobec (Triglav) 26,35 točke.
Waterpelo tekma med »Triglavom« in »Bledom« se je končala s 6:1 (3:1) v korist Kranjčanov.
J. S.
ŠAHOVSKO TEKMOVANJE V KRANJU
V torek popoldne je bilo v restavraciji tovarne »Iskra« v Kranju individualno brzopotezno šahovsko prvenstvo mesta Kranja v počastitev občinskega praznika. Tekmovanja se je udeležilo 32 najboljših šahistov iz Kranja. V finalu je zmagal mojstrski kandidat Srdjan Bau-dek (6 in pol točk), drugi je bil Desimir Bukovac (5 točk), tretje, četrto in peto mesto si delijo s 4 in pol točkami Borivoj Si-mič, Lado Kavčič in Alojz Ber-čič I. V tolažilni skupini je zmagal s 7 točkami Franc Stagar, drugo in tretje mesto pa si delita s 6 točkami Peter Koren in Jože Klevišar.
STRELSKO   TEKMOVANJE V KRANJU
V torek popoldne je bilo na strelišču v Struževem v okviru občinskega praznika v Kranju ekipno in posamezno tekmovanje v hitrem streljanju z vojaško puško. Tekmovanja se je udeležilo 16 ekip iz strelskih družin, nastopile pa so tudi ekipe Občinskega odbora ZB Kranj, centra predvojaške vzgoje, UROJ in JLA. Cas streljanja je bil omejen na eno minuto z desetimi streli. Rezultati: I. mesto Primskovo — prva ekipa 26/149; II. mesto je zasedla druga ekipa iste družine z 26/141, III. mesto »Iskra« iz Kranja s 24/133; IV. mesto Preddvor z 22/125 itd. Posamezno je prvo mesto osvojil Sergej Cerne z 10/69, II. mesto Martin Pavlin 10/59 in III. mesto Jože Bizjak 10/53, vsi Primskovo. Cr.
Dominik je že nekaj časa stal za možmi in jih opazoval pri delu, zdaj je stopil bliže in pozdravil. Zgnoc mu je malomarno pokimal in vprašal:
»Kaj pa ti?«
»Z vami moram govoriti.«
Zgonc je spet prikimal, rekel Nacetu, naj razbeli podkev za zadnjo nogo in utonil v kovačnici. Dominik je vedel, da očeta ne bo spravil od dela in je stopil po stopnicah v zgornji del hiše, kjer so stanovali.
Naposled je stari Zgonc prišel. Izpil je kozarček žganja in rekel, da ga je Herderjev konj tako upehal. Ko bi mu Herder zmeraj ne dajal dela, bi se ne maral mučiti z mrho. Potem je sedel k mizi in vprašal sina:
»Torej, po kaj si prišel?«
»Kakor da bi ne smel več domov!« je nejevoljno odvrnil Dominik. »Sicer bom pa na kratko povedal: Denar mi posodite!«
Zgonc je visoko dvignil goste, črne obrvi. »Takooo? Si že čisto zavozil?«
»Kaj zavozil! Koliko ste mi pa dali?«
»Toliko, da nimaš nič več terjati od hiše. Pomni, da nimam samo tebe!«
»Ničesar ne iščem,« je odvrnil Dominik in skušal razložiti očetu, čemu potrebuje denar. Pokazal mu je tudi pogodbo. Stari se je prijel za glavo.
»Ali si znorel?«
»Zakaj ?«
»Saj ne veš, kaj počenjaš! Če ne boš pravi čas izdelal kladivc, te bo družba tožila za odškodnino, blago pa kupila drugod.«
Dominik na to še ni pomislil, vendar se ni dal oplašiti. »Izdelal jih bom, samo denarja mi posodite, da si bom kupil železa. Tisoč moram imeti!«
»Govoriš o tisočaku, kakor bi rekel: groš mi posodi! Misliš, da ima pri meni denar mlade? Če vso bajto obrneš, ne dobiš stotaka!«
»Saj ste z Glovačem barantali za travnik!« »Barantati je eno, kupiti drugo. A tudi ko bi imel denar, bi ti ga ne dal za tako očitno neumnost.«
»Torej — ne boste dali?« je počasi vprašal Dominik. »Niti groša!« je pribil oče.
Stala sta si nasproti. Sin je prebadal očeta s sovražnim pogledom, oče je zaskrbljeno majal z glavo. Dominik je poskusil še enkrat:
»Oče, šest delavcev že imam, te dni bom najel novih. Ga-šperinov veliki vigenc sem tudi vzel v najem. Mora se mi posrečiti, ni hudič!«
»Še to povrh!« je zavpil stari in se obrnil. Počasi se je spet nameril k vratom.
»Torej — prav zares ne?«
»Če si ti nor, jaz nisem,« je rekel stari in že utonil v veži.
V Dominiku je zavrelo, da je stopil za njim. Na vrhu stopnic je obstal in zakričal:
»Prekleto, ali smo vam sinovi ali hlapci, da tako ravnate z nami? Tujcem posojate, zame nimate! Ne grem odtod, dokler mi ne daste!«
»Ostani! Delo in žlica se bosta našla tudi zate,« mu je hladno odgovoril oče.
Dominik je škrtnil z zobmi, čutil je, da ga oče noče, morebiti tudi ne more razumeti. Ah, kako je oče vse življenje grabil na kup, posojal je denar za visoke obresti, tudi majhne goljufije se ni ustrašil, velikih načrtov pa ne razume! Dominik si je obupno prizadeval, da bi ga prepričal.
»Če bi ne bil vzel jaz, bi bil pograbil Globočnik! Ali ne uvi-dite, da tega ne morem pustiti?«
V veži se je oglasila mati:
»Globočnik? Nazadnje bo še moj dom prišel na tuje.«
pismo iz PULE
APLAVZI V ARENI
Trije festivalski dnevi so že minili. Službenih sestankov in pogovorov zaenkrat še ni. Vsa pozornost novinarjev in kritikov je usmerjena na filme, ki smo jih doslej videli. Vsi izmed prikazanih filmov so pri gledalcih naleteli na dober sprejem.
Prvi je bil film lanskoletnega dobitnika nagrade Arena režiserja Branka Bauera. V njegovem filmu »Samo ljudje« smo zasledili do sedaj pri nas še neobdelano temo iz življenja invalidov, ki so postali žrtve vojne. Mladi inženir Predrag se sreča s slepo tri-
Baurjevem filmu doživela svoj uspeh, kar jasno pričajo reakcije občinstva v Areni, saj se je tako vživelo v film, da se je smejalo in jokalo z junaki na filmskem platnu.
Drugi film, »Mali človek« v režiji Zike Čukulića z Radom Markovićem, Miro Stupico ter malim Emilom Rube-nom v glavnih vlogah, ni sicer doživel tak uspeh pri eledalcih kot film »Samo ljudje«, venaar je bil toplo sprejet. Film pripoveduje o dečku, ki ga vzgaja ulica. Mati ga zanemarja, očeta nima in tako zaide v roparsko tolpo
Iz dokumentarnega filma »Kadinjača«
indvajsetletno deklico Ljubico, ki je prišla na zdravljnje v kraj, kjer on zaključuje dela na dograditvi velike hidrocentrale. Ona se pripravlja na operacijo očes in zato rabi predvsem voljo za življenje. To ji vlivata inženir Predrag in doktor Martinovič, ki stanuje v istem hotelu skupaj z Ljubico in Predragom. Svoje bivališče imenujejo »►Veseli dom« in si skupaj z gospodinjo izmišljajo razne šale, da bi z njimi spravili Ljubico v dobro voljo in jo tako duševno pripravili na težko operacijo. Predrag jo v prostem času uči smučanja in tako pride do zbli-žanja med njim in Ljubico. Ko odide ona na operacijo, sklene on, da odpotuje v Makedonijo na gradnjo nove hidrocentrale, kajti ne želi, da bi ga Ljubica videla po operaciji. On je na/nreč invalid brez ene noge. Ta namen mu prepreči doktor Martinovič, ki predčasno odpusti Ljubico po uspeli operaciji iz bolnice. Pride do srečanja med Ljubico in Predragom, ki spozna, da je bila njegova odločitev za takojšnji odhod brezsmiselna. Nosilci glavnih vlog so Tamara Markovič -.Miletič kot Ljubica, Milorad Marge-tič kot Predrag in Nikša Stefanini v vlogi doktorja Martinoviča.
Film «Samo ljudje« je po kvaliteti morda nekoliko slabši od lanskoletnega Bauerjevega filma »Ne obračaj se, sinko«, vendar je Bauer s tem filmom ponovno dokazal, da je soliden režiser in da pbvlada svojo obrt. Ta film potrjuje, da lanskoletni Bauerov uspeh ni bil le slučajen. Vsebina filma sicer ni nova, filme s podobno vsebino smo videli že pri zapadnih produkcijah n. pr. »Zmaga nad temo«, vendar je ta tema za nas nova in kot taka je v
beograjskega predmestja. Po raznih dogodivščinah spozna fant, da je zašel na krivo pot in se upre ukazu, naj oropa neko trgovino. Njegov upor pripelje tolpo v zapor, fant pa se vrača k materi. Ostane vprašanje: Ali bo ona sedaj imela kaj več časa za njega?
To je prvi igrani film mladega režiserja Zike Čukulića, ki se je doslej
bavil predvsem z režijo dokumentarnih filmov. Film je uspel, vendar bi imeli nekatere pomisleke. Konec filma je podan nedoločeno, tako da se iz filma samega ne vidi, ali se fant vrača domov ali se bo njegovo potepanje po cestah nadaljevalo. Kakšen konec je hotel režiser pokazati, smo izvedeli lo iz programa s kratko vsebino. Tako za film »Mali človek« kot za film »Samo ljudje« je značilna aktualnost in včasih duhovit prikaz današnjih problemov.
Tretji film je »Pop Čira in pop Spira«, naš prvi film v barvah, izdelan po sistemu feraniaoolor. Režirala ga je režiserka Soja Jovanovič. Film je posnet po istoimenskem romanu Stevana Sremca in vsebuje precejšen del Srem-čevega humorja in satire. V glavnih vlogah so odlično nastopili Milan Aj-vaz, Jovan Gec, Renata Ulmanski, Ne-venka Mikulić, Ljubinka Bobič in drugi. Mirno lahko rečemo, da smo s tem filmom dobili našo prvo, zares dobro filmsko komedijo.
Med kratkimi filmi se po odlični fotografiji odlikujejo dokumentarni filmi »Let nad močvirjem«, »V kanjonih Tare«, kjer gledalec uživa v mojstrskih barvnih fotografijah ter film »Plitvice«, ki prikazuje vso lepoto in naravno poetičnost Plitvičkih jezer. Zanimiv je tudi film »Koliko je ura?«, izdelan v produkciji podjetja UFUS iz Beograda.
V okviru IV. filmskega festivala jugoslovanske kinematografije v Pulju prikazujejo v kinematografih na posebnih predstavah filme inozemskih produkcij, katerih delegacije so prišle na naš festival v Pulj, ter filme, ki jih odkupujejo naša distribucijska podjetja. Med do sedaj prikazanimi filmi so bili zanimivejši naslednji: »Od carja do Lenina« - zgodovinski dokumentarni film, »Reka brez vrnitve«, ameriški film, v katerem je Ma.rylin Mon-roe prvič pokazala svoje igralske sposobnosti, sovjetski film »Prolog«, ki obravnava snov iz Oktobrsko revolucije ter japonski film »Sedem samurajev« režiserja Akira Kurosawe.
Milan Ljubic
Iz barvnega filma »Pop Cira in pop Spira«
33
LLJ O O
CD
Q_
>
O «>
O
> se
H
129.
Odpravili so se. Vsak v svojo smer. Tom jo je mahal tako kot tistikrat. ko je skrivoma prisluškoval pogovoru tetke Pollv in gospo Harperjevc. Le da se tokrat ni ustavil pri vratih, marveč je kir rmuknil skozi okno, česar je bil prav tako že vajen. Malce je še počakal, da jo S:d trdno zaspal in že se je znašel v svoji postelji, v kateri ni spal že pet noči. Sid ni ničesar opazil, prav tako ni povzročil dvoma niti pri sosedih ...
130.
Ko je zjutraj sonce pokukalo skozi okno Sidovo in Tomove sobe, je prišla tetka Pollv zbudit Sida. In kako je bila presenečena, ne, kako se je bila prestrašila, ko je zagledala v postelji Toma. Leta pa je skozi rahlo priprte veke gledal kakšen učinek bo povzročil njegov pogled. Ko je opazil dve debeli solzi sreče na licih tetke Pollv, je vstal in jo nežno objel, rekoč: »Telka, saj nisem mislil tako hudo. Lo majhno avanturico smo hoteli doživeti!«
131.
Tetka Pollv ni vedela, aJi naj se smeje ali naj joče. Ni vedela ali naj Toma pošteno naklesti za neslano potegavščino, ali . .. »Tom,« je zahlipala skozi solze, »zakaj si tak? Zakaj počenjaš take neumnosti? Mar veš kakšne skrbi povzročaš svoji tetki?« — Tom je molčal. Kcsal se je in zatrdno obljubil, da ne bo več kaj takega ušpičil. Tetka Pollv pa bržkone ni bila istih misli...
132.
Toda Tom se je prav zares poboljšal. Glejte ga, kako urno hiti v šolo kajti tudi to jo obljubil, da no bo več učitelju nagajal in da mu ne bo delal sivih las. Učil se bo in pazljiv bo v šoli.
Kaj ga še tako vleče v šolo? Tega skoraj ne bi smeli povedati. Toda naj bo: Tom je prepričan, da je Becky že pozabila tiste njegovo besede o Amy Lavvrencovi in da mu sedaj resnično verjame, da jo ima rad. On jo ima že vseskozi... KONEC
929999995