f
v
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki
S-fco-v. 35.
JSTerw-
, 3. xnaja 1899.
JLs&Azo "V^H-
Gg. naročnikom, kteri za letos še niso nič naročnine poslali, ali pa le kake male cente, smo pošiljanje lista ustavili, kar naj nam nihče ne zameri, ker imamo pri dvojnej izdaji na teden tudi dvojne stroške.
Dalje naznanimo tudi, da na naročila lista brez denarja, ne bodemo ozira jemali.
Upravništvo ,,Glas Naroda.44
Zvišanje cen in visokost za-slnzka.
Da ao gospodarske menjajoče se razmere med ceno blaga in visokostjo zaslužka zelo odvisne od obsega. obrtnijske rezervne armade, da s<; celo vsl»*d velikega razširjanja pop«»slednjih ct'luv vspored postavljata, se je ravno v poslednjih mi-nolLb časih prav javuo pokazalo, tako, da so nekterim prav dobro oči zrni te.
V poslednjem desetletju smo imeli večkrat zaznamovat) in občutiti zvišanje cen na ameriškem trgu. Temu s<» pripisovali vplivanje davkov in družili okoliščin, ne glede na primer na spremstvo varstvene coltiinske politike. Toda o zvišanju zaslužkov v zvezi s tem zvišanjem cen potrebščin ni bilo govoru. Kar s«» si delavci v tem pogledu pridobili, to so si morali priboriti.
Smatrati bi zamogli, da varstveni colniiiflki tarifi posebno zelo ne po-dražujejo živež ogromne večine naroda, akoravno je to isti na na neposrednem potu, ker bolj obširno popolno pod razen je, ako dalj časa traja, se vedno bolj ali manj razdeli na v s e blago.
Dokaze imamo v to, ktere bi kaj radi navedli.
Od leta 180(5 je vedno očutiti občno zviševanje cen blagu, na kterem pa cena bi. gu d -lavska moč noma nikak^ga d»*leža.
1'zroki zvišanju cen so: Manevriranje trustov, Dingleyev tarif in oljčni trgovski provspeh. Viso-čina zvišanje znaša po Bradstree-to\em statističnem proračunu povprečno štirideset odstotkov v d v e h i n pol letih!
O zvišanju zaslužkov v tej razmeri pa dve leti ni bilo prav nič čuti. Sedaj malo „govorjenja{' o tem, toda večinoma ni nič res, in kjer je kaj istine, tam so komaj zaslužek zvišali k večjemu za 10 —15 odstotkov.
Toraj za 40 odstotkov so se potrebščine zvišale v teku let, nasproti temu pa stoji le deloma zvišanje zaslužkov in sicer le za t re t j i del onega.odstotka.
Kje so pa pod sedanjimi razmerami Btare nasprotne razmere ?
Nam je sicer zelo težavno, našim delavcem dokazati, da ,,trusti" v teku gospodarskega razvoja store v toliko svojo dolžnost, ktera je potrebna, da v obče najdejo izogibal išče pri d a naš njej gospoda rskej zmešnjavi.
To pa od tega izvira, ker so akHielne senčne strani trustov mnogo bolj očividue, nego njih prednost, seveda v smislu celokupnega razvoja obrtnijskih razmer.
Gotovo je, da delavci te dežele zelo občutijo ekonomično in politično moč velikega kapitala v obče, posebno pa še trustov; tako težko pa kakor to pregledajo, in gospodarske prednosti ne spoznajo, potem se tudi proti trustom vspešno bojevati nemorejo.
lies je, da najbolj ječi pod pritiskom srednji stan, in ako ta kriči po pomoči, mu delavci gotovo pomagati ne morejo in tudi ne bi smeli, saj se tudi srednji stan, ta-koimenovani ,,spisburgarji*' nikdar niso ozirali na delavce in njih težnje. Kakor hitro še tega porazi kapitalizem in trusti. dobe delavci v svoje vrste dobre sobo-rilcein združeni bodo laglje kapitalizem premagali, nego pajedosedaj bilo, ko je uprav srednji stan kaj rad z svojim hrbtiščem branil kapitalizem in mu pomagal se lepo razviti. Sreduji stan raje zaljubljeno gleda kapitalizem kako mu ta spodkopuje tla, liego delavce, h kteri m se konečno mora ponižati, ali uvrstiti, od kapitalistov ne dob. nikdar podpore, pač pa ob pravem času smrtni sunek.
Iz naših novi kolonij.
Konferenca brez v s p e h a.
Manila, 29. aprila. Konferenca med general Otisom in filipinskima delegatoma polkovnikom Arguelle-sem in kapetanom Bergelom radi premirja je bila brezvspešna. Pravijo, da jo filipinska komisija stavila pogoje, pod kterimi bi bile Zjedinjene države pripravljene za obravnave. Vstaši priznajo, da so
Razraotriyanje pod črto.
1'iše Free I.nnce.
Sunili so ga nazaj v ogenj.
Život njegov, kteri jo bil zadej pripet na drevo samo do stegenj, je visel tako naprej, da ga iti objemal plamen, pokajoč in švigajoč okolu njega. Nek mož, kteri je stal blizo zamorca, je skočil tik njega in ga sunil nazaj, ter rekel: ,,Nazaj v ogenj!" Ob enem je hitro zvezal odkl jen jene ude verige.
Množica je gromado obdajala od vseh strani, pa nikdo, kteri je bil več kakor 100 čevljev oddaljen od središča, ni mogel videti, kaj se godi. Tisočeri divji kriki so sečuli. Po teh krikih so zadaj stoječi sodili kako grozovito sodbo ljudstvo izvršuje. Gromado so Zauetli ob polu treh popoludne, ob tretji uri je črno-ožgano, vklenjeno truplo zamorca mrtvo viselo raz debla smrekovega drevesa. Ljudstvo je začelo tesneje okolu mrtvega tiščati iu o groza! z nožmi so začeli raz-kosovati ožgano in os in njeno meso črnca. Verige so s kladivom razbili, drevo so posekali, ostanke trapla, ktere še niso bili vpepelje-ni, jo ljudstvo pobiralo, hrunivši jib za spomin.
tepeni in Amerikanci pričakujejo, da bode general Luna dal poverjenikom nova navodila. General Otis je z delegatoma dobro ravnal, dal jima je hišo in stražo na razpolago, ter dovolil, da smeta prijatelje v Manili obiskati. Konferenca seje vršila v palači in trajala kake tri ure. Navzoč je bil Shurman, predsednik filipinske komisije in tudi admiral Dewey je prišel in ostal približuo jedno uro. Obravnava se je vršila večinoma med general Otisom in polkovnikom Arguelle-sem, kterega je general Luna zbral za to poslanstvo, ker je generala Otisa že od preje poznal. Pozneje sta se delegata peljala v pisarno filipinske komisije, kjer sta se raz-govarjala daljčasa.
V drugej konferenci, ktero je imel polkovnik Arguelles s predsednikom Shurmanom in drugima komisarjema je še enkrat prosil Fili-pincem dovoliti premirje. Toda Shurman je odvrnil, da brez vednosti generala Otisa in admirala Dewey a sploh ne more nič obravnavati. Shurman misli, da je Arguelles povsem poštenjak, toda ne pozna do dobrega načrtov filipinskih po-litikarjev. V drugem oziru pa misli da poslanstvo delegatov pomeni konec vstaje.
P a r n i k potopil.
San Juan de Porto Ilico, aprila. Parnik ,,Kanawha" iz New Yorka, kteri je 2. aprila s premogom za Vermudo naložen,ostavil Newport News je na dosedaj nepojasnjeni način dobil luknjo, zlomil krmilo in se aprila 150 milj od Vermude potopil. 14 mož moštva se je rešilo v čolne, ktere je iz Phi-ladelphije v San Juan vozeča ame-rikanska ladija ,,Atlanta" ugledala in rešila od lakote in žeje na pol mrtve mornarje.
Spominski dan na bitko pri Manili.
Manila, 1. maja. Položaj je nespremenjen. Boji se ne vrše več in danes na iste tudi nihče ne misli kajti vsakdo se udeležuje prazn3\ vanja spominskega dneva na pomorsko bitko pri Manili, v kterej je bilo uničeno špansko brodovje. Admiral Dewey je dal danes moštvu brodovja praznik in priredil sprejem na krovu poveljniške ladije. Obiskali so ga amerikanski komisarji in dobil je veliko število brzojavnih čestitk.
General McArthur je poslal da-
Zločin, kterega je črnec plačal na tako grozoviti način.
Atlanta, Ga., 2o. aprila. Časnik „Tlie Constitution" piše: „Na strašanski način je ljudstvo osveti-lo zločin Sam Hoseja in ta prouzro-čil dolgo vrsto razmotrivanj od strani, ktere poznajo vse razmere, pa tudi od onih, kteri se zanje ne brigajo. Ko se način tega kaznovanja ne more odobrovati, naj oni kteri obsojajo to linčanje, vpošte-vajo vse odnošaje in potem njih obsojevanje morebiti ne bode več tako strogo."
„Priprosti, trdodelavni, pošteni farmer po dneynem delu sedi mirno pri večerji. Obdajajo ga njegova žena in drubna deca, kteri se čutijo vesele in srečne v navzočnosti onega, kteri tako vestno njim nasproti izvršuje vso naravne dolžnosti. V miru s celim sv9tom, služeč Bogu in vdana človečanstvu srečna družina pričakuje prihodnjega dneva."
,,S kviško vzdignjeno sekiro se pritihotapi iz ozadja morilec in jo doli do ročaja požene svoji, nič hudega mislečej žrtvi v glavo. Obrni vši se morilec strga malo dete raz prs matere, ter malo truplo vrže v kri, ktera se izliva iz strašanske očetove rane."
„V prihodnjih trenotkih pa se je izvršil zločin, kteri v zverinski strasti presega moritev, in kteri je prebivalce zahodnje Georgie spravil ob um. Ker bodo obsojevalci lin-čanja zagnali velik krik, naj bode dovoljeno ,,The Constitution" za-biležiti jednostavno fakte. Zamorec je ženo pograbil, jel jo je daviti, vrgel jo je na tla. . . kjer jej je kri umorjenega moža namočila obleko."
„Spominjajte se tega čina ! Spominjajte se črne noči v kmetijskej hiši! Spominjajte se umorjenega moža, nad vsem pa spominjajte neizrekljivega ponižanja, kterega je žena, plavajoča v topli krvi umorjenega moža, mogla po zamorcu pretrpeti!"
Pridigarja so linčali.
Palmetto, Ga., 24. aprila Rev. „Lige" Strickland, kterega je Hose v svojih smrtnih mukah dolžil, da ga je on za 12 dolarjev podkupil umoriti Alfred Cranforda, je bil danes ob 11. uri dopoludne obešen. To se je zgodilo blizo Palmetto. Prsta in ušesu so mu porezali, nad njegovo glavo pa so bili zapisane besede: „Prisiljeni smo naše južne žene braniti." Kasno danes popoludne je mrtvo truplo gugalo se v vetru, slednjič pa ao jo sneli in odvedli v okrajno jetniSčo."
nes opoludne majorja Shieldsa in poročnika Hayna pod parlamentarno zastavo s živili za deset dni in delikateBami za 16 amerikanskih vjetnikov, v tabor Filipincev. Pisal je tudi generalu Luni pismo, v kterem je predlagal vjetnike zamenjati.
Sto prebivalcev iz Macabebe je prišlo včeraj v amerikanski tabor in proBilo za obrambo proti Taga-lom Ko je major Bell z nekterimi ogleduhi danes prišel v Macabebe pričeli so zvonovi zvoniti in ljudstvo v enomer kričati ,,Viva los Americanos"! dokler niso hripavi postali. Milo so prosili Amerikan-ce naj zasedejo njihovo mesto in jih branijo proti Tagali. Pet vjetih vojakov so hoteli ravno peljati, da bi jih usmrtili, ko so došli Amerikanci, kteri Bojih potem vzeli saboj v Manilo. Macabebejci prosijo za sprejem v amerikanske vojake, da bi se proti Tagaii bojevali. To so hrabri ljudje, toda samo z fračami oboroženi.
Dopisi.
La Salle, 111-, koncem aprila.
Nezamerite gospod urednik, da tako dolgo molčim, in da se Vam nisem še zahvalil za Vašo skrb in prijaznost, ktere sem bil deležen in sem se tudi sam prepričal koliko skrbi imate za vsacega potnika, kteri skozi Vas potuje; zato moram tudi jaz reči, da sem bil z vsem popolnoma zadovoljen.
Sedaj pa, gospod urednik, hočem naznaniti rojakom, za kar Vas prosim prostora a listu, o velikej nesreči, ktera je zadela mojo sestro v starej domovini, to je 1'ršulo O c e-pek, vas Viderga štv. 3, župnija Vače, okraj Litija. Dne 13. marca ob 3. uri popoludne, ko sem bil ravno sredi morja, je njej zgorelo vse gospodarsko poslopje in sicer hiša, hlev, svinjak, živež in svinja. Sirota je bila v Litiji na sejmu, in ko je domu prišla našla je še samo kup pepela. Pomanjkanje je veliko, ker škode ima 1500 gld., a zavarovana ni bila nič. (Pri nas na Slovenskem so pač čudni, za vsako stvar imajo denarje, samo v zavarovanje, v svojo lastno korist pa ne.)
Dragi rojaki, obračam se do Vas z milo prošnjo, posebno pa še do onih, kteri ste doma iz litijskega okraja, usmilite se uboge družine in jej darujte vsak po svojej zmož-
Strickland je živel na plantaži Maj. D. Thomasa, sedem milj od Palmette. Ko so tukajšni državljani zvedeli Hosejevo obtožbo, se je takoj druhal ljudstva sešla. Sinoči ob 10. uri je druhal prijela Stricklanda, kterega je tudi Maj. Thomas spremljal na sodni kraj, oddaljen miljo od mestne meje. Tu je druhal osnovala sodni dvor v preiskavo Stricklanda. Dala se mu je priložnost govoriti. Tajil je trdovratno vsako zvezo z Hosejem. Prosil je ganljivo za življenje, ter ga postavili pred porotnike.
Umirajoč je trdil svojo nedolžnost.
Njegov delodajalec Maj. Thomas, seje oglasil v zagovor zamorca, proseč druhal, da naj se ne prehiti v dejanji. Rekel je, da je popolnoma o Stricklandovi nedolžnosti prepričan, da je obdolženje Hoseja pripisati le nezavednemu brblanju, v mukah umirajočega človeka. Več udov druhali je tudi imelo tolika treznega premišljevanja, da so priporočali vsako nasilstvo opustiti.
Vkljub temu pa so vročeželjui odločilno besedo obdržali, ktero bo takoj z dejanjem potrdili.
Okolu zamorcevega vrata bo ovili vrv, potem so ga poteguili na vejo
nosti in previdnosti; vsak še tako majhen dar bode dobro došel in se zahvalo sprejet. Upam, da ne trkam zastonj na blaga srca slovenskih delavcev, saj jim bo Bpg stotero vse povrnil in srečo naklonil pri delu in na zdravju. Sama meje v pismu prosila, da naj se do rojakov obrnem s prošnjo. Nabrani novci »e lahko meni pošljejo na ob koncu dopisa navedeni naslov, ali pa uredništvu ,,Glas Naroda". Tudi prosim one prijatelje, s kterimi sem bil pred tremi leti Bkupaj v Clevelandu, O., da naj siroti tudi oni kaj pomagajo. Dragi rojaki, ako žrtvuje vaak mali dar,posameznemu se to nič ne pozna, siroti pa marsikako solzo otare. Darovalce prosim, da bi navedli svoja polna imena, ker bodo tiskana v „Glas Narodu". Srčni pozdrav rojakom.
Jakob Jesenšek, Box 321, La Salle, 111
Razne vesti.
Požar v Brooklynu.
Po noči 1. maja je vzbrulinil ogenj v četrtem nadstropju v Power House od Brooklyn Rapid Transit Co. in sicer v oddelku kjer seje nahajalo kakih 1000 galon olja. Isto seje vžgalo in 4500 ton zdolaj nakopičenega premoga. Pri požaru ni bil niliče poškodovan. Pozvali su deset.brizgalnih kompanij na pogorišče in proti polunoči se jo posrečilo ogenj omejiti.
Stroji so ostali nepoškodovani, ker je iste ločila močna stena od gorečega oddelka. Poslopje z stroji vred je vredno kake 4 milijone dolarjev. Požar je prouzročil blizu $75.000 škode. %
Truplo v zavoju.
Gospa Elise Schill je te dni v Canarsie, L. I., našla na cesti zavoj, ga pobrala in nesla domov. Med potjo je premišljevala kako lepo bi bilo, ako bi bil v skrivnostnem zavoju skrit kak zaklad in težko je pričakovala tistega časa* da bi dospela domov in zavoj odprla. Prišel je tudi zaželjeni treno-tek, toda kdo bi popisal njeno osupnenost, ko je namesto zaklada našlo truplo deteta. Nemudoma je odnesla grozno najdbo na bližnjo policijsko postajo.
Nesreča na železnici. Rochester, N. Y., 30. aprila. Med Rochestrom in Sea Breeze,
letoviščem, je danes popoludne skočil iz tira vlak Bay železnice. Dve osobe ste bili usmrteni iu več nego 50 poškodovani, med temi več osob smrtno. Vlak je vozil z veliko hitrostjo, ker se je zakasnol. Bil je s potniki tako napolnjen, da je več osob moralo stati na platformah. Kake dve milje od postaje pri Ridge Road hotelu je ovinek, kteri je celo pri počasnej vožnji nevaren. Ko se je vlak približal ovinku zgubil je strojevodja Adam Zimmer kontrolo in vlak skočil a tira.
Jednajst jih bode še umrlo.
Rochester, 1. maja. Danes se je še le pokazalo, da je bila včerajšnja nesreča na Bay železnici večja, nega se je začetkom mislilo. Dve osobe sti bili na mestu mrtve in od hudo poškodovanih jih bode najmanj še jednajst umrlo. Skupno je bilo kakih 50 osob poškodovanih. Nesreča se je pripetila radi tega, ker je prvi voz skočil s tira, med tem ko je vlak s polno hitrostjo vozil po ovinku. Strojevodja trdi, da zračna zavora ni delovala, ker neka zaklopnica ni bila v redu in je zato s parno piščalko dal znamenje zavirati. Preiskava bode dognala, ako je ta trditev resnična in kdo je odgovoren za nesrečo.
Zdravi v norišnicah.
Hartford, Conn., 29. aprila. Gospa II. S. McGee, poznana kot

blizo stoječega drevesa. V zraku visečega so vprašali. Ali si kriv ali ne? Se zadušenohripavim glasom je zopet svojo nedolžnost zagotavljal. Spustili so ga doli in v hipu so mu ušesa odrezali.
Zamorec -so je zvijal in tresel v mukah, proseč množico za milost, pa udati se ni hotel, da je on Hoseja podkupil. Naenkrat se mu približa več mož z nožmi, s katerimi so mu začeli kožo okoli prstnih sklepov prerezovati. Nato so mu vijč prste odtrgali pokajoče člene.
Drugokrat so Stricklanda potegnili na drevo, ne da bi on priznal svojo krivdo. V novič so ga spustili na zemljo, suvaje ga z noži — pa tudi to ni nič izdalo. Slednjič bo ga tretjo pot potegnili kviško, papir z v pričetku omenjenimi besedami so pritrdili nad njegovo glavo, potem so ga pa pustili viseti. Brcal in zvijal seje kakih deset minut, truplo je mirno postalo — zdih lil je Bvojo dušo.
Ravno ista druhal seje potem napotila v preganjanje dveh druzih zamorcev, ktere je Strikland pred Bvojo smrtjo dolžil sodelovanja v umoritvi Cranforda. Ako jih mno-množica pred jutrom zasači — bode ta visela. Strickland je bil bap-tisnični pridigar, 60 let star in mož


KRALJA
FIVE

o e e
Superior Stock
Pivo, ktero gasi žejo. Prodaja se povsodi v sodče-kih i steklenicah.
o e o
BOSCH SHEWING CO.,
LAKE LINDEN, - - MICH.

velike veljave med ljudstvom svojega plemena.
Tretje linčanje.
Atlanta, Ga., 27. aprila. Brzo-jav iz Palmetto danes naznanja, da jo druhal, ktera je Stricklanda lin-čala, vjela Albert Sewellna, zamorca, kteri se je izrazil, da se more smrt vsakega linčanega zamorca maščevati, in ga obesila.
Zamorca bič.ali v R i c o.
R i c o, Ga. Reed Cooka, zamorca, je druhal Blekla do pasa, potem so mu pa dali sto udarcov z jermenom. Vzbudil je nejevoljo belopotnih prebivalcev b tem, da je opominjal zamorce, se ne brigati za žuganje, da morejo kraj zapustiti.
Čijdno, da bo v poslavljajoče m 19. veku toliko piše in kriči o omiki naj bode na kterej koli podlagina jugu jo pač ni najti ne med črnoi, niti belopoltnimi; človek čitajo&' take vesti, bi res mislil, da se torn nahajajo sami kanibali, ali Ijodo-žrci. Koliko so imeli pisati o,,wild West", toraj pride sedaj na vrsto ,,wild South'*. Zelo yeliko razmotrivanj bi se dalo o tem napisati, pa mogoče kedaj pozneje.
-	V '».-i,- ■■

• '	iT- *

Entered as seco/včl clas matter at the New York, N. Y. Poet office
„GJTS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredi.i* : Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
'a pol leta..............11.50,
Lm. Evropo za vb« leto . . . gld. 7.—, t« „ „ pol leta . . . • „ 3.60,
.....č^trt leta . . . „ 1.75
V t»roj,u pošiljamo list skupno dve številki
»»lum Narodu'1 izhaja vsako &.*etio in b .»boto.
„GLAS NARODA''
(„ Voice o k the People1') Will be isufd »»ven' Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3.
Advert moments on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Dei.ar naj se blagovoli poslati po Al on y Order.
Pi spremembi kraja naročnikov rroi iiio, da se nam tudi prejšnje t)ivr'iUe naznani, dn hitrnjo najdemo .asi jvmka
0 <pi^om in pošiljatvam naredite unsiovom :
bila preiskovati pritožbe generala Milesa, da je armada v vojski dobivala pokvarjeno meso, je danes odložila zborovanja „siue die" in poslala predsedniku blizu 30.000 besed dolgo poročilo. ISlednje bodo težko kmalu objaviti zamogli. Toliko je vendar znano kaj je v istej izrečeoo, namreč meBO je bilo pri oddaji dobro in se je de le pri pre važanju pokvarilo. V spisu tudi grajajo nektere uradnike. Da bi bilo meso „maziljenc", pravi komisija, ni dokazano.
Stric Sam plačal.
Washington, 1. maja. Po možni tajnik zaklada Vanderlip je danes izročil državnemu tajniku nakaznico za vplačanje $20,000.000 kot kupna ceha za Filipine, državni odsek je takoj naznanil francoskemu poslaniku, da so novci na razpolaganje. Poslanik Cambon je v diplomatičnej dvorani sprejel nakaznico in jo del v listnico za po-Betnice, ter dal pobotnice. Madridsko vlado so obvestili po kabelu o izplačanju.
„Glas Naroda ",
109 Greenwich St. New York City.
predsednica od Christian Womens Union je bila pred leti v norišnici v Midletown zaprta. Ona pravi, da se bode vse njeno življenje trudila, ojroščevati take ljudi, kteri bo ne opravičeno \ norišnicah zaprti. Ako bi vse zdrave iz Midletown norišnice odpustili, potem bi ne bilo potreba zavoda povekšati.
Pet osob mrtvih.
V Dupontovi tovarni za smodnik pri Carney b Poiutu, blizu Wood bury, N. J., kjer so bile še le 20. marca 3 osobe usmrtene in 20 ranjenih, seje 29. aprila popoludne zopet pripetila razstrelba, ktera je tirjala 5 žrtev. Nesrečniki so se ravno vkvurjali s poskušujani s torpedauii, ko se je pripetila razstrelba. Njihova trupla so bila grozovito raztrgana in poslopje v kterem se je pripetila nesreča popolnoma razdjauo. Kaj je pro-uzročilo nesrečo, ne bode morda nikdar znano. Pok razstrelbe je bilo čuti na milje v okrožju. Prebivalci bližnjih krajev so slutili, da se je kaj strašnega pripetilo in v kratkem času so se zbrali sorodniki v tovarni poslujočih na prostoru nesreče, kjer so se godili pretresljivi prizori, kajti vsi ponesrečenci, isvan jednega zapuščajo družine.
McKinley na „Raleigh *«.
Philadelphia, 28. aprila. Predsednik McKinley se je podal danea zjutraj z evojim spremstvom na krov kiižarke „ Raleigh", ktera je tu na Delaware zasidrana. Predsednik in tajnik mornaruice sta imela govore pred moštvom, ter izražala visoko pohvalo za njihovo v pomorski bitki pri Manili izkazano junaštvo. Od tod se bode McKinley podal v New York, kjer bode kake tri dni ostal v hotelu ,,Manhattan", da se od ,,truda" ■v je „vladue delavnosti" odpočije.
K opcija evete.
Washington, 28. aprila. Kot znamenje, da se je kupčija zopet oživela, navaja poštni urad, da je od 1. julija 1898 do 1. januarja 1899 izdal za $10,506.000 več poštnih nakaznic, nego v istem času leta 1897.
Ufcra! je najmanj $2,O00.000 W a s h i n g t o n, 28. apri la. Nek ntwyorfiki advokat je danes poslal srečnemu zakladu ček $2.5.000 za takosvani vestni zaklad z opombo, j eden njegovih klijentov je stric Sama svoječas no pri davkih, dacu itd. za to svoto osmukal, ali najbrže je to komaj mali odlomek sleparij.
Ni dokazta*.
Washington, 29. aprila. Vojna komisija, ktere naloga je
Voz skočil z tira.
Worcester, Mass., 30. aprila Voz Worcester A' Suburban železnice, v kterem je bilo kakih 35 potnikov, je danes večer pri Milbu-ry skočil iz tira in se prevrnil v Blackstone kanal. Sedem osob je bilo poškodovanih.
Zaslužke zvišali.
V	Clevelandu bo nad 350U roko delcem zvišali zaslužke za 10 odstot tesarjem so dovolili osem urno delo in 2A centa več od ure; kleparj dobe 25 ct, več na dan. V Reading Pa., je „ Reading Iron Co." zvišala 2500 delavcem zaslužek po 5 in 10 odstot. V BulTalo so dovolili štraj-
[ karjem v Gould Coupler Works 10 odstot. višjo plačo. V Providence, R. I., so tekalci „Pontiac Mills" zgubili štrajk. V Bostonu so zvišali plačo kovači svojim delavcem.
V	južnih premogarskih krajih v Indiani štrajka 600 premogarjev, ali vse kaže, da bode štrajk kmalu končau na korist delavcev.
V trostovih krempljih.
L a u s i n g, Mich., 28. aprilu. Noben človek ne bode mogel gover-nerju Pingreeju očitati, da je ljubimec in pospeševalec trustor. Vkljub temu je istina, da je kom«i še kaka druga država tolikanj v krempljih trustov kakor baš država Michigan in to radi njenih oso-bito pomanjkljivih postav. Državn nima namreč nikake postave, p > kteri bi zamogla zunajne družbe i/, svoje dežele izobčiti. Iste plačajo samo pristojbino za registrovanj i in postanejo dovoljeni zavodi države. Splošno pričakujejo pomoči od sedanjega postavodajalstva in glavni pravdnik Oven je že v t > svrho storil potrebne korake.
Vročina v Cbicagi.
Chicago, 30. aprila. Tuktj vlada sedaj nenavadna vročina z.i ta letni čas. Živo arebro kaže v senci 88 stopinj, in vse kaže, d.i pojde še višje. Več delavcev je ž.* obnemoglo vsled vročine in so jih prepeljali na razne policijske postaj' Med tem kojevChicagi tako gork<, je pa te dni v East Heleni, Mout , kazal toplomer samo 24 stopinj na«l ničlo in je še zmrzovalo.
Nad 100 dražili brez strehe.
Chicago, 1. maja. V tistem kraju mesta, kjer prebivajo večinoma Poljaki je vpepelil ogenj 18 sta-novalnih hiš. 110 družin, ktere s > zgubile vse imetje, je brez strehe.
Posledice tornada.
53 mrtvih, 158 poškodovanih.
St. Louis, Mo., 30. aprila. Brzojav še vedno poroča o nesreči nastalej po tornadu v Kirksville. Vedno več trupel spoznavajo iu,v mrtvaškej listini sta še Calvin Littl * in deček Paul Beeman, ktera sta umrla v sled poškodovanj in to j ♦ sedaj 53 žrtev ; poškodovanih je š i 126. Zdravniki pravijo, da jih bod<< še nekaj umrlo. Nijedna hiša od tornada obiskanega kraja ni priza -nešeua, da bi ne imela zaznameno-vati kako žrtev ljudi. Škoda znaš:i $350.000 io so večinoma prisade! i mali ljudje, kteri so ob vso imovino.
V Newtown je bilo 11 osob usmrte-nih in 32 poškodovanih ; dvoje dec bode najbrže umrlo.
Saj je bil „zamorec".
Columbia, Mo., 29. aprila. John Brentona, zamorca, sta včeraj večer farmer Peter Conklin in njegov sin Viljem ustrelila na ulici v malem kraju Stephens Station, šest milj od tukaj. Zamorec je sramotno napadelConklinovoslaboumuohČer in ker to sramoto družina ni hotela pustiti v nemar, sta se oče in sin nad zamorcem maščevala. Po umoru sta se oba podala v Columbio in se prosto vol j uo predstavila sodni j i. Oba so domu poslali, češ, saj sta prav naredila, aaj je bil umorjeni te zamorec.
Potres v Kentnckvjn.
L o n i s w i lie, Ky. 29. aprila. Danes večer so čutili hud potres po vsej državi do Indiane. Prebivalstva se je polastil velik strah, toda od nikoder ni poročila, da bi bil kdo poškodovan. Tudi prouzro-čena materijelna škoda je primeroma neznatna.
Pobalina pretepli.
W i 1 1 m i n g t o n, Del., 20. apr. Jožef in Tomaž Cabbage, dva pobalina sta zvalila bruno na železnični tir, da bi spravila s tira Dover — Norfolk ekspresni vlak. K sreči so še pravočasno zapazili zapreke, zločinca so zasačili, ju postavili danes za jedno uro k sramotnem stebru, naložili vsakemu 12 palic in ju potem poslali v jednoletno ječo.
Zopet zamorec lint-an.
Memphis, Tenii., 1. maja. V Osceola, Ark., so danes zjutraj ob 1. uri obesili zamorca, kteri je bil zatožen požiga. Tolpa broječa 40 oboroženih je udrla z silo v ječo in zamorca iz nje zvlekli. Brzo so mu vrgli konopec okolu vratu in ga dvakrat kvišku vzdignili in je potem priznal, da je pred kratkem zapalil star skedenj. Linčarji so se izrekli, da v okolici premnogokrat gori in morajo s požigulei ,,resno postopati.
Oboroževanje proti štrajkarji.
Wallace, Idaho, 1. maja. Skoraj vsi delavci, kteri so se v noči od sobote na nedeljo peljali v Ward-ner in tam razstrelili naprave in pisarniško poslopje od Bunker Hill & Suliivan Mining Co. so danes zopet na delu. Sami niso bili naravnost pri štrajku v Wardnerju internirani, hoteli so le priti njihovim tamošnjim tovarišem na pomoč. Tukaj nihče ne vrjame, da bi državne oblasti poskušale, tiemir-neže kaznovati. Vsi rudarji bo oboroženi in njihova p< »zieija ob Canyon Creeku in Mullanu je skoraj nepremagljiva.
Washington, 1. maja. Gen. H. C. Merriam, poveljnik vojnega oddelka v Coloradi je dobil povelje se v Boise City podati, in se z go-vernerjem posvetovati o potrebi se zveznimi vojaki preprečiti nadaljne izgrede v Wardnerju. Generalu so dali vBe vojne čete na iazpolago, uaj iste spadajo, h kteiemu koli oddelku.
S an F r a n c i sc o, 1. maja. Vojaki v Presidijo so pripravljeni odriniti na poziv governerja iz Idahe in glavni pribočnik Babcock je dobil od generala Milesa brzojav, da je generalu Merriamu izročeno povelju ištvo čez vojuo moč, ktero bodo rabil pri štrajku v Wardnerju. Vsi poveljniki oddelkov so dobili povelje z svojimi vojaki pripravljenim biti.
Dvanajstletni samomorilec.
Omaha, Neb., 28. aprila. Ross Rader, 121etni deček iz South Omahe je bil pri večerji proti svo-jej materi razposajen, za kar ga je njegov oče pokaral. Deček ui črhnil besedice, vstal je od mize, se podal navzgor v svojo sobo in si tam z revolverjem pognal krogljo v glavo.
Prerijski požar-
Omaha, Nebr., 30. aprila. V severnih couutijih Nebraske je divjal prerijski požar, včeraj pa še nastal tornado, kteri je plamen z veliko hitrostjo gnal pred seboj in opu-stošil 25 milj dolg in miljo širok kos dežele. Gospa Rolla Livingston in njen petletni deček sta bila
strašno opečena. Oba je rešila smrt grozovitih muk. Veliko število raznotere živine je postalo žrtev požara. Skoda je ogromna.
Oštrajkih.
San Francisco, 29. aprila. Iz Spokane, Wash, se brzojavlja, da se je 600 rudarjev*z Burke, Gem in druzih krajev vldahi, oborožilo, delo krinke na obraze in potem odkorakalo v Bunker Hill. Tam so štrajkarji zasedli Sullivan rudnik, last Standard Oil Co. v Warduer in odpodili neunijske delavce in superintendents.
Danes opoludne so je iz Ward-nerja brzojavljalo v Portland, Oreg., da so štrajkujoči rudarji zažgali rudnike v Bunker Hillu in Sulli-vauu. Pravijo, da je v jamah di-namit, ako je to res, potem so zgubljene. Štrajkarji nadzorujejo obe železnici in eo Bploh gospodarji situvaeije. Pri rudnikih v Wardnerju straži več nego 100 našemljenih in oboroženih mož, in so že z oblastjo imeli malo prasko, v kle-rej je bil baje jedeu mož ubit. V Wardnerju je kakih 800 rudarjev in ti hočejo iti v rudnike in pregnati 270 neunijakih delavcev, kteri tam delajo. Governer je poslal državnega tajnika nakraj nemirov.
Buffalo, 29. aprila. Mesto se je ves dan nadejalo izgredov ob vodi. General Potter C. Doyle je dal povelje v orožarnicah 65. in 74. polka postaviti straže in moštvu pripravljenim biti. Sicer pa moštva niso poklicali k orožju, in tudi ni bilo potreba, ker štrajkujoči delavci niso kalili miru. Minolo noč so se v nokterih gostilnah pripetili pretepi med štrajkarji, toda nikomur niti na misel ni prišlo škoditi ptujemu imetju. General je z njegovim poveljem le nameraval delavske organizacije oplašiti. < 'astni-ki milice le takrat kažejo veliko pogumnost, kadar jim ni treba du-hati sovražnega smodnika. Ob 3 uri popoludne je pripljula prva la-dija naložena s žitom v tukajšno Iuko. Danes večer je pričelo 50 neunijskih delavcev ladijo zlagati Se tri druge ladije so dospele v lu ko, ktere bodo v pondeljek poskusili zložiti.
Indianapolis, 29. aprila Prihodnji pondeljk se bode najbrže pričel največji štrajk premogarjev v državi Indiana, kajti vsi premo garji južnega in zatočnega dela države so sklenili prenehati z delom.
Vzrok štrajka je, ker se poBestni-ki in podjetniki premogokopov nočejo več ravnati po določilih tako-zvanega ,,Torre Haute" dogovora. Vsled tega dogovora, kterega so se udeležili bosi in zastopniki od Miners Unije so nekteri delodajalci plačo svojih delavcev za 10 centov pri toni zvišali. Da bi tudi drugi bosi istotako storili, dali so jim odlog do 1. maja. Ker so nato tudi tisti, kteri so že plačo zvišali, isto zopet znižali, skleuili bo štrajk. Poskus stranke pomiriti je spodletel. Kolikor znano bode 3000 mož prenehalo z dilemi, kterem Be bode še veliko druzih pridružilo. Bati seje celo, da se bode štrajk razširil tudi po druzih, ako ne po vseh državah, kjer kopljejo premog.
B o i b e, Idaho, 30. aprila. VCoe-ur d* Alene pokrajini bo zopet vzbruh-uili nemiri. V Wardnerjebil nek unijski delavec ustreljen in nek drugi delavec iz Bunker Hilla Bmrt-no ranjen, med tem ko je bil ete-nograf družbe le neznatno ranjen. Streljanje se je pojavilo vsled na pačno umelega znamenja. Pripetilo se je več izgredov, kterih se je udeležilo 800 do 1000 oboroženih in našemljenih delavcev. Štrajkarji so privlekli skupaj 60 zabojev vsak po 20 funtov smodnika, s kterim so sklenili naprave razstreliti. Raz delili so zaboje pod stroje, pisarniško poslopje itd. po vsej napravi in potem iste zažgali. Pripetilo se je pet razstrelb ktere so razdejala vse naprave. Vsled silovitosti razstrelbe bo se v dve milji oddaljenem Wardnerju tresle hiše kakor pri hudem potresu. Kakor pravijo ima Bunker Hill in Sullivan Co. od $250.000 do $300.000 škode. Ne-unijski delavci so ob prihodu štraj-karjev pobegnili v gorovje in se še le potem zopet prikazali, ko so iz-g red ni k i zopet odšli.
Vsa okolica je bila vznemirjena
ko so se čule razstrelbe. Šerif Youga se je podal z nekteri mi ljudmi na kraj nemirov, kjer so ga štrajkarji prijeli, toda kmalu zopet oprostili. Milice ne morejo pozvati, ker niti šerif, niti coroner tega ni predlagal, zato pravijo, da vsi krajevni uradniki simpatizirajo z štrajkarji. Governer se je telegratično obrnil ua McKinleya in prosil za 500 zveznih vojakov. Ker je Bkoraj vsa milica države ua Filipinah, bodo za h te vi najbrže ustregli.
M i n e a p o 1 i s, Miun., 30. apri la. V Fort Snellingu so danes večer pozvali vojake in najbrže bodo isti jutri z brzovlakom odrinili preko prerije, da zaduše izgrede v Idahu. Dobili so danes večer povelje biti pripravljenim vsaki čas, zato so spali z orožjem poleg sebe. V olici-jeluih krogih mislijo, da bode stanje v Coeur d'A lene pokrajini še slabše postalo, ako vodje izgredov zapro.
Pa na, 111., 30. aprila. Že 13 mesecev trajajoči štrajk premogarjev utegne biti še ta teden končan. Med državnim odsekom za razsodišče, zastopniki posestnikov in delavcev so se vršile obravnave, v kterih bo se zjedinili, zamorce odpustiti in zopet nastaniti bele delavce pripoznavši njihovo uuijo. Ako Be delavci in posestniki ne bodo sporazumeli glede plače, bode državni odsek isto določil.
donu posojilo in želi z dovoljenjem Angleške vpliv v Perziji povečati.
Beri in, 30. aprila. Včeraj je udrla voda v Kitschener rudnik za zlato pri Troigku na Poljskem vsled česar bo je sesul rov, v kterem delalo 95 mož. 62 rudarjev je bilo usmrtenih in skoraj vsi drugi hudo poškodovani.
Kiel, 30. aprila. V Kruppovi ladjedelnici ,,Germania" je danes vzbruhuil ogenj, kteri je prouzročil
milijona škode. Z veliko težavo so rešili dve vojni ladiji, ktere so ravno gradili.
B e r 1 i n, 30. aprila. Brzojav iz Peterburga poroča, da je perzijski šah dne 1. marca dovolil koncesijo ruskej rudarskej družbi, da bode smtda v pokrajini Czorbaijan 70 let delati. Czorbaijan je najbolj severna pokrajina Perzije ter obseza 30.-300 štirjaških milj ; tam se nahaja mnogo bakra. Družba sme graditi železnice, ceste in vodne naprave.
London, 1. maja. Kakor se iz Itima ,,Morning Leaderju" poroča, so amerikauski kapitalisti, kteri imajo $9,000,000 na razpolago, pripravljeni sedaj prazna zemljišča v Italiji obdelovati. Kupčij-ski minister Fortis je pri volji v to svrho s posestniki posredovati.
Iz Klondika.
Seattle, Wash., 28. aprila. V Circle City sta se zlatoiskalca Thompson in Sullivan radi neke ,,zale šivilje" Annie Blank po imenu ua smrt in življenje dvobojeva-la. Thompson je bil z bodalom v pijuča zaboden, njegov nasprotnik Sullivan pa v prsa ustn lj m. Pravijo, da nemoreta ostati pri življenju.
Michaei Eselnvege je v Dawson City učinil raznotera sleparstya in potem pobegnil. Jeden njegovih žrtev, George McDougal, ga je dolgo in neprestauo zalezoval, naposled zasačil in izročil kanadski policiji.
Evropejske in druge vesti.
K a n e a, 28. aprila. Na željo princa Jurija, višjega komisarja na Kreti, je skupščina sprejela dekret, kteri naznanja splošno politično pomiloščenje. Poleg tega je sklenila vzeti posojilo 5 milijonov frankov, da odškodtjo tiste ljudi, kteri so med vstajo škodo trpeli.
Berlin, 29. aprila. Komisija državnega zbora, ktera se posvetuje o predlogu glede ogledovanja mesa, je sklenila, da se mora pasje meso, ktero je namenjeuo za Človeško hrano, pred in po usmrtenjem ži-valij, ogledati. Na Saksonskem veliko pasjega mesa použijejo.
Državni zbor v enomer boleha na nezmožnosti sklepanja. Videti je, da veČina članov njihovi opravki zadržujejo vedno v Berolinu živeti. Edino sredstvo zboljšati te razmere bi bila plača dnevnice, toda o tem kakor znano, noče vlada nič vedeti.
Madrid, 29. aprila. Včeraj so v gledišču aretirali nekega moža, ker so pri njem našli bodalo in revolver. Ker je bila pri predstavi kraljica navzoča, sumijo, da jo je mislil mož umoriti. Preiskava je dognala, da je mož neki Patrick Cliamout iz dobre družine, in da se mu je že dvakrat pamet zblodila. Njegovi sorodniki trdijo, da poprej ni imel nikdar navade orožja pri sebi nositi. Chamont je v zaporu.
S parnikom ,,Pio IX." došli potniki iz Kube poročajo, da je položaj tam kritičen. Kubanci so trdno sklenili svojo neodvisnost od Amerikancev pribojevati.
London, 29. aprila. Iz Berol i-na B-3 ,,Morniug Post" brzojavlja, da so včeraj v Petrogradu podpisali angleško rusko pogodbo gledG Kitajske. Po pogodbi se Anglija odpove železničnim koncesijam na severnej Kitajski, med tem ko Rusija pripozna da ostane Yangtse-Kiang dolina izključno pod bri-tiškim vplivom. Anglija hoče osta-viti delitev Kitajske, ktera Be že dve leti vrši. Rusija pa se skuša začasno izogniti prepiru, ker bi vojska ovirala zgradbo in razvitek prometa na aibirBkih železnicah, ktere stanejo mnogo kapitala. Poleg tega upa Rusija dobiti v Lon-
Xjis^fcoHsi-Jabolko no pade daleč od drem
(NewyorSka slika.)
( Konec.) Necega ponedeljka ui prišla BoSua k pranju, to je bilo prvič od zelo dolgo časa. To je naB vznemirilo in odpravila sem se, da pogledam kaj jej je. Tukaj je Bedela na robu postelje v Bvojej sobici, v ktero je solnce svetilo, vse je bilo v neredu, sama še ni bila počesana, in nje lini obraz je bil zatekel od jokanja. Sama se je mehanično sem in tja zibala in vedno rekla:
,,Saj sem rekla, kar mora, to mora. Sedaj mu je prišlo do rok — in šel je proč — in kaj potem !"
Počasi sem jo utolažila in pričela mi je pripovedati:
,Ko sem včeraj večer prišla domu od dela, ga ni bilo doma. Bode pBČ na vogalu, sem si mislila in čakala sem ga. Opoluuoči nadvladala me je bojazen, in šla sem ga iskat. Na vogalu ga ni, toda malo višje, tam imajo dečaki nekak klub, kjer govore — pijo in cigarete pušijo. Ko sem šla tam mimo Btare, propale tovarne, ktero je nekdaj ogenj uničil in sedaj v njej le še vrabci gnjez-dijo, vse tiho in mirno je tam, nobenega človeka ni na cesti, in sedaj prihajajo iz kluba, dva sta, počasi jeden proti drugemu, govorita eden proti drugemu nasproti — in tu — sedaj leži jeden na zemlji, drugi pa kleči na njem, privzdigne roko in sune enkrat — dvakrat — globoko doli v prsa. Cula sem hro-penje, tako blizo sem bila. In drugi je vrgel nož proč, daleč na cesto in drvi mimo mene — bil je moj Fric. Sla sem za njim — nož je ležal blizo mene, toda niBem ga mogla pobrati, akoravno sem vedela, da ga izda. Ko sem bila doma, je vstopil. ,,Proč moram mati", rekel mi je, „daj mi ves denar kar ga imaš." — ,,Si li pil?" sem ga vprašala. Sedaj se mi je nasmijal: ,,Žganje, ali že je iz glave prošlo, mati,14 rekel mi je. ,,Kje pa imaš tvoj nož?" sem ga vprašala. Stresel seje: ,,To bodo že našli in potem vse vedeli." In tresel seje na vBem životu. „Fric," rekla sem mu, „se-gel si po življenju druzega človeka — v tvojih očeh je bilo videti, odkar si videl očeta zabo«ti, sedaj je prišlo v tvoje roke in te so storile kar bo morale. Ako je sedaj to prišlo iz rok, potem bodeš imel mir. Pojdi na policijo in ovadi se, prestani tvojo zasluženo kazen. Jas bodem delala zate. In potem je van sč žganjem, kterega si se privadil po of^tu." —
Potem je zaupil: „Mati, mati — nemorem. Ako bi moral sedeti v temnej luknej — ali celo moral na vislice I" —
,,Ako si imel toliko poguma, da si segel po življenju druzega Človeka, ni bode strahopeten za svoje?" pravim jaz. — ,,Mati, živeti hočem," rekel je. „Vedno sem le tukaj

\


-■t... mi

Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik: JožefAgmA, Box 2<»6; Podpredsednik : Georo Kotoe ;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 106;
II.	„ Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija AgniC, Box 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Preširs, Box 2ftt>; Josip Mantel ;
vsi stanujoči v ELY, St. LouiB Co. Minn.
K društvu s v Cirila in Metoda štev. 1. v EI3', Minn., so dne 24. aprila t. i. pristopili: Frank Govže, T^nac Gregorič, Jos. Jakopin, Aut. Žlindra, M h rti n Kofievar, Josip L^sar. Janez Košir, Frank Benka, Anton Cum pa, Štefan Zgonc. Josip Loušin, Jusip Kernc, Josip Smuk, .Janez Maluar.
Izločeni s-j: Janez Lohe, Peter Štark, Anton Zhačnik. Janez Petek, Frank Anzelc, Janez Osterman ml.
Suspendiran za mesece Štefan Puhek. Društvo šteje 251 udov.
I v a n Govže, I. tajnik.
Glasilo: „GLAS NARODA"-
Drobnosti.
sedel in moral premišljevati, kako se more kdo tako napiti kolikor ho-fle, in kako je ako se zumore koga zabosti ali tepsti — in ti ai me pustila sedeti in sanjati, nobenega dela b»- nisem priučil — samo da sem vodno pri tebi 1 Btal in to je bilo moje zlo.
Proč, proč od tukaj hočem, in ako se zoj*et povrnem, bodem pa moi. Vedno me je nadlegovalo piti in ne piti, in odkar sem si kupil nož, nisem več miru imel. Udaril m<* je in Se žalil — potem sem ga vrgel — ali je sam padel?— in nož v roki, ta je hotel tja v prša in š^l j« tako gladko — brez ovir"--
„In kn «"ui ga pogledal, se mi je gabil, strmela sem se pred njim-Fric, rečem ti, ti si bil neusmiljeno dete proti tvojej materi, vedno, ako tudi nisi vedel. Tukaj imaš vse moje novce, tukaj imaš tvojo dobro obleko in pojdi. Nihče ni videl, samo jaz — in uož. Delala bodem dokler se vrneš. In kaj potem! — Potem je odšel. Ljudje pravijo, ako je kdo kak umor izvršil, ga zo-l>et vleče na isto mesto, kjer je kri tekla. Toraj mora zopet nazaj priti, ako hoče, ali ne, moj Fric morilec iu kaj potem!1' —
Mrtveca so prete sli v mrtvašnico. Na slabem glasu je bil, pretepač, surovež. Našli so tudi nož — vsi so vndeli, da je bil last Fric Smida. Toda Fric je zginol, in nihče ni videl. Ol,u sta skupaj pila in bila na videz saj prijazna, ko sta <»stavila klub. Zgodaj zjutraj ho našli truplo pri starej, propalej tovarni.
Potem seje Bošna oblekla v svojo čruo obleko, iu okolu glave dela črni pajčolan iu šla k policiji.
„Gospod komisar", rekla je,,.videla sem kako je moj Fric potegnol oni nož, kterega je kupil pri stari* narju, in ga nasprotniku poriuil v prša. Ako je oni pričel prepir ali pretep, ne vem, ali ne upam. To je že v mojemu Frico tičalo in moralo je vuu. In kaj potem! —Fric je odšel, kam uama ne vem. Ako bi tudi vedela, ne bi povedala.44
Potem so Bošno spraševali po njenim življenju in kakojebilos Fricom, in pri tem je ostalo. —
(M onega Časa pere Bošna dan na dan in leto za letom iu v ob ftebru pripoveduje zgodbo o Fricu in njegovem nožu. Vsako jutro žrtuje jajce in gleda po beljaku, ako je nje Fric blizo ali daleč, in vsak mesec gre k vedeževalki in si pusti vedež« vati, da se Fric povrne v 6 tednih, ali 20, ali celo 100. Mimo stare, propadle tovarne ne gr£ več brez strahu, samo želi, da bi Fric tukaj stal kjer je nekdaj bila luža krvi.
Štela je dneve in tedne, čaka in pere, Fric pa je bil pravi očetov Fric, kar se je v nežnej mladosti priučil, to je znal dorasli Fric — namreč poti kanja po gostilnah iu zaduhlih žganjarskih beznicah.
Slovenci! Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakaer <fc Co.
V staro domovino so se vrnili: Bartol Mlakar iz Los Cerri-llos, N. Mex. v Cerkno : Peter Vihar iz Bessemer. Pa., v Šoštanj; John Steblaj iz Braddock, Pa., v Zapo-tok; Anton Svete iz Loraiua, O., v Rakek; Frank Grazer iz Sheboygn a, Wis., v Spodnje ravne; Anton Bartol in Jernej Bartol oba iz Tatwil-ler, Miss., v Loški potok; John
Grabnar iz Trestle, Pa., v Toplice.
* *
*
Došli naseljenci. S par-nikom „Kaiser Vilhelm II." iz Genne je došlo 1<>22 potnikov v mpdkrovju ; s „Patria4t iz Marseille 1189 potnikov; z ,,Rotterdam44 587; z ,,La Normandie'4 819; z ..Burgundio" 502; z „Bolivio" iz Livorne na Italijanskem 1361; z „Anchorio44 478 potnikov. V nedeljo in ponedeljek toraj 5380 potnikov samo iz medkrovja.
*
Avstrijsko slovensko bolniško podporno društvo v Frontenac, Kans., priredi dne 14. maja 189J* veliko veselico. Ob 9. uri zjutraj se zberejo društva v avstrijskej strelni dvorani: ob lOi uri slovesna sv. maša ; po-poludne veselica s plesom iu drugo zabavo. Vstopnina 25 ct., samo za ude. Igrala bode avstrijska godba. Ta dan se želijo Avstrijanci med seboj zabavati in druge spodbujati v pristop, ker mnogo jih je še pri tujih društvih. Vsak mora imeti društveno kapo.
Za centralni odbor:
Leopold Krusliitz. * « *
Požari. Dne 4., 5. in G. aprila je gorelo pri raznih posestnikih v Goričah,'tako da je 3858 gld. škode. Zavarovani so bili le za 1950 gld. Orožništvo je izročilo nekega Jakoba Smerdela okr. sodišču v Senožečah, ker je sumen, da je zažigal. — Radovici je nastal 3. aprila ogenj, ki je upepeli 1 hišo in svinjak Jurija Matekoviča. Škode je za 800 gld., zavarovan je bil Matekovič le za 360 gld.
* * *
Živinska lakota na Dolenjskem nastala je v grajščin-skem hlevu na Brajteuovem pri Novem mestu- Novonaatavljeni oskrbnik, neki ,,Madjar", nebriga-joč se na jesen za krmo, prišel je v zadrego, da nima sedaj razen ples-njive slame, živini, ktere je med t>0 glav, ničesar poklajati. Vsled tega je že 5 najlepših brejih krav poginila in sicer lakote, kakor je živiiiozdravuik sam konštatoval. Drugi živini preti jednega uBoda, in je že tako shirana, da že vstajati ue more. Ali ni to mučenje živine kaznivo?
* * *
Samomor. Franc Borštnik, posestnik na Karolinški zemlji št. 5, se je 10. aprila okoli G. ure po-poludne v svojem stanovanju s samokresom ustrelil v desno sence in bil takoj mrtev. Dopoludne bil je š« v Ljubljani in je tam baje pri notarju napravil oporoko, potem pa je šel na Ig v sejem, ne da bi se bil doma oglasil. Okolu dveh po-poludue je prišel domov in se vlegel v posteljo. O pol G. uri slišali so otroci v sobi pok, in ko so vstopili v sobo, našli so očeta v zadnjih zdihljejih- Franc Borštnik je bil 54 let star, vdovec iu oče peterih otrok. Včasih bilje ves zmešan in je tožil, da mu hoče glavo ra2nesti. Najbrže se mu je bilo tudi sedaj zmešalo v glavi, da je storil ta korak.
* *
Zadušil. Posestnik Jakob Sta-novuik, po domače Kožuh, is Sv. Barbare v občini Zminec se je 4,
aprila zadušil s koscem mesa.
* *
*
Detomor. V Bujah pri Po stojui je 321etna Marija Biščak povila otroke in ga zadavila. Gospo-diuja je našla mrtvega otroka, prav ko so ga hoteli prešiči raztrgati Biščak je priznala, da je otroka
umorila, ker ga ni mogla preživeti
* *
*
Kričeč slučaj. Neki Ivan Kraševec je kupil v marcu 1. 1898 ua Hrvatskem 24 volov, ktere je hotel prodati v Trstu. V Karlovcu si je dal napraviti vse potrebne uradue certifikate. Ko pa so prišli
voli v Trst — na bv. Soboto — so zaplenili živino po nalogu živino-zd ravnika, ker je nameBtuištvo z razglasom od 10. februarja 1898 prepovedalo uvažanje živine iz Hrvatska. One voli so prodali na javni dražbi na račun c. kr. erarja za svoto 2008 gld. Vrhu vsega je bil Kraševec poklican pred sodišče na odgovor radi prestopka. Bil pa je rešen obtožbe. Državno pravdni-štvo je vložilo pritožbo ničnosti na ua j višje sodišče in to je odredilo, naj se uvedejo nova poizvedovanja. 14. aprila se je vršila nova razprava na tržaškem deželnem sodišču, in Kraševec je bil obsojen na 100 gld. globe in ira izgubo ostale skupine za voli v znesku 1908 gld. c. kr. erarju na korist. To je ta gol, suh dogodek, ki pa je kričeč za slovensko javnost sploh po tem, kakor se je branil Kraševec. Dotični razglas namcstništva je bil priob-čen v „Osaervatore triestino", a Kraševec je trdil ne le, da ni vedel nikdar onega razglasa, marveč da mu niti znano ni, da sploh izhaja ta list.
* *
*
K o nj a p r o d a 1 z a GO kr. V Steyru je prodal neki najemnik posestva nekemu kmetu svojega 150 gld. vrednega konja za G0 starih krajcarjev. Stavil je namreč, da mu kmet do naslednega jutra ne doneBe 60 starih krajcarjev, ktere je država že večjidel vzela iz prometa. Kmet pa je razbil doma štedilnik otrok, kjer je bilo več kot <i0 starih krajcarjev. Konj je bil torej kmetov. Najemnik je moral plačati kmetu 40 gld., da mu je pustil konja.
*
Vsled burje. Kako poročajo z Reke so se dne 11. aprila vsi 3d vel ike burje odtrgali vagoni v tarn oš nji svobodni luki in so pričeli teči po tiru navzdol, naravnost v morje. Sedaj delajo potapljavei, da
izvlečejo vagone iz vode.
* * *
Lucchenijev somišljenik. Računski podčastnik v <-ernovcih, Stanislav Boduar, se je pretekli teden usmrtil , ker je poneveril 10-000 gld. Pred svojo Bmrtjo je izjavil Boduar, da je strasten anarhist, ter somišljenik Lucchenija. Ko je poneveril ono svoto, je ubegel v Ameriko ter otvoril z nekim dru-gom trgovino, ktera je dobro vspe-vala. Pozneje je potoval po Italiji, postal je anarhist, in v neki tajni seji je padla nanj kocka, da umori aeko kronano glavo. V to Bvrho so mu bile izročene različne slike in načrti, samokresi, strupi itd. Potoval je za raznimi vladarji, toda vedno so bile kake zapreke, da ni mogel izvesti svoje namere. Ker tudi mej anarhisti ni našel duševnega miru, je stopil v samostan, a kmalu se je naveličal, izstopil je, da zadovolji vojaški dolžnosti. Kot vojak se je pa ustrelil. Najbrže je
bil pa neumen.
* *
*
O napadu ua poročuika G u s b i c h a. Iz Brna se javlja : Napada na poročnika barona G. v Kromerižu ni storil njegov sluga, marveč sluga druzega častnika. Taisti je iivedel dan poprej, da je dobil baron G. 1500 gld. Ko je zasačil častnik slugo za svojo zofo, smatral gaje za svojega slugo, kteri je ravno tako se skrival, kadar je pogledal preveč v kozarec. Ali zmotil seje. Neznani človek mu je vrgel rjuho preko glave ter ga hotel zadušiti. Osvobodil barona G. je napadalca sosed, poročnik Berg, ki je imel v sosednji sobi svoje stanovanje. Poizvedbe eo izdale, da je bil rečeni sluga že večkrat zaprt zaradi goljufij.
* *
*
Shod magjarskih novinarjev na Reki. Britkeje ironije za avstro-ogerske Slovane si pač ni možno misliti, nego je ta, da bo prihodnji mesec na Beki shod — magjarskih novinarjev. Ali še ne sprevidijo Hrvatje, da bo imeli dosedaj vse preveč programov in vse premalo — dela?!
Dohodki avstrijskega ministerskega predsednika. Plača avstr. ministerskega predsednika znaša na leto 12.-
Novošegni izkaz. Gospa (hišinji iskajočej službo): ,,Ali za-morete tudi dokazati, da ste fina1 hišinja?"— Hišina : ,,Gotov«, mi-lostiva, saj imam lino kolo (bi cikel)."
in za potne dnevnice dobiva 4000 gld.; vsega skupaj toraj na leto 45.000 gld., ali na teden okolo 877 gld.
* * *
Po tridesetih letih. Leta 1869. se je v Rimu neki Michele Rigoso zaljubil v gospo Adelo Ma-soti, s ktero je začel intimno razmerje. Razun Rigosovih roditeljev ni o tem razmerju nihče slutil. Nakrat je mladeničev oče, bogat posestnik, zapreti 1 svojemu sinu, da ga izdedini, ako ne ostavi svoje omožene ljubice. Nekaj tednov za tem pa bo umrli stariši in kmalu tudi mož lepe Adele, s ktero se je pozneje Rigoso oženil. L. 1879. se je začulo, da sta Rigoso in njegova žena umorila stariše ter ženinega prvega soproga, kar se je tudi dokazalo ; zakonca sta bila na smrt obsojena, toda izginila Bta. Sele sedaj se je zvedelo, da je neki ,,conte Olivares" v Rimu identičen z istim RtgoBom, kteri je pred 30 leti s svojo sedanjo ženo izvel trojni
umor. Zaprli so oba.
* *
*
Ženska. V občini Militič se je kmet Sosbach radi nesramnega življenja svoje žene obesil. Po pokopu moža je šla nesramuica k svoji materi, ki ji je rezko očitala grdo življenje in moževo smrt. O jezi zaradi teh očitanj je zgrabila vdova železne klešče in udarila mater po
glavi. Starka je kmalu na to umrla.
* *
*
Čudak. Iz Geneve poročajo, da je tam umrl neki 801etni starec, ki je živel z 70 let staro gospodinjo ; imel je tudi okoli sebe 11 maček. Občeval ni z nobenim, izven s svojo gospodinjo. Po smrti se je pregledalo stanovanje, v kter6m se je našlo več vrednostnih papirjev in menjic kojih vrednost presega 435,-000 frankov Oporoke starec ni napravil; v svojem življenju pa je storil veliko dobrega.
Darovi za nesrečno družino Stepec: Iz Scottdale, Pa., nam je poslal g. Johu M. Thome $7.20 darovali so: John M. Thome, Frank Podbregar, Anton Oreš, Val. Novak, Frank Jerin, po 50ct., Aiojz Turk, Melhior Šterbucel, Ecehil Šterbucel, Anton Benedikt, Jože Govedič, Jože Turk, Johu Schafer, Peter Rus, Matevž Štiftar, Anton Jerin, Frank Čož, John Vavtar, John Žebre, John Kouig, John Kverch, Andrej Ferjovec, Frank Ferjovec, Ignac Bec po 25ct., Anton Ferne 20 ct. ; g.-J. Mlekuš iz Thomas, \V. Va., nabral $6.40, darovali so: Tomaž Logajnar 50 ct., Paul Bulič, Ilija Bulič, Mik. Bulič, Anton Gadeso, Nik. Gudal, Jože Rus, Štef. Bulič, Nik. Bajakovič, Daniel Bulič, Gabriel Bulič, Anton Rus, Janko Gudal, Chas. Pospi-schil, Josip Cuder, Marko Bulič, Anton Cuder, Frank Dermota, Janez Mlekuž po 25 ct., Daniel Gudal, Paul Sekulič, Andrej Bogataj, Ilija Bogdanovič po 20ct., Jakob Luzar, John Cuder po loct., Frank Igleng, Janko Gaj ski, John Mrhar po lOct.; Frank Rovan, Johnstown, Pa., 50 ct.: g. Anton Jerman nabral v Chicagi 81.50, darovali so: Ant. Jerman, Jan. Verščaj, Josip Verščaj po 50ct. ; John Vuk-šinič, Baldwin, Colo., 50ct.; Josip Pirnaurer, Rossland, B. C. 82. ; g. Leopold Krushitz v Frontenac, Kans., nabral 84, darovali so: Fr. Selak, Josip Framte, Frank Mau-sar, Luka Podbevšek, John Andrej-čič, Frank Markovič, Neimenovan, Josip Maretič, John Kernz, Anton Breznikar, John Markovič, Josip Karmz po 25ct., Fr. Tarlep, 20ct., John Vidic, 15c., Jakob Selak, Josip Bučar, Pougrac Kirm, Leopold Hromek, Jos. Mlakar, Martin Koz-man po lOct-, Emil Hromek 5 c t.; John Smole, John Muren, Štefan Andolšek po 25ct. iz Falls Creek, Pa.; Anton Jesenko, Newark, N.J., 50et., g. John Molek iz Castle Gate, Utah, nabral- 88.25, darovali so : Marko Petri\ John Molek, Anton Kernz, Nik. Sikoma, Frank Kobe-tič, Josip Zelenko, George Gornik, Josip Pascusi, Chas. Pascusi, Mike Perrj, John Perri, po 50ct., Bartol Prebel, Peter Režek, John Slobod-uik, John Bjanason, Francisco Skovo, Štef. Romen, Josip Bonacio, Sauto Scolz, Bernard Seidel po 25ct.; g. John Slamich, iz Bevier, Mo., je nabral 81.25, darovali so: Katarina Shuber 75ct., Matija Shuber in John Slamich po 25ct.; po zmoti pregledali: Jakob Tratnik 50ct, Gregor Mrak 25ct., oba iz Gibson, N. Mex. Skupaj 833.60; dosedaj izkazanih 876.90 toraj skupaj nabranih : 8110.50. Za kar se prav srčno zahvaljujemo vsem darovalcem. S tem ste slovenski de-
avstrijskem konzulu §80 in bili so zadovoljni s to svoto, ter se pohvalno izrekli o požrtvovalnosti Slovencev v tej deželi, da smo v v tako kratkem času tako lepo svo-tico nabrali. 830.50 pa porabimo za 65 let starega Biromaka Jakob Demšarja v Federalu. Pa.. 7« kterega smo že preje nabrali §5, toraj imamo zanj 835.50.
Smešnice.
Kje Je?
ANTON OBLAK, doma iz Poljan nad Škofjo Loko, pred enim letom je bival v Gibson, N. Mex. Rojake prosim, kterim je znan njegov naslov, da £*a blagovolijo naznaniti: Blaž Chet'erin, Box 4, North Kem-merer, Wyo.	(10 m j.)
Zvit. Gospod baron (kteri je napravil pojedino): „Ivau, ali si vse preskrbel, da me danes ne bodo upniki nadlegovali?'" — Ivan: „Da gospod ! Pred vrati aem s kredo zapisal : Upniki ne morajo danes vstopiti!"
N a p 1 e s u. A.: ,,Sedaj se pa kar naravnost spravim k malej Heleni, ta takoj dobi 60.000 dol. v gotovini!" — B. : „Jaz menim, da jih ima že v žepu, to je opaziti pri plesu, ker tako težko pleše."
V restavraciji. Gost : ,, Natakar, priuesite mi nekoliko dina-mita, rad bi se prepričal, iz kake tvarine je prav za prav ta kokoš!"
Laskav o. Gospod (ob obisku dobro izgledujoči hišnej gospej): ,,Milostiva. Vi ste tako lepo belo-rudeči kakor kmetsko dnklf, ki je prišla še le danes v mesto".
Vestn o. Si'en agent z vinom je zelo nadlegoval gospoda in mu hvalil in priporočal svoja bela vina. Ker z lepa ni hotel ostavi ti stanovanja, so ga konečno po domače vuu vrgli. Par minut kasneje pride zopet, gospod ga vpraša: .,Kaj ho-r-ete zopet nadležni nesranin^ž, saj sem Vas pred par minutami vuu vrgel?" — „Da. gospod, to se je zgodilo zaradi belega vina, sedaj Vas pa vprašam: mogoče potrebujete r u d e o e vino?"
9
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine proBto, ako Be nam znesek naprej pošlje: Druge slov. knjige: Veliki katekizem 16 ct. Sveta Notburga 18 ct. Ave Marija (slike) 10 ct. Božja pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta G eno ve f a, nova 16 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Za Boga in domovino 30 ct. Zbrani spisi Pagliaruzi I., II. iu
III. zvezek po 30 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 30 c. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct.
,, „ stara ,, 15 ct. Marjetica 50 ct.
Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2.
del) vsak 60 ct. Andrej Hofer 20 ct. Majer: Pravljice 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct. Iledvika, banditova nevesta 20 ct. Funtek zbrane pesmi 30 ct. Hubad pripovedke I., II., in III.
zvezek po 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Sanjske knjige (veliko) 35 ct. Hitri računar 40 ct.
A ngieško-slovenska ram ) SI.
slovnica (Je-
Podpisaui se priporočam vs^m Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi s 1 o v h n-s k i
P o m i 1 o v a 111 o. Sodnik : „Vi ste gospoda Muho z nogo sunili, ali imate kak pomilovalen povod?" — Zatoženi: ,.Imel sum na nogah lahke čevlje iz kozine!"
Sitno. Natakar (gostu, kttire-mu je bila ukradena površna suknja): ,,Nobenega dvoma ni, gospod, oni, s kterim ste bilijard igrali je bil tat!" — Gost zamolklo): ,,0 jaz osel, in sam sem mu po-i magal obleči suknjo!"
000 gld alaž^iiadokiadal4.000| l^agL SSL do^t^ gld., aktivna doklada 15.000 gld. na tujem ~ - *	- -
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $40.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
imtML ML*; WW WW V £
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen VBakomu dobro postreči z dobro pijačo, linim \v h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, iu zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postajii (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay,
Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
SALOOA7,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 13-24 2nd A v«, v Now Yorku, ktera kijubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r e j š n j e j ceni. Ne daje sicei več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo 1 itv- 42 1Sorth smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Bla- I-a Normandie go se pošilja proti pošiljatvi goto- La Champagne vega denarja ua: F. A. DUSCHEK La Bretagne 1323 2nd Ave., ali „Glas Narodu v New York.
Francoska parobrodna družba
Compapie Generale TransaMpe.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča River, ob Morton
Kje sta?
MARTIN NEMANIC, doma iz Že lebeja, župnija Metlika ; dalje JOŽEF IVEC, doma iz Tri buče župnija Adlešice, okraj rnomelj. Rojake prosim, ako vedo, zn kterega teb. da naj mi blagovolijo uazuaniti uju naslov : Peter Š i ko n i j a, Box 11, Iron Mountain, Mich.
(lO.mj.)
junija. »»
»»
julija.
La Touraiue La Gasgogne La Champagne La Bretagne La Touraiue La Gasgogne La Normandie La Champagne La Bretagne
Prvi razred kaj i te do Havre veljajo $t>5 in višje.
Glavna agencija za Zjed. držav« in Cauado : 3 BOWLING GREEN NEW YORK.
6.
13. 20. 27.
o
0.
10. 17. 24.
1.
8.
15. oo
maja
llIHHHigIHaiSaigiSiSS: S ggZSISaiiSHlIHBBl
1 Mestna hranMca v Novem Mestu
s
Od

novcev smo dali
obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca,
po 4°|0
ter sama plačuje rentni davek.
Dolenjcem ee pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico.
Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banking. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence.
IMMMMMmmMIL^fcmmm
uiuli jioio
ululululululufi
cliš •
i
Vsem roiakom priporočam moj
saloon]]
1385 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v k te rem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVOt FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
kegljišče,
S pozdravom iu odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, III.
KDOR
SLOVENCEV POTUJE
bodisi
v staro domovino ali obratno
naj Be zanesljivo obrne na
izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER,
109 tiREEXWK H ST., NEW YORK
v vseh zadev ah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da so mu ne prigodi kaka neprilika.
KDOR SLOVENCEV
POŠILJA NOVCE DOMU
naj ae izvestno na nas obrne. Sto-tieoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal Se v redu. Dosedaj smo že skoraj
tretji milijon gold, avstr. velj.
odposlali. Posredujemo vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n <j j i kad«r mi damo za $40.70 za 100 tfld., zahtevajo vsi drugi najmanj £41 ali $41.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji sodoma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo.
Pazite na Številko 109 Greenwich Street, kamor Vas drugam speljejo. Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času.
„4i. JL ^ ^ »it^inaai-i-naiiiriai > Jiumuiii
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoma
STROGO SOLIDNA
B AiVKA^
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,
Allegheny, Pa,
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je Bolidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
rilipu^^^ip--]-^ -TT ----■----—T~rTr^W
o
IGN. TANCIG, slovenski fotograf
v Calumetu, Mich.
bo uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za Bvoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Franu«) za slike od 25 centov naprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vet* skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
THE PRINC
LINE
JSTot^T-
iiavedeiii par«b-sodi imajo prostora za 5000 <Io 6000 ton ter vozijo iz
:Qj ~~S7~ G3-om o~vc j-"n ISTeapol
„Spartan Prince", ,,Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghai Prince'*, „Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo a!i Neapol.
Cene: v Trst $24 50, ltfko $27.0<>, Zagreb $2800, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno pos- do brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. B. RICHARD & CO,
61 BROADWAY,	----— NFW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
G. MARTINI
na 5. cesti v Red Jacketu, IVIicli.,
je odprl
V/
b.
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE razuih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko bla
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
^saloozi^
400 Elui Str., Leadville, Coio.
Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, t^r prodajam fino SMODKE. Pri meni so Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočilni z veleštovanjem
IGNAC MIKLIfH.
Ustanovljena 1884!
TRE CARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DF CAIINIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi v ,-čja naročila pošiljam po ExpreBU p r ob to in ee pri sprejemu nič ne plača, ako so mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z nar< čbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda1*. Moj naslov je:
F. A. DTJSCKEX
OFFICE:	-2nd Ave.,	NEW YORK, CITY.
Syoji k svojim ! Spretni aarenfj« »piejmo pr«ti usodnim rosroiem
ntlillliNmiaiiiinllIlllii iiilHlfa.^%
HOTEL
Warenberger
ISO
J. STREIFF &. CO., lastnika
Greenwich Street, New York
(v bližiu" tiskalne „G!as Naroda*').
V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne ia železniške listke
po najnižjih cenah.	§

"HI i"- N,punnpumpi"
I
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nak&sniee, menjice, in dolžna pisma.
I epos I nje in izterjnje zapuščine in dolgove.
John Golob,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cenanajcenejfiimoglas-nim od 825 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do -^SlOO. Pri naročilih od S50 do §100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
John Golob,
203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala :
Matija Bezek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen i njimi, tc-r so še sedaj dobre; igrani zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bili prevarani; harmouike so lahke za igranje. le|»i> izdelane 111 dovolj jjo ceni. To potrdim.
Marko Težak imam harmonike le pet let txl g. (Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabini jih pa /,e_pet let.
M. Teschak. < loloba že šest let, za nje sem dal $40 in so še sedaj ktere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki.
Martin Trlep, Joliet, 111. Pod p -an i Michael K!., .ik ar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba ti vrstno del.>, ja/ že na nje i ;ruin 4 leta, dal sem za nje $25 in še sedaj jih ne dam zaradi 11 jih glasu ta $30.	Mike Klobučar, Joliet, IU.
Mat. F ran kov if potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil od njega harmonike pr- 1 4 leti in dal /a nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše u stare delele; dosedaj v ni.v. j» >m l »ovale jxjprave Math. Frankovlch, Caltfmet, Mičh.
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da h-! ; ionike izdelane po j >hn Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti gti vsakej god L l ua žice, trobente ali pi£čali.	'	G. Stramec.
Podpisani imam harmonik« boljše kakor t me iz stare de
Slika predstavlja
srebrno
uro
z j o d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . . t|>jL3.50
in 11a 15 kamnov samo
$15.00 11
Na zahtevanje se razp siljajo ce- j niki frankovani.
Poštena postrežba in amstvo za i robo je moje geslo.	j Glasoviti in pro-
„ ,	1 slavlieni zdrav-
Za obilo naročbe ee priporočam1 u-j£.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti In proslavljeni zdravnik
mm M im mm F
wm >m® m w mtii i srmmsii
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Wainut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljul ljenejSi zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
^enie.
rtovrsil notranji! Mor
z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
M. E. MADISON STREET, IIHICAUO,
ILL
Podpisani priporoča vsem Slovencem Bvoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni ; na razpolaganje je lepo
kegljišče.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.	.
Slovenci obiščete me obilokrat1
Svoji k svojim!
S«V spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
HBIIl IKHXSMH Hll KKXXXHiK:
m Mestna hranilnice ljubljanska
H ■
m
M
M
m m
s
H
H .
HHWHllWHllHWllHiHUHiaHaiSa
K
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g
m
M
1 ■
1 ■
S
H
po
40
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".


'-'J'-'IOIO
se je 12-učil in prejel diplomo 11a slove-čih zdravniških vseučiliščih vB -ču, Monako vem, New Yorku, Phi-lade lfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima ti o letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in 11 aj-opaBnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znau-jemin skušnjami
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-jega rojaka Dr.i. Gjura Ivana Peheka. O11 je na
stotirte ixl stol
nevarno bolnih oseb ozdravil, pr^B I >t»o pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in t»ratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	Karol E laži na,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. J VAN POHEK,
Dr. G. I\ AlS>l*OHBIt
Be je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na :
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.