MOJA BANKA MIIKJ. VIDUS FILIALE DI CIVIDALE FILIALA ČEDAD novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA St. 8 (800) • Čedad, Četrtek, 22.februarja 1996 oltre 100 Milioni - % 8,53% netto MOJA BANKA Volilna preizkušnja bo 21. aprila Negotovost in pričakovanje Večmesečna negotovost se je zaključila. Po neuspelem dogovarjanju med desnim in levo-sredinskim polom je predsednik republike Scalfaro odločil, da bomo Sli na volitve 21. aprila. Volitve naj bi skuSale resiti krizo, čeravno si je s starimi pravili igre težko zamisliti, da bo volilna preizkušnja prinesla tako vidne spremembe, da bo-no po njih dobili trdno Darko Bratina vlado, ki bo dobro delovala. D’Alema in Berlusconi sta skoraj prišla do načelnega dogovora za spremembo pravil iger. Poleno med nogami pa jima je vrgel desničar Fini, ki je optiral za volitve računajoč na dejstvo, da se okoli Nacionalnega zavezništva veča krog privržencev in da bi mu volilna preizkušnja to prednost tudi potrdila. Nevarnost prihodnjih volitev pa je prav v dejstvu, da ne prinesejo bistvenih sprememb in zato bo kriza ostala latentna in med ljudmi se bo povečalo nezadovoljstvo in rastla bo Zelja “po trdni vladi“, po predsedniški nadvladi. Pred nekaj dnevi je italijanski politični komentator ugotovil, da se z veliko hitrostjo bližamo nečemu, ki nas spominja na obdobje med obema vojnama, ko je v Italiji priSel do oblasti nekdo, ki je rad pozdravljal z balkona. Mimo teh in podobnih ugibanj in upravičene bojazni, eno drZi: volitve bodo 21. aprila in nanje se je treba čim boljše pripraviti. Tako v desnem kot v le-vo-sredinskem polu vse ne teče v najboljšem redu, kar je tudi razumljivo, če pomislimo, da je težko spraviti skupaj toliko različnih strank in strančič-grmi-čkov. Berlusconi se mora ukvarjati s svojim lider-stvom, ki mu ga vsak dan bolj izpodjeda Gianfranco Fini. Zgodilo se bo verjetno to, da bo Fini politično uničil Berlusconija, potem ko je ta neofašistično zavezništvo prvič pripeljal v vlado in mu nudil pogoje za uspeh. V Prodijevi Oljki se trudijo, da bi ustvarili primerno ravnotežje med levico in centrom. Ob tem pa skušajo ustvariti uspešno zavezništvo s komunistično prenovo in Bossijevo ligo. Tudi v naši deželi so že stekle priprave na aprilske volitve. Vedeti velja, da bomo pri nas izvolili 7 senatorjev in 13 poslancev. Na zadnji volilni preizkušnji marca 1994 je levji delež pripadal Severni ligi, ki je izvolila 3 senatorje in 7 poslancev, Forza Italia je dobila enega senatorja in 3 poslance, Ljudska stranka in DSL pa po enega senatorja in poslanca, Nacionalno zavezništvo enega poslanca. Do 18. marca bo treba predstaviti liste kandidatov. O tem bomo kaj več spregovorili v prihodnji številki. Povejmo lahko, da dosedanji slovenski senator Darko Bratina ima velike možnosti, da bo ponovno kandidiral, (r.p.) Skupina blumarju, po stari navadi, lieta po vasi an senožetih an takuo odganja zimo an vse te hude. Tuole letanje pa naj bi parneslo dobro lieto an obiuno pardielo na puoju. Lietos je bluo blumarju tarkaj, de imamo lahko vsi narbuojše trošte BERI NA 8. STRANI Approvato dalla sola maggioranza il documento di previsione Cividale, sì al bilancio Scontro Bernardi-De Luca - E il Cdu abbandona l’aula a sorpresa E’ stato, quello di lunedì 19 febbraio, un consiglio comunale di Cividale dominato da scontri inediti e dal nervosismo, più che da un dibattito costruttivo come ci si sarebbe aspettati. Il bilancio di previsione per il 1996 é stato approvato (13 i voti della maggioranza, contrari i 7 consiglieri dell’opposizione) ma la discussione ha risentito dei botta e risposta tra il sindaco Giuseppe Bernardi e l’ex assessore Maurizio De Luca. E’ tornato a tratti in cattedra l’ex primo cittadino Giuseppe Pascolini, secondo cui nel bilancio “non si intravede lo spirito dell’amministratore”. Il Cdu, partito all’opposizione in consiglio (conta quattro esponen- Giuseppe Bernardi ti, tra cui lo stesso Pascolini) ad un certo punto ha abbandonato l’aula lamentando la mancata nomina di un proprio rappresentante nel Naš domači jezik, un’idea senz’altro indovinata Buona la partecipazione e la qualità degli elaborati presentati L’idea dell’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone di ”mantenere, divulgare e valorizzare” la lingua slovena parlata nella Slavia friulana - in armonia con il proprio statuto comunale -attraverso un concorso come il “Naš domaci jezik” si è rivelata davvero felice. Del resto il folto e caldo pubblico che ha assistito alla seconda edizione della manifestazione sabato 10 febbraio in sala consiliare lo può senz’altro confermare. Un'idea azzeccata, dunque, e per diverse ragioni. In primo luogo l’adesione - 20 iscritti con buon equilibrio tra le tre fasce d’età rappresentano senz’altro una buona partecipazione - sta a dimostrare che l’amore, l'attaccamento per il proprio dialetto ed il mondo che esprime è vivo e diffuso, e che anzi anche tra i più giovani si ricomincia, - certo, faticosamente, ma si ricomincia - a coltivarlo. Il secondo aspetto da sottolineare è il buon livello qualitativo degli elaborati, sottolineato anche dalla giuria che è stata attenta al contenuto ma anche alla qualità della lingua ed alla ricerca linguistica che emergeva in diversi testi. E non ultimo anche alla struttura letteraria che più di qualche autore ha dato al proprio testo. L'amministrazione comunale ha proposto un concorso orale, tenendo quindi conto della situazione linguistica della nostra comunità, non ancora riconosciuta e tutelata, portatrice di una tradizione che si esprime prevalentemente a livello orale. Ebbene, solo una persona si è presentata senza testo scritto con un racconto esposto peraltro con discreta abilità di narrazione. Ma va sottolineato inoltre che non solo piccoli e grandi hanno sentito la necessità di basarsi su un testo scritto, (jn) segue a pagina 5 consiglio di amministrazione della Casa per anziani. I-nutili i chiarimenti della giunta, che ha rimarcato come il consiglio di amministrazione dell’ente non sia stato nominato con una logica spartitoria. E’ stata poi discussa la proposta di riqualificazione dell’ospedale di Cividale fatta da Bernardi (ne riferiamo a pagina 2). Nella sua relazione al bilancio il sindaco Bernardi a-veva tra l’altro ricordato come il comune “ponga particolare attenzione alla ricucitura dei rapporti tra i sindaci delle Valli del Natisone e dell’ex mandamento di Ci-vidale per una politica so-vracomunale che ormai ci riguarda tutti”, (m.o.) Referendum sanità Al voto in giugno Si terrà probabilmente il 23 giugno il referendum regionale sulla riforma sanitaria. La proposta é della Giunta regionale. Ora sarà il commissario governativo a dire l’ultima parola. Sono un milione gli elettori interessati alla consultazione che si propone l’abrogazione di alcuni punti della legge Fasola. I quesiti saranno cinque. 11 più importante di questi chiede l’abrogazione delle modalità di riconversione degli ospedali con meno di 250 posti letto. Si chiede che anche in regione si applichino le disposizioni legislative nazionali che prevedono il limite di 120 posti letto per il mantenimento di un ospedale. Apostolski nuncij o Guionu Po treh mesecih, kar je prišlo do karabinjerske preiskave v cerkvici in za-krestiji v Matajurju, ni nobene vesti o razlogih, ki so sprožili preiskavo, ki je za msgr. Pasquala Guio-na pomenila pravo moralno klofuto. Po treh mesecih je vse ovito v popolno tišino in zanimivo bo, kaj bo na prijavo odgovorilo videmsko oziroma beneško sodišče. Sicer v tem času je msgr. Guoin bil deležen Številnih znakov solidarnosti. Več je bilo tudi pobud s strani predstavnikov javnih uprav, ki so zahtevali, naj se poišče ovaduhe in naj «e pristojni organi izrečejo o tem neljubem dogodku, ki spominja na obdobje ustrahovanja in narodnostnega ponižanja v Nadiških dolinah. O preiskavi orožnikov v Matajurju se zanima tudi apostolski nuncij za Italijo Francesco Colasu-onno. Vatikanski diplomat je pred dnevi odgovoril na pismo, ki mu ga je poslal Božo Zuanella in v katerem ga je podrobno seznanil z neljubim dogodkom. V svojem odgovoru je apostolski nuncij zagotovil, da pazljivo sledi razvoju dogodkov in da pričakuje zaključke sodne oblasti, ki na prijavo ma-tajurskega župnika in samega Boža Zuanelle mora ugotoviti, ali je bila preiskava v matajurski cerkvici opravljena v skladu s predpisi. Upajmo, da bodo odgovorne oblasti, potem ko je bil o tem dogodku obveščen sam Vatikan, razkrile ozadje nezaslišane preiskave. Četrtek, 22. februarja 1996 La proposta Bernardi per salvare l’ospedale di Cividale Un reparto geriatrico sotto l’ala universitaria Se riuscirà, sarà un bel colpo. Altrimenti, il sindaco di Cividale Giuseppe Bernardi potrà sempre dire di averci provato. La novità sull’ospedale cividale-se si chiama “progetto regionale di qualificazione per l’attività di degenza medico-chirurgica”. In altre parole, come ha spiegato Bernardi nel corso del consiglio comunale di lunedì 19, quando é stata portata in di- scussione la proposta, il nosocomio dovrebbe ospitare, sotto l’ala del Policlinico universitario di Udine, un reparto di specializzazione geriatrica che sarebbe l’unico nel Triveneto. La struttura potrebbe dunque svolgere, nell’ambito della rete ospedaliera regionale e in una progettualità di rete dei servizi territoriali, un ruolo determinante nell’assistenza agli anziani. Inutile dire che l’ospedale cambierebbe faccia. I 70 posti letto sarebbero articolati tra un’area di medicina, a prevalente indirizzo ge-riatrico-riabilitativo, ed un’area chirurgico-ortope-dica. Verrebbe inoltre attivata una sezione di day-ho-spital nell’ambito delle due aree funzionali. Alcuni posti letto, secondo il progetto, sarebbero destinati alla riabilitazione, verrebbe poi potenziato il pronto soccorso (con 6 posti letto di osservazione breve ed una guardia medica attiva 24 ore su 24). Il servizio di dialisi verrebbe dotato di 12 posti letto, mentre l’attività specialistica ambulatoriale dovrebbe essere organizzata in modo tale da garantire una risposta alle domande di prevenzione, cura e riabilitazione. “Così si salva l’ospedale riqualificandolo” ha commentato il sindaco non nascondendo la sua soddisfazione per la speranza riaccesa attorno al futuro del nosocomio. E l’assessore alla sanità Moratti ha ricordato come sia “una scelta in linea con il piano sanitario nazionale” che ha maggiore importanza perché “agisce nel campo dell’assistenza agli anziani”. Peccato che sulla proposta, all’interno del consiglio, non ci sia stata praticamente discussione: i quattro rappresentanti del Cdu erano usciti dall’aula, il Polo delle libertà (tre consiglieri) si é detto favorevole, il solo Franco Bar-biani, consigliere della maggioranza di centro-sinistra, é intervenuto per chiedere che il sindaco metta al corrente della proposta il personale dell’ospedale. Le variabili da cui dipende, ora, il successo di questo progetto? Molto dipenderà dalle intenzioni della Regione e dell’Azienda sanitaria del Medio Friuli (Bernardi assicura che hanno garantito il loro appoggio) oltre che dall’Università di Udine, con i cui esponenti il sindaco si incontrerà prossimamente. 11 progetto pilota andrà infatti inserito nel piano annuale dell’Azienda sanitaria e andranno previsti dei momenti di verifica tra Azienda, Policlinico universitario e comunità locale per verificare il percorso da seguire in funzione dei risultati che si attendono dal progetto. Michele Obit Referendum sui contrib alle scu private L’Ufficio di presidenza del Consiglio regionale ha verificato lunedì scorso l’esistenza di oltre 20 mila firme necessarie per l’indizione della consultazione popolare per l’abrogazione della legge regionale che finanzia gli alunni che frequentano le scuole private. Lo comunica - in una nota -il Comitato promotore del referendum. L’ufficio di presidenza, per altro, rilevando che 2.080 firme non sono accompagnate dai certificati elettorali dei rispettivi cittadini elettori, ha deciso di concedere al Comitato promotore un termine di 30 giorni entro i quali dovrà provvedere a regolarizzare la situazione nei termini di legge. Il Comitato - conclude la nota - si farà carico di questa incombenza. Intanto ringrazia i cittadini che con le loro firme hanno reso possibile il referendum abrogativo di una situazione che viene giudicata, per quanto riguarda la nostra regione, incostituzionale poiché limita alle scuole pubbliche i finanziamenti statali. Attività boschiva, troppi i vincoli... A S. Pietro confronto tra gli operatori del settore Venerdì 9 febbraio si é tenuta presso la sede della Comunità montana delle Valli del Natisone una riunione tra boscaioli, rappresentanti di ditte boschive ed amministratori e tecnici dell’ente montano. Tema dell'incontro, le possibilità offerte dai programmi previsti dall’Obiettivo 5b. Sono state illustrate le misure che possono interessare il comparto, con particolare riferimento ai problemi legati alla commercializzazione del legname da o-pera e da brucio, ma la riunione é servita anche a verificare la situazione del settore boschivo. Gli operatori hanno in particolare solleci- tato la manutenzione delle numerose strade forestali. Un altro argomento affrontato é stato quello inerente i vincoli che limitano l’attività boschiva, e in particolare la tendenza ad indirizzare a forme di governo verso l’alto fusto. I vincoli, é stato detto, non permettono anche il taglio di numerose specie che hanno superato una determinata età, con negative ripercussioni economiche per gli operatori. E’ stata poi proposta l’istituzione di una scuola per guide ecologiche ed é stata sollecitata la gestione da parte della popolazione locale degli ambiti di tutela ambientale. In esame le esigenze dei boscaioli locali Incontro con l’assessore regionale Mattassi Giorgio Mattassi, assessore regionale alle foreste, viabilità e trasporti ha avuto recentemente un incontro operativo, a S. Pietro al Natisone, con i componenti del direttivo della Comunità montana e con il presidente della la commissione assemblea dell’ente. Sono state verificate le richieste di finanziamento che la Comunità montana ha inoltrato alla Regione finalizzate ad interventi per il miglioramento socio-economico del territorio valligiano. Riguardo il settore forestale ed ambientale é stato ricordato come i 100 chilometri di strade forestali necessitano di urgenti interventi di manutenzione nonché della definizione delle procedure inerenti la proprietà delle opere. Mattassi ha verificato interesse verso alcune esigenze dei boscaioli locali in merito alla forma di governo del bosco da attuare nelle Valli. Attualmente ci sono forti limiti al taglio di alcune essenze mentre la vocazione, secondo gli operatori, é solo a bosco ceduo ad esclusione di alcune limitate superfici vocate all’alto fusto. In conclusione, pur non essendo competenza dell’assessore, il direttivo ha segnalato la diminuzione dell’assegnazione di fondi per il servizio sociale di base. Priprave na papežev obisk v Sloveniji Papež Janez Pavel drugi bo od 17. do 19. maja obiskal Slovenijo. V treh dneh bo obiska! kraje vseh treh Škofij, podroben program njegovega obiska, ki ga je pripravil za to priložnost imenovan poseben cerkveni odbor, so že v začetku januarja potrdili v Vatikanu in s tem vžgali zeleno luč za tridnevno papeževo potovanje. Program obiska usklajujejo člani dveh odborov, dr- drugi srečal tudi s predsednikom slovenske vlade Dr-1 novSkom, popoldne pa bo\ odSel v Postojno, kjer je j predvideno srečanje s 50 tisoč mladimi, ki bodo prišli I iz germanskega, romanskega, slovanskega in madžar- \ skega jezikovnega območja Tretji dan svojega ohijjt bo papež preživel v Msžf avi boru, kjer bo osrednja % vesnost posvečena beatifikm ■ ciji Škofa Antona Martina Avstrija petek, 17. maja m nedelja, 10. maja [Ljubljana j Hrva&ka i. r Kraji, ki jih bo obiskal papež Janez Pavel drugi žavnega, ki ga vodi notranji minister Ster, in cerkvenega, ki mu načel j uje Skof Uran. Povejmo, da je papežev obisk že sprožil prve polemike in to v zvezi z višino finančnih sredstev, ki bi jih za ta obisk uporabila država. Ob tem se nekateri sprašujejo, kako lahko ta obisk vpliva na notranjepolitično sceno. Ne smemo namreč pozabiti, da bo papež priSel v Slovenijo sredi predvolilne kampanje, kar bi znalo indirektno promovirati nekatere stranke, ki so blizu katoliškim krogom. Papež bo v Slovenijo priSel v petek, 17. maja. Na letališču na Brniku mu bo pred diplomatskim zborom izrekel dobrodošlico predsednik države Milan Kučan v spremstvu z vsemi najvisjimi državnimi predstavniki. Istega dne se bo papež sestal tudi s slovenskimi Škofi in duhovniki. V soboto, 18. maja, ko bo praznoval svoj 76. rojstni dan, bo papež najprej maSeval v Stožicah pri Ljubljani. Osrednja prireditev bo namenjena 1250. letnici navzočnosti krSčanske vere v slovenskem prostoru. Na prireditvi pričakujejo od 100 do 150 tisoč ljudi. Istega dne se bo Janez Pavel Slomška. Tudi na tej prireditvi pričakujejo od 100 do ( 150 tisoč ljudi. V Mariboru 1 se bo papež sestal s predsta- 1 vniki slovenskih kulturno-umetniskih ter znanstvenih ustanov, poslovilna slovesnost pa bo na mariborskem letališču. Kot zanimivost povejmo, da je Vatikan zaupal slovenski letalski družbi Adria Airways prevoz papeža iz Ljubljane v Maribor in od tu v Rim. Za stroSke v zvezi z javnim redom bo slovenska država namenila milijardo tolarjev, Cerkev pa bo zrj'J ureditev prireditvenih prostorov, organizacijo prevozov in vsemu, kar sodi zraven, pripravila posebno nabirko med verniki. Papežev obisk v Sloveniji bo ob domačih predstavnikih tiska, radija in televizije sledilo kakih 60 novinarjev, ki papeža redno spremljajo na njegovih potovanjih. V vatikanski delegaciji, ki bo prišla v Slovenijo, pa bo približno sto oseb. Slovenska televizija bo vse tri osrednje prireditve neposredno prenašala. Vstopnice za prireditve bodo delili v župnijah in v Številnih potovalnih uradih in turističnih agencijah, (r.p.) In Slovenia si ride troppo poco Il riso abbonda... Gli sloveni, forse timorosi del detto che il riso abbonda sulla bocca degli stolti, sono in prevalenza poco inclini allo humor. Lo si deduce da un sondaggio dal quale risulta che oltre la metà dei cittadini si definisce restia alla risata facile. “I duri”, quelli che per farli sorridere ci vogliono le cannonate, sono circa il 7 per cento, gli altri, invece, sorridono più volentieri e spesso. Anche in Slovenia sono le barzellette sui politici a far sorridere di più. In questa speciale classifica sono seguite da barzellette sulla polizia (nella vicina repubblica i carabinieri non ci sono) e sulle traversie sessuali in famiglia. Casinò senza accento La casa da gioco “Paradiso” di Tolmino, dopo essersi staccata dalla casa madre Hit di Nova Gorica, è al centro dell’attenzione per frode fiscale. In questi giorni un’altra tegola sembra essere caduta sulla dirigenza del Paradiso, rea di aver tramutato il casinò in un centro di appuntamenti particolarmente frequentato da facoltosi ospiti italiani in particolare della nostra regione e del vicino Veneto. Sono infatti le “ballerine” russe a richiamare l’attenzione dei connazionali che ogni fine settimana trovano il tempo per una puntatina al Paradiso. La coalizione tiene A Trbovlje si è riunita la direzione del partito liberal-democratico che assieme ai democristiani guida la coa- lizione governativa dopo l’uscita della Lista associata socialdemocratica. Il presidente dell’LDS Janez Drnovšek ha ribadito che non esistono i presupposti per u-na crisi governativa e per un anticipo delle elezioni che secondo il premier dovrebbero tenersi nella prima metà di dicembre di quest’anno. Tasse astronomiche Le case da gioco slovene sono ipertassate e perciò rischiano il fallimento. Da un’analisi, svolta dall’agenzia Deloitte e Touche, risulta che nelle case da gioco austriache le tasse sono inferiori del 36 per cento, in quelle croate del 62 per cento mentre nei casinò italiani le tasse risultano del 92 per cento più basse. Le case da gioco Perla e Park di Nova Gorica hanno pagato nel 1995 al Comune (oltre che allo Stato) tasse per un’ammontare di circa 30 milioni di talleri (40 miliardi di lire). Religione: sì - no La proposta di introdurre la religione a scuola divide il parlamento sloveno. La Lista associata socialdemocratica ha proposto un referendum popolare in base al quale si decida se introdurre o meno lo studio della religione cattolica nelle scuole elementari. Durante l’ultima seduta del parlamento su questo argomento si è divisa anche la coalizione governativa in quanto un gruppo di parlamentari liberaldemocratici si è detto contrario all’entrata della religione nelle scuole. Kultura novi mata]ur Mjuta Hovasnicfl [lustrala Luisa Tornaseli!? Alla Beneška galerija a S. Pietro mostra delle illustrazioni H libro di Luisa “Jubica an Arpit” in sloveno 'X Četrtek, 22. februarja 1996 ^ / Beneško gledališče gost “Taboru” Con la mostra delle illustrazioni di Luisa Tomasetig, inaugurata in occasione della giornata della cultura slovena a S. Pietro al Natisone, sabato 10 febbraio, è stato presentato ad un folto pubblico il libro “Jubica an Arpit”. Si tratta di un libro per ragazzi, ideato e realizzato nelle Valli del Nati- sone che trae spunto proprio dalla nostra tradizione culturale popolare. La leggenda del ripido torrente Arpit che è personificato nelle sembianze di un orco e della pastorella Jubica, molto nota nella Slavia e che ha i-spirato anche Dino Menichi-ni, prende così vita in una pregevole pubblicazione che si basa sulle illustrazioni di Luisa Tomasetig e sul racconto di Mjuta Povasnica, una vecchina giramondo che conosce cento paesi e cento dialetti e che ha un'attenzione particolare per la qualità del racconto e della lingua che propone. Il libro - altro aspetto da sottolineare - è stato pubblicato nella collana Flores (casa editrice Devin), la collana interetnica che sta creando un’interessante rete di comunicazione e di relazioni tra le diverse comunità minoritarie in Italia. Così “Jubica an Arpit” è uscito nel dialetto sloveno del Natisone, in sloveno standard, italiano e friulano della Val-cellina (in collaborazione con la Scietà filologica friulana ed il circolo culturale Menocchio di Montereale). Ma la parte fondamentale del libro, quella di maggior impatto ed effetto, quella che per prima conquista i giovani lettori è naturalmente rappresentata dalle immagini. L’illustratrice è Luisa Tomasetig, una giovane arti- sta allieva di Alessandra D’Este e Stepan Zavrel, animatrice di diversi stage in varie città italiane e da noi. Nata e cresciuta a Drenchia è immersa fin dall’infanzia nella cornice d’incanto e di mistero della natura circostante e nella vita degli esseri fantastici che popolano le storie dei vecchi attorno ai focolari. “Per questo l’opera di Luisa Tomasetig - scrive il prof. Paolo Petricig - si armonizza con naturalezza nel sentimento del racconto: una vita vissuta che si riversa nelle ricche tavole, in una ricerca artistica per la quale non è sprecato il termine “grandiosa”, constato il grande numero di schizzi, disegni preparatori, quadri rileborati in opzioni diverse, studi di textures grafiche e velature”. E sotto questo profilo la mostra si presenta anche come un interessante itinerario nel mondo del libro illustrato o meglio sui percorsi che portano alla nascita di un libro illustrato. Ma ritorniamo ai caratteri artistici del libro. “Realismo ed espressionismo” - è sempre il prof. Petricig che parla - “sono gli ingredienti costanti di molti illustratori per l’infanzia. Il «kitsch» si annida tanto nel naif statico e compassato, quanto nello stereotipi fumettistico di certe finte modernità. Luisa non finge scene ingenue. Raccoglie la provocazione espressionistica (osserviamo gli animali, corvi, conigli, gufi che seguono come spettatori attoniti alle scene), Luisa Tomasetig durante l’inaugurazione della mostra alla Beneška galerija non respinge il realismo e-spressivo ma lo rielabora in atmosfere surreali, in scorci .*> fantastici sottolineati dal colore funzionale alle emozioni di ciascun episodio.” Na Prešern dan v Tolminu V prenovljenih prostorih Tolminskega muzeja so na pobudo Zveze kulturnih organizacij iz Tolmina v petek 16. februarja praznovali Dan slovenske kulture. Tudi na Tolminskem so Prešernov dan počastili v znamenju domačih ustvarjalcev. Najprej so namreC odprli kolektivno razstavo umetnikov, ki delujejo v Društvu slikarjev amaterjev Zgornjega Posočja. Skupinsko razstavo, na kateri se predstavlja 16 likovnih umetnikov in bo na ogled do 16. marca, je predstavil mentor skupine Boris Božič. Uvodoma sta spregovorila Se Maja Jerman Bratec v imenu ZKO in župan občine Tolmin Ivan Božič. V drugem delu večera je bil na vrsti literarni večer -pobudo zanj je dal Literarni klub iz Tolmina - na katerem so sodelovali domači ustvarjalci. Predstavili so dela Ivana Kurinčiča, Stanke Golob, Marije Stres in Leopolda Seklija. Naj povemo, da se je na dobro obiskanem in prisrčnem večeru sliSal tudi glas Benečije in torej se je na nek način ponovilo vzdušje sodelovanja in povezovanja med kulturnimi delavci soSke in nadiskih dolin, v katerem je pred leti izhajal literarni zbornik Sotočja. Na tolminskem prazniku kulture sta nastopila Loredana Drecogna in Davide Clodig, ki je tudi zapel njega piesmi. Na pobudo kulturnega društva Planika v Kanalski dolini Za praznik kulture Proslava z bogatim programom bo 1. marca v Beneški palači Praznovanje kulturnega praznika postaja lepa tradicija tudi v Kanalski dolini. Na pobudo kulturnega društva Planika ga bodo počastili v petek 1. marca, v Beneški palači v Naborjetu. Kakor smo od prirediteljev izvedeli se kulturni program obeta kar se da bogat, z uglednimi gosti pa tudi seveda z domačimi predstavniki. Torej se bosta nekako prepletala domača slovenska beseda in “najvisjio” slovenske ustvarjanje. Vidno mesto - po uvodnem pozdravu - bodo prav gotovo imeli otroci, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika in bojo nastopili z recitacijami. Kot dobrodošlico oziroma pozdrav med Slovence v Kanalski dolini bo zapela tudi ženska skupina ViSarki kvintet. V kulturnem programu bo sodeloval mladinski komorni zbor Jubilate iz Kranjske Gore - Rateč, ki deluje v okviru mladinskega kulturnega društva Josip Lavtižar. Kanalski Slovenci bodo letos imeli čast imeti v svoji sredi tudi operno solistko, letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada, Mileno Morača. Nastopila bo seveda ob klavirski spremljavi. Druga zanimiva točka bo imela kot protagonistko gledališko igralko Berto Boje-tu, ki bo nastopila z recitacijami. K n i» S. Pietro: corso di comunicazione Al Centro bilingue con la prof. Lodovico I genitori degli alunni del Centro scolastico bilingue di San Pietro al Natisone avranno anche quest’anno l’opportunità di seguire il corso di comunicazione efficace, svoltosi con successo lo scorso anno. Il corso, tenuto dalla prof. Rosalba Lodovico del Laboratorio di educazione al dialogo, tende a sviluppare la capacità di comprensione di se stessi e degli altri e quindi a comunicare meglio; particolare riguardo verrà rivolto al dialogo fra genitori e figli. Il corso si svolgerà a due livelli: continuazione del corso iniziato l’anno scorso da venerdì 23 febbraio a venerdì 29 marzo (6 lezioni) dalle 20 alle 22; al primo livello da venerdì 12 aprile a venerdì 31 maggio (8 lezioni) dalle 20 alle 22. Beneško gledališče bo v nedeljo gostovalo na Tržaškem z komedijo “Vsak minut je na palanka”, ki jo je napisala Bruna Dorbolò na oder pa so jo beneški igralci postavili pod režijo Marjana Bevka za letošnji Dan emigranta. Na pobudo kulturnega društva Tabor z Opčin bo v nedeljo 25. februarja ob 17. uri v gledališki dvorani openskega društva beneška predstava. Ponuja se torej lepa priložnost za razvedrilo, ki pa lahko istočasno pomeni soočanje s kulturnim delovanjem v Benečiji. Poseben užitek pa lahko predstavlja tudi sočna beneška govorica. Medtem ko je v pripravi predstava za osmi marec, se beneški kulturni delavci dogovarjajo zato, da bi z beneškim gledališčem gostovali še drugje v naši deželi in v sosednjih krajih Slovenije. S. Pietro: corsi di sloveno Riprenderà martedì 27 febbraio il corso di lingua e cultura slovena presso la Scuola bilingue di San Pietro al Natisone. Il corso tenuto dal prof. Jožek Štucin avrà una durata di 10 lezioni, terminerà dunque in maggio ed avrà il seguente orario: 16.30 -18 continuazione corso per principianti; 18 -19.30 continuazione corso secondo livello. Per ulteriori informazioni rivolgersi alla segreteria dell'Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro al Natisone (tel. 727490). Sloveno al Malignani Lunedì 12 febbraio ha a-vuto inizio a Udine, presso l’istituto Malignani, 1 'VIII corso di lingua e letteratura slovena, aperto a tutti. Le lezioni tenute dal prof. Ver-tovec proseguiranno con cadenza settimanale (ogni lunedì) per complessive 30 o-re di lezione sino ai primi di giugno. Il corso è articolato su due livelli: livello principianti ogni lunedì dalle 17 alle 18,30; livello avanzato, ogni lunedì dalle ore 18.30 alle ore 20. Ricordiamo che il corso è stato organizzato dall’Istituto Malignani in collaborazione tra l’altro con il gemellato Tehnični srednje šolski center di Nova Gorica ed il Centro scolàstico bilingue di S. Pietro al Natisone. Aktualno VAL \\.KSIA dolina\U'zul Na pobudo domačega sedeža Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je že pred nekaj leti zaCel z uspeSno promocijo Rezije med Slovenci, se iz leta v leto veCa število slovenskih obiskovalcev doline pod Kaninom. Le-ti so v prvih letih večinoma prihajali iz drugih krajev nase dežele, vse pogosti pa so tudi obiskovalci iz Slovenije. Torej območje, ki je bilo zaradi svojeih jezikovnih, etnografskih in drugih kulturnih posebnosti vseskozi privlačno Se zlasti za etnologe, jezikoslovce in druge strokovnjake iz različnih evropskih držav, se je zaCelo počasi tudi turistično uveljavljati. Nad dvatisoC organiziranih obiskov v lanskem letu ima seveda svoj pomen zac gospodarstvo doline. In po tej poti Rezijani želijo nadaljevati pa ne samo, ker računajo na ekonomski impulz, ki ga turizem daje domačemu gospodarstvu. Zavedajo se, da lahko pokažejo in ponudijo nekaj kar je res vrednega in posebnega, kar se nikjer drugje ne dobi: rezijansko kulturo. In na to so upravičeno ponosni. Da bi Se bolj pospešili zanimanje za Rezijo, za njene naravne in kulturne zaklade so kulturno društvo Rozajan-ski dum, ZSKD in krajevno prosvetna-turistiCna ustanova izdali barvno zgibanko v slovenskem jeziku. Projekt so lahko uresničili s podporo Občine, Deželne ustanove za turistično promocijo in vodstva parka Julj iških Predalp. Depliant ponuja osnovne informacije o turistični ponudbi in sicer, kje najti prenočišče, katere so tipične jedi, katere restavracije in gostilne sreCamo v dolini, kakšne rekreativne dejavnosti ponuja in Se sintetično informacijo o najpomembnejših prireditvah, od pusta do “smame-miSe”. Kdor se odloči za voden izlet po Reziji in predvsem si želi pristnega stika z domačini ter bi rad zaplesal rezijanske plese, naj se obrne na ZSKD (tel. 0432-53428), kjer lahko dobi vse informacije. Vprašanje z ponovno v ospredju znotraj naše skupnosti Turistični delavci iz Bovca se pripravljajo na poletje Smučarska sezona na Kaninu naj bi prinesla nad 60 tisoč obiskov VabUo v Rezij tudi po slovensko Pobuda občinske uprave s Trbiža Maquillage na ViSarjih Trbiska občinska uprava si prizadeva, da bi povečala turistične zmogljivosti Sv. ViSarji, ki so daleC naokoli znane zaradi Marijinega svetiSCa, ki v ta kraj Kanalske doline vsako leto privablja na tisoCe in tisoCe vernikov iz srednjeevropskega obmoCja, v prvi vrsti pa Slovence in Avstrijce. Se posebno v poletnih mesecih versko-turistiCni center Kanalske doline beleži velik obisk romarjev, ki se napotijo do Marijinega svetiSCa. Njihova prisotnost pa blagodejno vpliva tudi na turistiCno-gospodarski sektor, še posebno na gostinske obrate, ki zaradi njihove prisotnosti veCajo dejavnost. Odtod skrb trbiske uprave, da bi ponudila turistom in vernikom najboljše pogoje za eno ali večned-vno bivanje v Kanalski dolini. Sv. Višarje pa niso zanimive samo zaradi svetiSCa. Tudi zaselek, ki ga sestavlja skupinica hiš in je ohranil svoje arhitektonske značilnosti, je znal doslej privabiti veliko obiskovalcev. Da je temu tako, zadostuje podatek, ki so ga posredovali pri vodstvu žiCnice, ki iz OvCje vasi vodi do svetiSCa. VeC kot 60 tisoč ljudi se namreč letno poslužuje žiCnice, kar pomeni, da je število tistih, ki obiskujejo Sv. Višarje še veCje, saj je veliko vernikov, ki do svetiSCa pridejo peš. Občinska uprava s Trbiža je naročila videmskemu arhitektu Trevisi študijo, s katero želi urediti in posodobiti zaselek. Gre predvsem za ureditev kanalizacije in vodovodnega omrežja ter za posodobitev stezic in pešpoti, ki se vijejo med skupinico hiš. V teh dneh je občinska uprava sklicala lastnike hiš in zemljišč na Sv. Višarjih, da bi se skupaj dogovorili o uresničitvi načrta. Za finančno pomoC bodo zaprosili tudi evropske sklade v okviru naCrta 5B. L’abbazia come centro di cultura Domenica a Rosazzo conferenza sull1 ex Jugoslavia “Alle origini della tragedia jugoslava”. Questo il titolo della conferenza che si svolgerà domenica 25 febbraio alle ore 15.30 nella Sala della Palma presso l’abbazia di Rosazzo. Don Dino Pezzetta da circa un anno e mezzo guida l’abbazia che si erge sopra l’abitato di Rosazzo e che è stata recentemente ristrutturata. Le abbazie, in generale, sono un luogo di preghiera e di culto. Come mai avete deciso di organizzare incontri a “carattere laico" ? “L’abbazia già nell’undicesimo e dodicesimo secolo aveva una funzione culturale con un forte aggancio alla realtà di questo territorio. A questa struttura intendiamo dare un’impronta culturale mitteleuropea. Ed è in questo senso che. vanno lette le iniziative che abbiamo organizzato e con le quali abbiamo inteso svolgere un ruolo centrale nello spirito che anima la cultura centroeuropea. Negli ultimi mesi abbiamo già avviato i primi contatti con alcuni centri culturali in Austria, Slovenia ed in Croazia. Uno dei problemi che accomuna queste regioni è rappresentanto dalla presenza di minoranze linguistiche. L’abbazia, dunque, potrebbe diventare un centro di dialogo tra le varie minoranze ed in particolare tra quelle che vivono sul nostro territorio. La posizione dell’abbazia si presta anche alle esigenze della nostra diocesi quale luogo di studio e di riflessione. Noi siamo al centro di tre etnie ed è normale che il no- stro potrebbe diventare un luogo in cui queste culture si incontrano sistematica-mente, cercano il dialogo e le soluzioni ai problemi ancora irrisolti. Si tratta di impostare il lavoro evitando o-gni tipo di strumentalizzazione. Il nostro compito è costruire attraverso il dialogo e l’informazione. Secondo me la cosa più importante è avere l’occasione di trovarci assieme e decidere in comune come affrontare queste problematiche”. La conferenza di domenica va vista dunque in quest’ottica? “Abbiamo deciso che o-gni ultima domenica del mese sarà dedicata ai rapporti internazionali. Il tema più importante da trattare è quello di verificare in che modo aiutare la ricostruzione delia Jugoslavia. E per Don Dino Pezzetta nel cortile dell’Abbazia di Rosazzo fare ciò bisogna capire perchè si è arrivati alla tragedia della Bosnia. In questo senso organizzeremo in maggio a Pisino un simposio con la presenza di gruppi di studiosi di Ungheria, Carinzia Stiria, Croazia, Slovenia e Friuli sul ruolo degli intellettuali cattolici sulla questione del pluralismo linguistico nell’Europa Centrale. Al convegno dovrebbe essere presente anche un rappresentante degli Sloveni della provincia di Udine”. Come guarda l’Arcivescovo Battisti a queste vostre iniziative? “L’Arcivescovo è sulla nostra lunghezza d’onda. Penso che scegliendomi per guidare l’abbazia abbia voluto esplicitamente sostenere il modo di interpretare il ruolo del nostro centro”. Rudi Pavšič Z več krajev je bila izražena potreba, da bi kazalo čimprej ustvariti pogoje, da bi znotraj naše manjšine prišlo do uresničitve skupnega zastopstva, ki naj bi svojo legitimacijo dobilo z vseza-mejskim preverjanjem in ki bi zagotavljalo boljšo skupno organiziranost. O teh vprašanjih je bilo govora tudi na zadnji seji Izvršnega odbora SKGZ. Poudarjena je bila potreba, da bi se v okviru začasnega zastopstva ustvarili pogoji in izdelalo strategijo za novo skupno zastopstvo, ki bi bilo izraz z-dajšnjega organiziranega stanja znotraj slovenske manjšine. V okviru taksnega razmišljanja je Slovenska skuponost pripravila samostojno pobudo in na več tisoč naslovov poslala pisma, na katerih je napisano anketno vprašanje “Ste za skupno demokratično izvoljeno predstavništvo Slovencev v Italiji?”. S tem SSk, kot piše v tiskovnem sporočilu, želi dati v čim širšo razpravo predlog o skupnem predstavništvu. Podporo takšni pobudi je izrekel tudi Svet slovenskih organizacij. SSO ugotavlja, da brez ustreznega skupnega predstavništva si v novem času ni mogoče predstavljati uspešnega delovanja naše manjšine navzven in navznoter. Na svoji seji je katoliška krovna organizacija pozdravila izvedbo letošnje proslave ob Dnevu slovenske kulture, ki sta jo Studijski center Nediža in špetrska občinska uprava pripravili prejšnjo soboto v Spetru. V Bovcu se že pripravljajo na bližajočo se poletno sezono. Dejstvo je, da tako Bovec kot celotna gornjeso-ška dolina, ki sta z gospodarskega vidika precej zapostavljena, morata računati predvsem na svoje naravne lepote in s tem v zvezi na turistično gospodarstvo. Bližina meje nudi tamkajšnjim turističnim operaterjem možnost, da ob domačih lahko računajo tudi na italijanske goste. V poletnih mesecih se iz leta v leto veča število tistih, ki se z raznimi plovili spuščajo po deroči strugi Soče, več pa je tudi takih, ki Bovec in druge kraje izbirajo za poletni počitek sredi naravnih lepot. Na boljšo turistično bero računajo tudi operaterji zimskega središča na Kaninu, ki naj bi se v naslednjih petih letih posodobilo do takšne mere, da bi lahko sodilo med najboljša smučišča v Sloveniji. Po besedah direktorja turističnega društva iz Bovca Aleša Uršiča računajo, da bi ob koncu letošnje zimske sezone našteli nad 60 tisoč prisotnosti. Povedati velja, da so v tem smučarskem centru že uvedli različne tečaje smučanja, med katere sodita tudi deskanje in telemark smučanje. Dogovarjajo se, da bi za prihodnjo sezono uredili smučarske steze v Čezsoči in s tem še povečali ponudbo, ki bi vsebovala tudi proge za smučarje-tekače. Bovec torej želi postati pomembna in za turiste s te in one strani meje vabljiva turistična točka. Četrtek, 22. februarja 1996 Otroc se takuo parbližajo naši slovienski govorici Izik an kultura hodita v šuolo NaS izik, nasa kultura, naSe navade v Suoli: malo cajta od tega tuo je bla ’na sanja za vse tiste starse, mame an tata, ki so želiel, de njh otroc se bojo uCil po sloviensko v Suoli. Potlè je parsla dvojezična Suola an vsi vemo, de donas prestope vsak dan nje prag vic ku stuo otruok. So bli pa tisti starsi, ki Ceglih nieso posi-jal al na posijajo njih otroke v dvojezično Suolo žele, de njih otroc se navadejo kiek po sloviensko. Lepo parložnost jim jo je dau deželni leC 5/94, ki daje kontribute desetim slovi-enskim kamunam telega kraja za valorizacijo našega jezika an kulture. Vsak ka-mun predstavi svojo idejo, kakuo ponucat tele kontri-but: kajSan nardi kako knjigo, kako raziskavo (ricerca) al kiek drugega. Stier ka-muni (Sriednje, Sauodnja, skem dialektu. V Sriednjem teCaj je steku že miesca novemberja an vsaki pandiejak an srie- Spietar an Podboniesac) so spariel ponudbo zadruge Lipa iz Spietra an namenil tist kontribut za “pejat” naso domaCo kulturo v Suolo. Tuole se nam pari zaries pametno, sa’ pru tala je ta prava pot za daržat živ nas jezik. S tehnično pomočjo zadruge Lipe iz Spietra so zaceli teCaj (corsi) - al pa začnejo - v domaCem slovien- do se zbere pru liepa skupinica otruok, ki hodejo v osnovno an sriednjo Suolo (scuola elementare e media). Giuseppe Chiabudini jih pridno uCi naše stare narodne piesmi. Kakuo so pridni smo jih Cul na božičnem koncertu v Oblici an na konkoršu “NaS domaci jezik”, ki je biu 10. februarja v Spietre. Luisa Toma-setig jih pa uCi risat an le grede jim store odkrit njih koranine, zgodovino srienj-skih vasi. Za prid do tega otroc se poguarjajo z domačini an takuo se lepuo naučijo tudi stare slovienske besiede. Tudi v Spietre so že za-Cel. TeCaji, corsi, so dva: adan za otroke, ki hodejo v osnovno Suolo an je v saboto, te drugi pa za otroke srednje Sole an je v torak popudan. V osnovni Suoli je le Giuseppe Chibudini, ki jih uCi piet vse nase piesmi, tudi tiste, ki so že Sle v pozabo. Ka’ so se že navadli so pokazal pru za pust: parvo v domu za te stare (casa di riposo) an po Spietre an na debelinco pa v Marsine. Gospa Tončka Gosgnach an domačini iz Ruonca so jim storli spoznat kajsan je pust telih kraju, pokazal so jim kakuo se runajo klabuki od Pustu an od PustiCu. Tisti, ki hodejo v sriednjo Suolo so imiel možnost videt tudi, kakuo se runa klabuk, ki ga imajo bluntarji iz Car-negavarha. Dielo puode napri, idej ne manjka: spoznajo od blizu Nedižo an življenje oku-ole nje: pravce, ledinske imena, rože an drievja, navade... sevieda, vse v našim domaCem slovienskem jeziku. Cez nekaj dni tečaji stečejo tudi v Podboniescu an Sauodnji: otroc, Ce sta med tistimi, ki se nieso Se vpisal, pridita! Bota videli, ki liepih reci se navadeta! Zapoznata sviet, ki je okuole vas an v katerim živta, pru takuo se navadeta tisti izik, ki so ga guoril va Si noni an vaši starši, spoznata puno liepih reci, ki so part vašega življenja an ki niesta imiel se možnost od krit. Je ’na velika bogatija, ki jo na smiemo zgubit. Na fotografijah: besie-da o beneških pusti, kaki so an kak pomien imajo, v špietarski Suoli Orqanizala ga je v soboto v Spietru Glasbena šuola Pustni koncert mladih “godcu” Veselo an smieSno, Se posebno okuole tiste čoje z napisom “ceppo slavo”, okuole katere sta “plesala” Germano an Andrea, je bluo v saboto popudan tudi v prostorih dvojezičnega Šolskega centra v Š-pietru. Tu je Glasbena Sola organizirala že tradicionalni pustni koncert, na katerem so nastopili uCenci z raznimi instrumenti (sa-muo na klavirju ne), godli so njih učitelji, biu je Se karaoke an smieSan dvojezični skeC. V adni besiedi so bli lepuo povezani riesni, vsak- danji študij instrumenta, ki ga je vsak uCenec z-brau, an norčavost an ve-seje, ki so tipični za pust. Kar pride reC, de vsaka parložnost je dobra za Glasbeno Solo zatuo, de ponudi uCencem parložnost pokazat, kaj so se navadli pa tudi zaradi tega jih siliti k resnemu Študiju, saj je vsak koncert tudi nieke sorte “izpita”. Na koncu se je koncert spremeniu v pravo pustovanje. An vsi so se zaCel zbierat okuole miz, na katerih so se parkazale stak-lence sladkih pijaC an oc-varti Struki. Isabella Zorzi an Eva Golles na sobotnem pustnem koncertu, gor na varhu mlad godac ramonike iz Sriednega Luigi s profesorjem violine Stefanom Jobom Un’ottima iniziativa segue dalla prima Tranne un paio di eccezioni, tutti i concorrenti al concorso “Nas domači jezik” hanno adottato la grafia corretta, quella slovena, di cui si sono impadroniti (se si escludono i tre ragazzini della scuola bilingue) da autodidatti, attraverso la nostra stampa, o qualche corso di sloveno, o qualcuno più anziano grazie all’insegnamento del catechi- smo in sloveno. Altro aspetto importante da sottolineare è la presentazione stessa degli elaborati. I partecipanti hanno dato vita ad una manifestazione davvero molto godibile. Ci siamo trovati di fronte a narratori piuttosto abili che hanno più che presentato, rappresentato il proprio tema. E infine c’è stato l’elemento sorpresa. Qualche incertezza organizzativa che può portare a inutili incomprensioni andrebbe superata, la formula della manifestazione però è nella sua semplicità indovinata. Sono i diversi concorrenti con i diversi temi affrontati - di cui organizzatori, giuria e pubblico conoscono solo l’argomento o al massimo il titolo - ad assicurare vivacità e ritmo alla manifestazione. (jn) Z lutkami na obisku v dvojezični šoli V Četrtek, 15. februarja, so uCenci dvojezične Sole v Spetru sledili res lepi in prijetni lutkovni predstavi, ki so jo pod mentorstvom Ade BaCar pripravili učenci osnovne Sole Draga Bajca iz Vipave. Gre za lutkovno skupino, ki deluje že dve desetletji (seveda se v teku Casa otroci menjujejo) in ki je dosegla številna priznanja v Sloveniji in v tujini, na različnih mednarodnih festivalih. Tudi v Spetru je skupina, ki jo zdaj sestavljajo nekoliko veCji otroci, pokazala, da zna kljub sorazmerno zahtevni predstavi pritegniti in vseskozi obdržati pozornost mladih gledalcev. Slo je za prikaz pravljice Spominska slika učencev iz Spetra in Vipave ob koncu lutkovne predstave o ptički, ki je ukradla... Kaj je ukradla? Otroka - dana- šnja otroka, ki Cepita pred televizorjem, ker mama ni- ma Casa, da bi jima pripovedovala pravljice - jo iSče- ta v pravljični sanjski deželi in mislita, da je ukradla jabolko. Ko je po dolgem potovanju s pomočjo zvezd, snežink, ledene vile in povodnega moža le najdeta, pa ptička pove, da jabolka ni ukradla, ampak da je jabolko, ki je bilo vedno njeno, le spravila vse pravljice, ki jih otroci ne marajo veC. Izkaže pa se, da si otroci Se vedno želijo pravljic, in pravljičarka ptica jim jih na koncu vrne. Na koncu predstave so tudi Spetrski otroci ugotovili, da imajo radi pravljice in da pravljice rastejo tudi pri nas, tako da so vipavskim gostom in pravljični ptički podarili Se eno pravljico, ki je ptička Se ni poznala - tisto o Juhici in Arpitu. Un conco al femminil “Fotografare la natura” è il tema del VI. concorso fotografico riservato a tutte le donne del Friuli - Venezia Giulia e organizzato dal circolo “Ottomarzo” dell’UDl, dal coordinamento delle Donne pensionate SPI/C-GIL di Muggia, con il patrocinio del comune di Muggia. Il termine di accettazione delle opere è fissato per il 5 marzo 1996. 1 lavori verranno esposti presso il centro comunale “Millo” a Muggia dall’8 al 17 marzo. La premiazione invece avrà luogo domenica 10 marzo. Per informazioni telefonate a Miriam Zecchi (040-273140), a Laura Battich (638839), oppure alla Spi/C-gil (271086). četrtek, 22. februarja 1996 llaria Banchig Spomin na strica Na Gor na Varhu san imiela adnega starega strica, ki se je klicu Nadaljo. Potlè ki je umaru njega brat Ustin, Nadaljo je ostu sam. Rediu je krave, kakuoše, prase. Pa za kompanijo je imeu no staro mačko, ki je imiela arjave an biele dlake, modre an furbaste oči. Mačka je bila nimar lačna an je njaulila an letala za Nadaljan, de ji da za jest. On pa jo je loviu, kregu an ji guoriu: “Mačke muorejo lovit misi, ne krast ser an salam. BieZ lovit misi an pudgane”. Takuo mačka je bla ratala taka tatica, de je bluo ki. ’No nediejo Nadaljo je ustù, ki je bila Se tarna, je Su gor na paju od salarja, kjer so spali petelin an kakuoSe, je popadu adnega liepega petelina, ga nesu dol na du-or an s paučan mu odsieku glavo. Ga je lepuo oskubu tu urieli uodi, ga je odru an kar celega vargu tu an velik lonac, u katerin je bila uo-da; doluožu je Se čebulo, opih, rožmarin, su an nomalo peberja. Potaknu je oginj, potlè je su muzt an komada-vat krave. Je pokulcionu s freSkin mliekan, u kater je deu no malo kafè, ki je zau-reu tu kotliču. Bila je polietna nedieja. Sonce tan uonè je že pe-kluo. Kar je napravu use njega diela, Nadaljo je Su s čandierjan po uodo gor za Maleka. Deu je uret no malo uode za se obrit. Se je ožajfu an obriu z britlo; z gorko uodo tu ni sklied se je umiu gobac. Su je gu kam-bro an se preoblieku; deu je bielo srajco, bargeške an jopo čarno. Gor na glavo se je partisnu čarin klabuk. Tu ta-kuin je deu no malo dro-mnih, de po maš puojde igrat u ostarijo. Zalautnu je lepuo urata an se je pobrau Telekrat smo prepisal tekste tistih, ki so parsli na 2. miesto na natečaju “Nas domači jezik” v saboto 10. februarja v Špe-tru. Konkors je ustni, o-ralni, vsi pa - samuo adan ne - so njih tekste napisal. An na teli strani se lahko vsak parpriča, de je biu natečaj kvalitetno ries dobra iniciativa, pa tudi kaj an kakuo so napisal. dol pruot Landarju. Po pot je sreču starejše vaščane: Arnejaca, Gorniča, Plataca, Šansona, BoSkuta, LoZanja an BaStjana. Možje so se med sabo poguarjal o uri, o dielu, o kravah, o afarjih an takuo so hitro paršli do KolieS, kjer so se jim parbliZal Vi-gji KolieSu, Bepo Balalitu, Zanut an Tonin Jalču. Dol na Cime kras so se spustil’ po starmi stazi an tu tri minute so bli že dol za cierkvi-jo, ki nie bluo Se začelo pre-mukovat. Po maS vsi možje so Sli u ostarijo, so kuazal’ an tubo bielega, so vargli ne dvie partide u briskolo al tresjet na Sest an potlè so se pobral damu. Po pot Nadaljo je mi-slu na njega petelina, ki se je kuhu tu loncu. Kar je Buog teu, so se uSafal pod vasjo an priet ku so se pobral usak na suoj duom, so se poviedal Se kaj-Sno debelo an smeje se pozdravil. Nadaljo je odklenu urata, je sneu klabuk, se je obrisu puot s facuolan, je popiu uoz buče no malo fre-Skega merikana, taz Seglarja je uzeu an tont, je zdrobiu not no malo kruha, de nardi sopo z Zupo; je na tankuo zriezu gor no malo starega siera, je uzeu kruhanco an je Su čeh furnelu, de nalie Zupo tu tont. Kar se je uSafu pred furnelan, nie viedeu al sanja al je zbujen: u loncu je bila čista uoda an na nji je plavala čebula blizu opi-ha an perji od rožmarina. Petelina nie bluo vič. Kan se je biu zgubu? PomieSa s kruhanco tu uodo: nič; po-miesa nazaj: nič. Pogleda če po furnele, če na mizo, če pod mizo, pod kandreje, pod vitrino, pod vintulo. Nič! An pur petelin je biu ukrepan an oskubjen, kar ga je deu u lonac. Kan je zgi-nu? Urata so ble zaparte; nobedan nie mogu pridit not. Gleda če, gleda san, nič. Na zadnjo vide, de okno je bluo odparto. Nadaljo je zastopu, de petelin nie uteku s suojmi nogmi, ma ga je bla mačka veuliekla uoz lonca an nesla, duo vie kan. Tisto nediejo za kosilo Nadaljo je sniedu no malo siera an marzie polente. Samuo kapja freSkega merikana ga je nomalo arzveselila. Od tistega dne stric Nadaljo, stari mački je nimar dau ki zajest. llaria Banchig Stari an smiešni spomini iz Topoluovega na špietarskem konkorsu Ale, puj, pogledamo v britof, mi je jala žena - Ale, puj gremo ne dvie ure gor u Tapoluave, uberemo nomalo kostanja za spec! - san jau Zen no nediejo tan miesca otuberja. An ries srna se napravla, uzela usak no plastično torbo an Sla z automobilam dajvje gor do britofa dok je ciesta. - Puj: pogledamo u britof - mi je jala. - O ja, sigurno, sa so tle pokopani muaj ocja an mat - san ji odguoriu ko smo že notar stopnil. Use je blua tiho an mer-nua. - Vidiš - san jau - takua ku donas je trieba prit u britof, ne na Vaht, ki je use na zmešnjava, use puno ju-di, ki se mieSajo, guorjo an pozdravjajo takua, de ni moč ne nomalo pomolit, ne pomislit. - Pogledi, ka jih je tle notar an ga ni adnega, ki ga nisan poznu. Buoh te pota-laS, ka so pretarpjel u njih življenju. Puno od njih so umarli, ki nieso bli star an vič od njih je umarlo zauoj pijače. Donas je lahko jih kritikat, ma tiste cajte pjača je bila skor potriebna za nomalo olajšat tarplienje, kot uzet no aspirino kar boli zob. - Daj tle je pokopan muaj stric Franz - san pokazu žen - , pru an poseban človek je biu. Defa, de je rivu kajsankrat dielat ’no lieto cajta na adnin prestoru. Ce so mu jal samua pu besiede al pa ga kiek pokregal na diele, nia ku pobrau njega kopita an Su damu. Izik je imeu pa prekleto dobar, usakemu je znu odguorit. Ankrat je dielu za zidarja an mu je blua takua mraz, de nia mu vic prestat. Oblieku je an star kapot an s kapotan na sebe zidu. Par-bližu se mu je gaspodar, ga nomalo čudno pogledu an uprasu: - Franc, ka’ ti je mraz? On je uzdignu glavo an mu odguoriu: - Mene ne, san oblieku kapot. PopraSi te druge, ki ga niemajo. - Daj, daj, tle je Genjo -me je klicala Zena. - Sa vian, sa vian - san odguaru - an tistemu je blua uSeč učaseh nomalo popit, pa ga ni blua tle v Tapoluavin buj Simpatik človjeka, ku on. Usi hudiči ka’ smo se posmejal ta par njin. Njega Zena je miela oci an dva bratra, ki so živial kupe u his. U his pa so imi-al tri sporgete, usak sam so kuhal, tajšan zastop je biu med njim. Sele se zmislin ankrat, ki je biu nomalo opit an ga je začela žena kregat. On jo je smieSno gledu an posluSu dokjer se mu je zdielo, de je blua za-dost an potle le smieSno ji je začeu odguarjat: - Nu, nu, ki oScjo uečeS, Boga zahval, de san te oZe- Renzo Gariup nu. Pogledise sama sebe an taz kajsne družine prideS; če te nisan biu oženu, je biu še adan cemin tan na vaši hiš, če je blua u cajtu uiske, so jo bli Ze zbombardal, so bli mislili, de je kajsna fa-brika tarkaj ceminu, ki je gor na korcah. - Daj tle je Pio. KajSno smart je naredu, saromak -mi je jala Zena. - Ja - san odguaru - posebno te zadnje lieta jih je pru slavo preživeu an če pomislin ist, ki san ga Ie-pua poznu kajsan liep, pa-metan an bardak človek je biu, kar je biu mlad. Al se zmisliS, kar je umaru JoSko, ki je biu takua buažac, de ga je kamun pokopu. Tenčas je biu sam Pio, ki je jau: an JoSko je biu človek. An je dau stua taužint za mu kupit girlan-do. Pomisli, kua san star, de ist puabnen Ze njega oči. An kaka prekleta se mu je gajala no lieto na tapoluau-ski senjan. Tu osteriji je blua use puno mozi, ki so praznoval, pil an piel na vas glas, kar so paršli notar dva karabi- njerja an začela uekat: - Fate silenzio, fate silenzio. Tel Piju ocja se je obarnu an zaueku: - Macché silenzio, viva l’Italia. - Multa!, je zaueku kara-binier an ries jo je placju četud fardamano težkua, tajšna mizerja, ki je bila. Potle je zmjeram pravu, de an če bo živeu taužint liet, na porče nikdar vic “viva l’Italia”. - Ei, ei - me je poklicala žena - je lepua tle notar gu-orit an premišljevat, ma na pozabimo, de smo paršli kostanj brat. - Nu, nu, sa nan ga na kor dost - san ji jau - ga uberemo subit tle zat. Sma nomalo pomučala, usak sam nomalo pomolila an Sla pa za kiek kostanja ubrat, pa nia blua takua lahko, ki san mislu. Kjer san ankrat poznu lepe senožeta smo uSafal use zaraščeno an use puno tarnja. Začela srna mešat po tleh s palčico takua, ki srna mogla za kiek ušafat. U glavi pa san meu Sele britof an judi, ki so bli na sviete pred nan. - Pomisli - san začeu nazaj - zgodovina prave, de tle u naše prestore so paršli judje vic ku an taužint liet odzat. Kar so parSli te parvi an se ustavli, so uSafal use no host an puščavo. Use so muarli čet za narest senožeta, zidat ziduave za njive, sadit an cepit drjeuje za imjet sadje. Buoh te pota-laS, pas ka so pretarpiel an se premartral. Anta sada mi zapuščamo nazaj tajšan svjet, ki so oni uSafal vic ku an taužint liet odzat, ka nia žalostno! Renzo Gariup Preklet duhuor bieš, kjer zluodi uogje kuha... So imiel vsi napisano ja, pa nie obedan samuo prebieru. Vsak je interpretò njega tekst. Takuo je bluo an za Marino Cernetig, ki se je “kregala" z Loredano. Preberita, ki dost Strafing so poznal tle par nas an kakuo so ble “močne”. Sleuta - Maleusa Streusa - Norica Lenorita - Pohajačka Naumna baba - Prekleta Strija Prekleta krivapeta -Marha marhasta Krota krotasta - Preklet saršen Preklet duhuor - Prekleta puana Fardamana kauka -Prekleta sova Cjuk fardaman - Prekleto prase Hodes ku slon - Fardamana urana Genj jo krakat - Bu-leš ku tele ču nove urata Te iman že pun gu-Zon - Bleješ ku koza Drek kakoši -'drek pisiču Preklet pindujac -Prekleta oštruca Trieščni tu te - De b’ te striela ubila Triesni tu te raj ku tu suh dob Deb trieščinlo tu te, tu tojo hišo an Zlahto Malonovo batico imaš BieS se pamet solit Buoh te Straf Buoh te štrafi na dušico an na teles Ostja te ustriel BieZ hudiča kadit Biež par usieh hudič Deb te zluodi uzeu Zluodi j kosmat Deb tebe nesu an tojo družino Deb te zluodi nesu po luhtu Deb te u ajar metalo Deb te božja oblast metala z briega u brieg Deb ti zazvonilo Deb ti jutre Avemarija zuonila Deb ti na učakala jutre dneva Deb te doletielo dol čez sred sarca Deb te noge usahnile Deb ti se roke posušile Deb ti na imiela nikdar sreče Genj jo cvinkuliet Te iman ta na konac rit Bieš tu muSje moda BieS se srat Bies tu venčne BieS hudiču rit BieS kjer zluodi uogje kuha BieS se pihat Bieš se čuhat Spot an sran naj ti je Muč, nies ku za gri- eh Tutac - Stor Lonca - Blaguo nie maj saruota Gorjanka - Prekleta baba laška! Potiepa, lajha! Resnica božja, uoha-rince ku ti jo nie na sviete Samagutna baba, zgrabljiva - Na vajaS an pisku bop Take sleutaste ku ti jo niesan vidla moje žive dni Fardamana baSadar-ca - Zatakni usta kuan-tarca Preklete sobe Fardamana rogana Cunje tulejo go na tebe - Na stuojse tarkaj k reti t Ma ki se zaganjaš Fardamana bidra Zluodi naj me uzam tle s telega prostora, če nie ries kar praven Genj jo skakat ku kobila! Uikana, uikana si!!! Marina Cernetig Šola scuola materna, desideriamo informare che questa amministrazione é totalmente d’accordo con la richiesta dei genitori”. La risposta di Giurleo arriva in quei giorni. “Si fa presente - scrive il provveditore - che ogni proposta di sperimentazione, opportunamente documentata, deve seguire le vie ufficiali secondo quanto previsto dalle disposizioni vigenti in materia”. Giurleo diventa più esplicito nell’intervista riportata in questa pagina dove afferma che “appena saranno verificate le condizioni della scuola istituiremo la classe e la sezione della materna. L’importante é che venga confermata la volontà delle famiglie”. La materna di Grimacco, oltre ai bambini residenti in quel comune, potrebbe servire anche quelli che vivono nel comune di Stregna e che oggi si recano a S. Leonardo. I genitori di Grimacco chiedono... Porta la data dello scorso 25 gennaio u-na lettera indirizzata al provveditore agli studi di Udine con la quale i genitori di 18 bambini (su 20 residenti) del comune di Grimacco chiedono l’apertura di una scuola materna sperimentale bilingue italianosloveno a Clodig a partire dall’anno scolastico 96-97. “Abbiamo potuto vedere i nuovi locali appena ristrutturati dal Comune di Grimacco - scrivono i genitori - destinati ad accogliere la scuola materna che, oltre ad apparire belli ed accoglienti, sono conformi a tutte le norme igieniche e di sicurezza richieste dalla vigente legislazione. Proponiamo che le caratteristiche didattico-fun-zionali di questa scuola dovrebbero essere, tra l’altro, le seguenti: una scuola materna statale sperimentale; l’attività dovrebbe essere svolta, con pari spazio, in italiano e dialetto sloveno locale (con innesti funzionali di lingua slovena); i programmi didattici dovrebbero essere elaborati di comune accordo tra la Direzione didattica e la facoltà di Lingue dell’Università di Udine, tenendo conto delle esperienze, sia pubbliche che private, già operate in questa area geografica; gli insegnanti dovrebbero conoscere l’italiano, il dialetto sloveno locale e possibilmente la lingua slovena”. Il 9 febbraio il sindaco di Grimacco Paolo Canalaz comunica al provveditore che “in seguito alla lettera dei genitori dei bambini che dovrebbero frequentare la La scuola materna di Clodig prima dei lavori di ristrutturazione conclusi alcuni mesi fa il provveditore degli studi di Udine Valerio Giurleo a tutto campo Rottura con il passato Nasceranno due poli scolastici a S. Pietro e S. Leonardo - Possibile l’apertura di una materna bilingue a Grimacco - “Monteaperta? Da prendere a modello” SCUOLA MATERNA S. Pietro 42 S. Leonardo 31 Pulfero 25 Savogna 16 Scuola bilingue 45 TOTALE 159 La situazione scolastica nelle materne e delle elementari delle Valli del Natisone all'inizio dell’anno scolastico SCUOLA ELEMENTARE I II III IV V Tot. S. Pietro 10 10 11 12 9 52 S. Leonardo 7 10 3 2 8 30 Pulfero 6 8 10 6 12 42 Savogna 3 2 - 3 6 14 Stregna - - 2 4 1 7 Grimacco 3 - - 5 - 8 Scuola bilingue 20 17 11 11 6 67 TOTALE 49 47 37 43 42 220 A destra il provveditore agli studi di Udine Valerio Giurleo. Sotto la scuola materna di Savogna «ma I : IH»—** “Zahvali Boga dok’ imaš zdravje”, pravejo naši judje. Je ries, vesta, tuole vaja tudi današnji dan, ki te ozdravejo an od te nar-buj hudih boliezni. Lahko pa je tudi umriet za ’no “influenzo” an za tuo se muormo “zahvalit” nemarnosti kajšnega miediha. Kajšan dan pred Božicam, na 23. dičemberja Sabina Velliscig poročena Medvescig iz naše vasi je začela stat slavo. Parielo je, de je influenca. Kar nje mož je šu h mie-dihu an mu poviedu, kakuo stoji Zena, zdravnik mu je dau medežine, pru za influenco zdravit. Pa nieso nič pomagale. Buoga žena je začela stat slavo. Pokli- cal so spet miediha, pejal so jo v čedajski “pronto soccorso” vič ku ankrat, pa ni nič pomagalo. Vsaki krat so jo pošjal le damu. Zena je stala nimar slaviš. 3. ženarja nje miedih jo je stuoru spet pejat v špitau an od pregledu, od analiži, ki so jih ji napravli, so vi-dli, de kiek nie bluo na mest. V čedajskem Spitale pa ni bluo prestora, takuo so jo pejal v videmski špitau. Sabina pa je stala takuo slavo, de na koncu, bluo je 16. ženarja, je umarla. V žalost je pustila moža, sinuove Sergia an Silvana, hči Loretto an vso drugo žlahto an parjatelje. Velika žalost za ženo an mamo, ki je bla še zadost mlada, sa’ je imiela 69 liet. Velika žalost tudi, zak pred tako smartjo je težkuo se udat an mučat. Ce miedihi so jo bli lie-uš an buojš pregledal na začetku boliezni, al je bla ozdravela? Njih žene an mame nie vič, pa oni čejo zastopit, viedet, zaki je umarla. Al je bla zaries sa-muo ’na “influenza” takuo, ki so miedihi pravli, predvsem tisti od čedajskega “pronto soccorso”, ki je Sabino “pregledu” dvakrat an vsaki krat je jau, da ni nič. Mož an sinuovi so napravli an “esposto” na videmsko prokuro, ki ga je podpisu tudi deželni tajnik od “Tribunale per i diritti del malato”. Tuole, sevie-da, jim na varne njih žene an mame, se pa troštajo, de bo kiek pomagalo, da se ne zgodi kiek podobnega kaj-šnemu drugemu. Koriera tudi v Carnimvarhu SOVODNJE Bomo imiel prestor kjer cabat balon Telekrat je adna dobra novica za te mlade puobe, za tiste, ki imajo radi balon. Kamun je sklenu, de bo tisti teren, kjer so ble priet barake od kasarne karabinjerju predielan v nogometno igrišče (campo sportivo). Takuo naši puobje bojo mogli cabat balon tle doma. (Matajur, 16.4.1964) novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPl/Associato alTUSPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm X 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% SPETER Gorenj Barnas Umaru je monsinjor Ivan Petricig Novica, da je umaru monsinjor Ivan Petricig, starosta slovienskih duhovniku Nediške doline, kanonik čedajskega kapito-lja, je globoko pretresla vse, ne samuo Čedad, kjer je rajnik živeu malomanj trideset liet, pač pa vso Nediško dolino. Monsinjor Petricig se je rodiu pred 93 lieti v Gorenjim Barnasu v špietar-skem kamunu. Po študijah v videmskem semenišču je šu za kaplana v Fuojdo an biu kot kurat v Podklapu duša marskajšne dobre iniciative, med katerimi tudi za gradnjo nove cierkve. Potlè je biu imenovan za famoštra v Svetim Lie-nartu, kjer je ostu do lieta 1920, na kar je preuzeu miesto dušnega pastirja v Spietru. Lieta 1936 je biu IM a ro o n i n cm 1 996 A b bo imenovan za stolnega kanonika v Čedadu, kjer je ostu do svoje smarti. Pod-kopali so ga na domačem britofu v Gorenjim Barnasu. (Matajur, 1.7.1964) PODBONESEC Carnivarh Paršla je koriera! Za ljudi iz Carnegavar-ha je bla parva augustova nedieja velik praznik: v vas je parvikrat paršla koriera, ki jih bo od seda napri povezovala vsaki dan z dolino. Ljudem ne bo vič potriebno hodit ure an ure par nogah po ciesti al po starmih stazah za iti v dolino opravjat njih opravila. Sevieda, koriera bo služila tudi vasi Kala, Zapo-tok, Arbeč in Gorenja vas. (Matajur, 31.8.1964) SVET LENART Telefon po vaseh Tele dni so začel z diel- mi za spejat telefon po vaseh Hlasta, Hrastovije an Dolenja Miersa. Dielo bo koštalo dva miliona, an part ga bo krila daržava, an part pa kamunska amini stracjon. (Matajur, 15.9.1964) Gorenja Miersa Znamenite freske v cierkvi sv. Antona Ko so strojil cierkvico svetega Antona v Gorenji Miersi, so odkril zelo stare freske, ki imajo veliko umetniško uriednost. Tri freske, ki predstavljajo svetnike, svečenike, imajo ta zdol napisano lieto, kadar so bli namalani: 1493,1511 an 1613. Imena tistih, ki so jih namalal so pa napisani po latinsko. Cierkvica, ki je iz XIV. stoletja, stoji na griču med Gorenjo Mierso in Ošni-jem. (Matajur, 1.10.1964) n o o n to ITALIJA 42.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DR2AVE (po navadni pošti)..... 52.000 lir Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Dcbenje: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sredo ob 10.00 v Četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.CH) PODBUNIESAC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 11.30 v torak od 8.30 do 10.00 v sredo od 8.30 do 10.00 anod 18.00 do 19.00 v petak od 8.30 do 10.00 anod 18.00 do 19.00 Crnivarh: v Četartak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pelle gr iti Sovodnje: v pandiejak, torak, Četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30. do 9.30 SPIETAR doh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, Četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v Četartak ob 10.15 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v Četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v Četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771. Poliambulatorio v Spietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntamentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v Četartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 26. FEBRUARJA DO 4. MARCA Prapotno tel. 713022 -Tavotjana tel. 712181 OD 24. FEBRUARJA DO l. MARCA Cedad (Fontana) tel. 731163 Oh nediejah in praznikah so od parte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce noeta ima napisano »urgente«. CAMBI-MENJALN1CA: martedì-torek 20.02.96 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 11,40 11,90 Ameriški dolar USD 1562,00 1609,00 Nemška marka DEM 1074,00 1107,00 Francoski frank FRF 311,00 321,00 Holandski florlnt NLG 957,00 986,00 Belgijski frank BEF 51,80 53,90 Funt Sterllng GBP 2409,00 2482,00 Kanadski dolar CAD 1129,00 1163,00 Japonski jen JPY 14,60 15,20 Švicarski frank CHF 1317,00 1357,00 Avstrijski Šiling ATS 152,30 156,90 Španska peseta ESP 12,60 13,30 Avstralski dolar AUD 1181,00 1217,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 265,00 290,00 BČlKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V ČEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 I rendimenti del risparmio Alcuni rendimenti ottenuti la passata settimana: * BOT - Buoni Ordinari del Tesoro, 6,76% a 3 mesi, netto * PT - Pronti contro Termine della Banca 7,75% di Credito di Trieste, 3 mesi, netto * CD - Certificati di Deposito della Banca 8,09% di Credito di Trieste, 19 mesi, netto * CD - Certificati di Deposito a 19 mesi oltre 100 M. 8,53% * Fondo comune CISALPINO CASH, 9,50% negli ultimi 12 mesi * CD - Certificati di Deposito in Dollari, 12 mesi, lordo 4,85% MOJA BANKA