35
Pou?ne stvari.
Kmetski stari?i, vzgojajte prav svoje otroke!
Prva odgoja je glavna podlaga sre?ni prihodnosti otrok, kakor tudi zadovoljnemu in mirnemu ?ivljenju stari?ev na stare dni. To mi je povod, da slovenskim kmetskim stari?em doti?ni sestavek, kakor ga je bil v prvih dveh ?tevilkah leto?nji ?U?iteljski Tovari?" prinesel, ?e enkrat tudi v ?Novicah'* podajam. Glasi se tako-le:
;,Resni?no, presre?ni so stari?i, katerim je Bog dal dobre, nepokvarjene in pokorno-poslu?ne otroke; a ?e veliko sre?nej?i so pa otroci, kateri imajo v resnici dobre, pobo?ne, skrbne in po?tene kr??anske stari?e, koji vestno izpolnujejo svoj prevzvi?eni poklic, da lepo vzgojajo svoje otroke. Sre?na je hi?a med priprostimi kmeti na de?eli, v kateri so bo?je zapovedi glavno vodilo vsega doma?ega dru?inskega ?ivljenja. Le tam kraljuje in vlada pravi, nekaljeni mir, ljubezen, neomejena pokor??ina, miljena tihota in sloga, udanost, neprisiljena marljivost in delavnost.
Otroci, ?e se spridijo, spridijo in razbrzdajo se najve? le pozneje po napa?ni vzgoji in slabih izgledih odra??enih, med kakor?ne ne?na mladina sosebno v ob-
36
Ijudenih krajih ia v ve?ih vaseh po nepazljivosti neskrb-nih stari?ev lahko zaide ia zahaja. Iz lastne sku?nje vem in trdim, da ve?e ko so vasi in bolj ko so obljudeni kraji, tembolj izpridena, pokvarjena in nepokorna je tudi mladina. ? Gotovo pre?alostna, tu?na istina!
Prava in prva naloga vsemu poduku in vsaki vzgoji je gotovo ta, da se mladina v vsakem obziru za njeni prihodnji javni poklic in stan po?teno pripravlja in vzgoja. Kolikor bolj se je kdo v mladosti za to iz-beri?il, olikal in pripravil, toliko lo?e bode potem kot samostalni mo? in samostojna ?ena se s svojo osodo boril in jej ne tako lahko podlegel, kot se to nevedne-?em kaj rado prigodi. Svarilnih izgledov za to imamo povsod ve?, nego dovolj. ? Ogromna ve?ina stari?ev na de?eli je kmetskega stanu, kar so pozneje najve? tudi njihovi otroci. Naravna posledica je tedaj neovrg-Ijiva, da prav pogostoma ?ujemo kmetske stari?e iskreno ?eljo izrekati: ?0j, da bi nam pa? skoraj doma?i otroci krepko dorastli, potem bi se s svojimi doma?imi mo?mi lo?e delalo, in bi ne bilo toliko stro?kov za tuje delavce in posle!" ? Resni?no, velika dobrota za pravi napredek vsake kmetske hi?e je to, da v njej domuje Ijubez-njiva doma?a, po?tena in kr??anska dru?ina, kateri zapovedujeta dobri, skrbni o?e in mila doma?a mati. Le tam je dandanes mogo?e kaj prihraniti, ter za dneve potrebe in pomanjkanja nekoliko na stran dejati, kjer se na malih kmetijah vsa kmetska dela s svojo doma?o dru?inico, s svojimi lastnimi otroci izvr?ujejo in opravljajo , ker so doma?i in dobro, po?teno in kr??ansko vzgojeni otroci glede hrane, obleke in drugih posebnosti veliko z manjim zadovoljni, nego bili bi tuji delavci in posli. Doma?i, dobro vzgojeni otroci delajo pa tudi vse veliko zvestej?e in so pri vsem bolj pridni, ker jih povsod prava zavest in prepri?anje vodi, da delajo edino le v svojo prihodnjo korist in sre?o, ter da se jim bode enkrat toliko bolje godilo, kolikor pridnej?i da so bili v mladosti. Na tak na?in more in mora brez posebne nesre?e o svojem ?asu ta ali drugi izmed njih doma postati sre?en gospodar, a drugi morejo se pa tudi z vsem potrebnim preskrbeti, ter se slednji? k po?tenemu in dobremu kruhu dovesti. In ? njihovim dobrim in skrbnim stari?em se na stare dni ?ivljenje po trudapol-nem delu spremeni v pravi, prijetni in mirni po?itek, kar jim gotovo tudi njihove dneve pri?ujo?ega ?ivljenja izdatno podalj?ati more. ? Ali ni to za vso tako po?teno hi?o in dru?ino pravi in o?itni blagoslov bo?ji?
Resnico trdim, ako re?em, da neka nadzemeljska radost napolni ?loveku srce, kedar pride v kmetsko hi?o, v kateri biva lepa kr??anska sloga med stari?i in njihovimi odra??enimi otroci, kjer kraljujeta mir in prava ljubezen, kjer se ves teden Bogu v ?ast in slavo, sebi pa v ?asni in ve?ni prid z veseljem, brez godrnjanja in kislih obrazov pridno dela, kjer se nikoli ne sli?i grdega, opravljivega in pohuj?ljivega govorjenja in besedovanja, kjer se o kletvi in rotenji ni? ne ?uje, kjer je vse doma?e gospodarstvo v lepem redu in kjer vse skupaj nadkriljuje strah bo?ji. ? Taka dru?ina ne trpi pomanjkanja in nadlog, pod kakor?nimi dandanes toliko nesre?nih dru?in zdihuje zaradi svoje lastne neumnosti, ker jo povsod spremlja blagoslov in pomo? bo?ja; ona se pa tudi resni?no Gospodovega dneva veseli, ob katerem se od svojega tedenskega dela in truda blagodejno oddahne in odpo?ije, za zveli?anje svoje du?e bolj skrbi in da Bogu, kar je njegovega, ter se za prihodnjega tedna delo in trpljenje iz nova po?ivi in okrep?a, liako prijetno de tudi taki po?teni kmetski dru?ini od ?asa do ?asa tuja pohvala, katera je vsakemu posebej in vsem skupaj v zaslu?eni dele?! ? V takih dru?inah rad vsak drug drugemu pri te?avnem delu pomaga, ter mu trud in znoj  s svojo pomo?jo izdatno olaj?uje. ?
O?etova povelja in materini zaukazi so vsakemu posameznemu in vsem vkup sveta zapoved, katero rado--voljno in to?no izvr?iti med seboj v zavesti tekmujejo, da se s tem svojim milim, skrbnim in dobrim stari?em prikupijo, za kar vse je dobrim otrokom zavest, da so bo?jo voljo izpolnili, zdru?ena z mirno vestjo ? prijetno  ? nadzemeljsko pla?ilo.
V hi?i, kjer domuje taka po?tena dru?ina, dogovarja in posvetuje se modri in kr??anski o?e s svojimi odraslimi otroci o vsem, kar se dela in kako koristno, var?no in napredno je treba gospodariti, da jih tako tudi v tem obziru pripravlja na njihov prhodnji poklic-Pri tem on rad poslu?a mnenja in nasvete svojih bolj odra??enih sinov, jih modro razsoja in jim svoje lastne izku?nje in koristne opazke dostavlja, ter pomanjkljivostim Ijubeznjivo vse potrebno s pravimi in koristno-veljavnimi nasveti dodaja. Tu sinovi svojo milo mater njegujejo, a h?ere, oziroma (bratom) sestre so se svojimi stari?i Ijubeznjive, a z brati pa prizanesljive; one skrbe pred vsem ? za to po materi podu?ene ? da imajo stari?i, bratje in tudi one same vedno ?edno, sna?no , oprano in lepo poza?ito staro in novo obleko, sosebno belo perilo in posteljno opravo, kar vse veliko k zdravju, zadovoljnosti in veselemu srcu pripomore. Kedar ob nedeljah in drugih prilikah taka po?tena dru?ina v doma?o cerkev k bo?ji slu?bi v svojih ?ednih, sna?nih, a priprostih obla?ilih hodi, ob?udujejo jo sre-?evalci, ter nekako zavidljivo rekajo: ,,To so sicer pri-prosti, resni?no sre?ni ljudje, kateri v lepi slogi med seboj ?ive; taki bi vsi morali biti; le ?koda je, da je tako malo enacih dru?in in sre?nih hi? !"
(Dalje prihodnji?.)
43
podučne stvari.
Kmetski starisi, vzgojajte prav svoje otroke!
(Dalje.)
Resnično je, da se marsikomu dozdeva, da taki hiši in družini posebna zvezda sreče blišči. Marsikateri oče bil bi s svojimi milo-dragimi rad tako srečen, ter bi za tak blagor, ako bi ga v svoji družini utrditi mogel,^ vedel in znal, vse dal, ker njegovo dobrodejno vplivanje na vse družinske razmere v dvojni meri ravno zato čuti, ker se v njegovi hiši in med njegovo družino popolnem pogreša. Ali tužno — on tega nikakor doseči ne more; vsi poskusi v ta namen mu spodlete, — ali so pa še celo povod k novim razprtijam in k ravsanju v njegovi družini! — Kaj nek je pa takim neprilikam in družinskim sitnostim pravi in glavni vzrok? Odgovorim kratko: Edino le napačna vzgoja malih otročičev v nežni mladosti in mladeniški starosti. — Kakoršno seme se seje, tak sad bode se žel. Kakor se dela, tako se plačuje; kakor človek v mladosti svoje stanovske dolžnosti spolnuje, tako bode se mu enkrat na stare dni godilo. In — kakor stariši svoje otroke odgoje in vzgoje, tako se bodo ti proti njim enkrat vedli in obnašali; dobra vzgoja — dobri sad, slaba in napačna vzgoja — trnjevi sad == starišem in otrokom.
Ne bodem stikal pri tej priliki po hišah in druži» nah, kjer sprideni — odraščeni in nedoraščeni — otroci s stariši svojimi tako rekoč uže popolnem zapovedujejo in gospodarijo, kjer odraščeni sinovi dragi čas in trdo pridobljene novce po krčmah s pijančevanjem lahkomiš-Ijeno zapravljajo, a hčere pa vse na nečimurne cape in brezpotrebni lišp potrosijo, ter ne pri stariših, a tudi ne pri njihovih otrocih za pošteno delo nobenega pravega veselja ni, ob kakoršnih prilikah se tudi najpošte-nejši posli popolnem spridijo in demoralizirati morejo, nego ogledati hočem malo pobližje one poštene hiše in družine, kjer gospodarijo in ukazujejo delavni očetje in matere, kateri uže dolgo časa na pripomoč svojih otrok računajo in je težko in hrepeneče čakajo. A tudi po takih hišah in iz takih družin se prav pogostem slišijo britke tožbe: „Križ je z otroci — križ; oni bi nam uže lahko pri vsakem delu krepko pomagali, ali kaj pomaga, ker so vsi trmasti, prepirljivi, za vsako malo reč nejevoljni  in  v vsem  skoraj  trdovratni in nepokorni''.
Žalostna resnica je, da se po mili domovini več nego preveč nahaja takih hiš, po Katerih razdvoj med stariši in otroci neprestano vlada, jim leta in leta prijetno in mirno življenje kazi in jim to grenko, težavno, zoprno in neprijetno dela. Ako oče takim otrokom kako delo izvršiti zaukaže, mora biti ob enem uže naprej na to pripravljen, da vidi kisle in skremžene obraze svojih otrok , če se mu od taistih še^celo kaj hujšega — kaj neprijetnejšega — ne pripeti. Ce potem mati na skrivnem svoje otroke kaj graja in svari, odgovarjajo se jej navadno, kar prenaša skrivaj in o čemur svojemu možu nič ne pov6; če mu pa take napake in neprilike svojih otrok vendar-le potoži, potem navadno med očetom in bolj odraslimi otroci nastane pravi krik in ropot, kateremu se dostikrat pridruži pretep.
V takih družinah je tudi življenje med brati in sestrami vse razdejano in neznosno. Kako kritično je v takih položajih na vse strani glede dela in vsakdanjih kmetskih opravil, mi ni moč dopovedati; le kdor imel je priliko, take razmere večkrat sam opazovati, more si to tužno življenje v pravi podobi predstavljati, ter ga na vse strani vredno kot svarilni zgled razmotrivati. — Vsak hoče vsa težja dela in opravila le na dfuzega odložiti in zavaliti; a če kdo druzega pri tem pomoči prosi, dobi od prošenega mesto te, — le čmerni in osorni odgovor: „Stori sam!" Zavoljo tega nastane pa dosledno potem vsakovrstno nasprotovanje, očitanje in zabavljanje, kar vse vkup gotovo poštenega dela in opravila ne pospešuje , nego je temveč vsakemu pravemu redu, brez katerega ni in resničnega napredka biti ne more, glavna opovira in stalni ter gotovi zadržek. - - Gotova in več nego gola resnica je pa to, da brez Ijubeznjivega in voljnega oskrbovanja ne živina domača in tudi ne poljski pridelki, kakor tudi opravki, kmetovalcu in njegovi živini pravega dobička in koristnega povračila dajati in donašati ne morejo.
Kako bedasti in kako zelo neumni so vendar taki ljudje! Težo in trpljenje dela morajo vsejedno prenašati, nositi in trpeti, kar bi pa gotovo tisočkrat lože nosili in prenašali, ko bi se pri delu lepo vzajemno in Ijubeznjivo podpirali, eden drugemu lepo na roko šli, mesto da vsako delo in opravilo zvračajo le drug na druzega.
Takih žalostnih razmer med stariši, med lastnimi sinovi in hčerami so pa roditelji navadno vselej največ sami krivi.
Veliko starišev je, kateri od svojih doraslih (dora-ščenih) otrok zahtevajo na vse strani ravno tisto otroško pokorščino, kakor (in kot) so jo zahtevali, ko so bili še mali otročički in učenčki, to je, da jih vedno imajo še za male paglavce; da jim zatirajo in odrekajo
44
vso zavest, da doraščajo in se uže štejejo med mladeniče in dekleta, za kakoršne jih tudi drugi ljudje in pametni sosedje smatrajo. — Nekateri nespametni sta-riši hočejo svoje tudi s tem ustrahovati, da jih za nezaslužene reči večkrat grajajo, in vsaki njihovi — tudi najpoštenejši volji in dobrim nazorom trdovratno in zoper svoje lastno prepričanje — odrekajo, njihove sicer prav dobre in pametne misli in nazore o eni ali drugi reči v nič devljejo, ter jih pri vsaki priliki še celo pri sosedih in drugih nepoznatih ljudeh grajajo, kar vse skupaj znači neki rabeljsko — ne prostost v krščanskem pomenu — nego temveč sužnost od strani taistih, kateri morajo otrokom za milim Bogom vse in prvi biti.
Ali je taka vzgoja prava, pametna in po božji volji? Je li taka prisiljena sužnost (otrok) resnična in vredna pokorščina? — Nikakor ne! Vse prenapeto samo ob sebi poči in se popolno zniči — nerabljivo postane. — Vsak oče mora še le vesel biti, ako vidi, da njegovi otroci polagoma krepko doraščajo in postajajo čvrsti ljudje, katerim se s telesnimi močmi vred tudi dobro razvija in krepča razum in samostalna zavest, da se radi uče, ter si sami prizadevajo, da bi se za svoj prihodnji poklic in javni položaj prav in dostojno vzgojili. Mladina je za vse bolj občutljiva, nego odraščeni in samostalni ter skušeni ljudje, kar nam cela priroda s svojimi zakoni kaže in neovrgljivo potrjuje; čut ta se jej pa nikakor ne sme zatirati ali pa še cel6 žaliti s tem, da bi se jej v nič devalo to, kar v resnici stori dobrega^ poštenega in blagega.                             (Konec prih.)
51
Podučne stvari.
Kmetski stariši, vzgojajte prav svoje
otroke!
(Konec.)
Resnično je pa tudi, da kakor mlado — žlahno — drevesce dostikrat poganja nepotrebne in škodljive postranske odrastke, katere treba je vselej proti odstranjevati, ravno tako prikažejo se navadno tudi pri dora-stajoči se mladini nekatere napake, kakor: površnost pri delu, pozabljivost, lahkomišljenost, pohajkovanje, raztrešenost, lenoba, veliko- in vsevednost (ker ne malokrat hoče vsako reč bolje vedeti in umeti, nego stari, skušeni ljudje), jezičnost, trmoglavost itd., kar vse mora se z vso resnobnostjo pri njej zatirati in z vsemi poštenimi sredstvi prave krščanske odgoje odstranjevati, to je: vse njene duševne in telesne moči edino le v dobro — k vsemu blagemu in poštenemu — napeljevati. Pri malih otrocih mora se zahtevati brezpogojna pokorščina, ker še niso zmožni presojevati, zakaj je treba ravno tako in ne drugače delati, kar je pa pri dorastajoči se mladini — če ni še pokvarjena — uže nekoliko drugače. Toraj še enkrat trdim in povdarjam, da se pri dorastajoči se mladini po nobenem načinu čut samostojnega razsojevanja ne sme zatirati in uničevati s tem, da bi se jej kar vse trmasto odrekalo; treba ji je le njene lastne pomanjkljive nazore in razsodbe o kaki reči podučuo in dejansko dokazati, ter ji Ijubeznjivo in očetovsko pomagati, da se ji o vsem prav pojasni in pomanjkljivo — ali celo napačno — vselej z dobrim nadomesti, kar vse vodi k zaželjenemu cilju in pravemu vspehu. — Ako stariši vidijo, da ima mladina tu pa tam prav^ mora se ji iz pravega odgojskega stališča na vsaki način veljati pustiti; če so pa njeni nazori o kaki reči morda celo boljši od drugih (naših lastnih), zasluži zavoljo tega gotovo tudi primerne in nehlinjene pohvale. Pri vsem tem mora pa vendar-le vsak oče gledati na to, in tudi od svojih odraščenih otrok zahtevati, da njegova modra povelja in zaukaže, dokler sam gospodari, iz prepričanja, da se s tem njega ljubezni vredni stor6 in četrto božjo zapoved po volj? božji spolnijo — natančno izvršujejo. Prec6j v začetku mora se njihovim ugovorom proti zaukazom in poveljem krepko nasproti stopiti, ker ravno tega (obotavljanja) se mladina navadno kot gotovega pripomočka poslužuje, da si počasi prisvoji vse gospodarstvo — tudi čez svoje roditelje. Kedar pa stariši pri svojih otrocih zapazijo pravo in resnično vnemo za pošteno, koristno in dobro delo, naj se ne krčijo zoper malo in primerno pohvalo svojih pridnih otrok, ter naj jim privoščijo kako pošteno in nedolžno razvedrilo, kar bode na obe strani najboljšega nasledka in blagodejnega vpljiva. Poglavitno je pa, da se v mladini uže zgodaj (v nežni mladosti) pravo veselje do pridnega in koristnega dela vzbudi tako, da brez hasljivega opravka nihče živeti in prestati ne more; le delavni ljudje v pravem pomenu besede postanejo samostalni gospodarji in samostojne gospodinje (lenuh je prej ali pozneje od drugih odvisen), ter so tudi vredni udje družbe človeške.
Marsikateri oče mora sam priznati (in takih ni ravno malo po mili domovini), da je le on sam kriv, če ni v hiši pravega sporazumljenja in edinosti, ter vse tako , kakor mora biti med pravo krščansko družino. Skoraj bi rekel in z nekako gotovostjo iz prepričanja trdil, da nekateri očetje nekako zavidljivo svoje razumne sinove (matere pa hčere) opazujejo, ker ti dostikrat v marsičem bolj pametne nasvete stavijo, nego oni sami,  ter  jim zaradi tega potem skoraj pri vsaki
52
priliki njihovo (otroško) mladoletnost in nedoraslost očitajo. S tem pa taki stariši sami vzbude obojestransko nezadovoljnost združeno z nezaupnostjo in čmer-nostjo, katera je dostikrat tudi v dobri in celo premožni hiši pogubonosna. Takim žalostnim razmeram v družini morejo se pa stariši ogniti s tem, da svoje — dobro in pošteno vzgojene — otroke v poznejih letih imajo in smatrajo kot svoje prave, jim od Boga dane naravne pomočnike, da ž njimi odkritosrčno in Ijubeznjivo ravnajo , jih za pošteno in pridno delovanje od časa do časa primerno pohvalijo, jih za vse dobro z lastnim izgledom navdušujejo, za kar jim bodo otroci tudi gotovo in resnično hvaležni s tem, da jih odkritosrčno ljubijo, ter so jim nehlinjeno udani in vselej pokorni. Lo to je edina in prava pot, po kateri morejo se za vse dobro vneti, pametni in delaželjni otroci vzrejati, da so potem tudi pošteui in dobri ljudje.
Omeniti moram še, da razporom in needinosti med našimi domačimi razmerami po priprostih kmetskih hišah in družinah ni glavni vzrok hudobna zlovolja, nego temveč le nepravo porazumljenje med stariši in otroci, kar je žrki sad pomanjkljive in napačne vzgoje slednjih.
Te moje zadnje opazke naj pa odraščene mladine nikakor ne pohujšajo, da bi bila zavoljo tega svojim skrbnim starišem nepokorna, nego bodo naj jej temveč v pravo spodbudo, da bode v prihodnje svoje dobre in skrbne stariše resnično ljubila, ter jim bode prava podpora na stare dni in jim s tem vsaj nekoliko povrače-vala njihov brezbrojni (neštevilni) trud, skrb, težave in ljubezen. Ko bi pač naši ljubi mladini mogel dopovedati in jej v pravi podobi pokazati, kako zelo se s surovim obnašanjem, nehvaležnostjo in z nepokorščino do svojih starišev sramoti pred vsem poštenim svetom, gotovo bi se v prihodnje teh ostudnih in pregrešnih napak, katere sam Bog v četrti božji zapovedi obsoja, popolnem varovala in izogibala.
Premisli naj se le, kako ostudno je, če se otroci v^ surovih izrazih jezno nad svojo — morebiti zavoljo njih samih — uže onemoglo materjo, katera je za-nje vse storila in pretrpela — še več kot je mogla, — obrezajo, se nad njo zadirajo in jo morebiti še celo preklinjajo in tepejo! Z grozo moral je pred malo časom človek čitati po slovenskih časnikih sodnijsko obravnavo, v kateri bil je nečloveški sin zavoljo uboja lastne matere k smrti na vislice obsojen. Kako nehvaležno in nesramno je, če odraščene hčere svoji mili materi, kedar jim posla zaukaže, jezikajo ter se obotavljajo njena povelja izvršiti in jo iz prave otroške hvaležnosti lepo ubogati. Gršega skoraj pod solncem ni in veča spaka človeku na vid priti ne more, nego so čmerni obrazi neubogljivih in nepokornih odraščenih otrok, kedar se obotavljajo, da bi kako delo ali povelje svojih dobrih in ljubih starišev urno izvršili. Slovenska mladina! Proč z vso grdo nepokorščino proti svojim starišem, proč z nehvaležnostjo do njih; bodi jim voljno pokorna in spoštuj jih, kakor ti to četrta božja zapoved veleva, če hočeš časno in večno, na duši in telesu srečna kedaj biti in postati.
Ljubi Kmetski stariši, vestno si prizadevajte, da bo-dete svoje otročiče prec od mladih nog dalje pošteno in krščansko vzgojevali, ter jih za njihov prihodnji poklic z lastnim dobrim in spodbudnim izgledom dostojno pripravljali. Česar morebiti vi sami ne morete ali ne utegnete, pomaga vam domača, dobro urejena šola izvesti. Vzajemno delujte s svojimi duhovnimi in svetnimi učitelji pri vzgoji svojih otrok, ter nikar s slabim izgledom pri mladini ne podirajte in ne uničujte tega, kar so pri nji vaši skrbni učitelji dobrega z veliko težavo, trudom in prizadevanjem postavili.
Ravno ta poslednja,  vse graje in obsoje   vredna
grđa napaka se med kmetskimi stariši po mili domovini prav pogosto nahaja, zavoljo katere si je pa uže marsikateri oče na stare dni svoje sive lase raz glavo pulil. In — zakaj bi pač sebi, mili kmetski stariši, grenko življenje na stare dni, svojim otrokom pa nesrečno prihodnost pripravljali, ker morete z dobro in krščansko odgojo tako neznosno zlo od sebe in od njih popolnem odvrniti in z pomočjo taiste za-se in za svojo milo-drago deco vse dobro in najboljše doseči!
Pravo krščansko življenje med vami, sveta vera in božje zapovedi, natančno in točno-vestno spolnovanje vaših stanovskih dolžnosti: toraj vaš lastni, dobri in spodbudni izgled so najboljši in gotovejši pripomočki pri pravi vzgoji vaših, vara od Boga danih in zaupanih otrok, od katerih bodete tudi enkrat morali pred večnim sodnikom oster odgovor dajati.
Sprejmite, mili slovenski kmetski stariši, te moje dobrohotne in odkritosrčne opomine za pravo odgojo vaših otročičev, kot preiskreno voščilo za pred malo dnevi pričeto novo leto; ravnajte se po njih, in zago-tovljam vas, da vam radi tega nikdar in nikoli žal ne bode! Bog z vami in vašo mladino!
Na Premu meseca prosenca 1883.
M.  Rant.  nirodni učiteli.