učiteljski tovariš Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeniitvo Ljubljana. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30"— Din, za naročnike v inozemstvu 40-— Din letno. Posamezna številka po 1— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista. 1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Enotni in okvirni šolski zakon. i. Slovensko organizirano učiteljstvo je že dvakrat imelo priliko, stopiti pred javnost z izgotovljenimi zakonskimi načrti o narodnih šolah. Obakrat je v svojem načrtu govorilo podrobno sicer le o teh, obakrat pa ie tudi povdasJlo zahteve, naj šolski zakon ne obravnava le narodnega, t. i. nižjega in občega, nego naj obsega vse šolstvo. Poudarjalo ie. da ie šolstvo kot vzgojna naprava nekaj enotnega, idejno nedeljivega, ki ga diferencirajo le razne naučile, t. i. intelektualne svrhe. ki iih ta ali ona šola zasleduje. Narod, država je enota, v kateri ima vsak član pravico do iste izobrazbe, odgovarjajoče njegovim zmožnostim in njegovim nagnenjem. Zato mora biti vsakemu državljanu brez razlike rodu in premoženjskih zmožnosti odprta vj^ka šola, da si v njei lahko izobrazi svoje zmožnosti v prid sebi in narodu. Zaradi edinstvene narodne ideje pa ie tudi potrebno, da vsaka šola, bodisi nižja, srednja ali višja, vsakomur poda jednoliko vzgojo: vzgojo moralno, nacionalno, socialno in telesno. Smoter vzgoje ie tedai isti, smotri intelektualne izobrazbe so raznovrstni. Zaradi tega istega in za vse šolstvo enotnega vzgojnega smotra pa ie treba, da obravnava vse šolstvo isti in enotni šolski zakon. S tem ie podana vsebinska smernica šolskega zakona: enotnost mu daie vzgojni smoter, diferencujoče smernice označujejo pota. ki iih hodijo različni, intelektualno izobrazujoči. A celo mani oziraje se na to načelno stališče nas tudi praktična potreba sili k temu, da enotni zakon obsega vse šolstvo v državi, ker to šolstvo mora tvoriti enotno organizacijo, celokupni šolski sistem. Prosvetne razmere v državi so namreč tako različne, da iih more nivelirati edinole prosvetno delovanje na podlagi enotnega zakona. Ako — to moramo predpostaviti — hočemo imeti državno Šolstvo. Ne spuščam se na statistične podatke o pismenosti in nepismenosti, ker so vsai obče dovoli znani. Na te prosvetne prilike pa smemo zreti le z gledišča enotnega šolskega zakona, ako nočemo vnovič zapasti v napako, ki se ie že storila, da se namreč troši za ustanavljanje gostih srednjih, ko nam nedostajajo osnovne šole. Pri posebnih zakonih za osnovne, srednje itd. šole bo vsaka skupina gledala na to, da forsira razvoi šolstva svoje skupine, brez ozira ali na dobiček ali na škodo druge skupine; vsaka se bo brigala le za svoje in ne za druge, za kar pa bi se morala brigati v enotnem šolskem zakonu. Posledice takega ravnanja so jasne: intelektualni proletarijat na tei in analfabetizem na oni strani. Sploh pa se zdi pogrešek, da se izdelujejo zakonski načrti za osnovne, za meščanske, za srednje, za učiteljske in druge šole. preden smo se zložili o tem. kakšna bodi celotna stavba, ki ji pravimo šola. Kakor da bi v tej stavbi, še preden vemo. kakšna bo. že urejali vsak svoj kotiček, češ, da bo le meni toplo, kako bo tebi. me ne briga. In vzlic dobri volji, s katero razpravlia Glavni prosvetni savet o vseh podrobnostih tega ali onega zakonskega načrta, moramo dvomiti, ali dobimo iz vseh skupaj stavbo, ki bi imela lice, kakršno imeti mora, ako hoče po pravici nositi napis »Narodna šola«, t. i. šola za ves narod šola za izobrazbo vseh prilik v narodu. Videti ie marveč, da si na ta način sezida svoie kajbice osnovna šola. meščanska svoje, srednja svoje itd., a ko zložimo vse te kajbice. bogve, ali ne bodo napoti vrata te ali one oknom te alj onej1 Stavbenega lica gotovo ne bo imelo poslopje tako impozantnega kakor ga lahko ima, ako napravimo najprej načrt za stavbo in io v notranjosti razdelimo po potrebah njenih namenov. Vsi ti ob kratkem navedeni razlogi nas silijo k temu. da vedno in vedno in glasneje dvigajo klic po enotnem šolstvu. po enotnem šolskem zakonu. Ugotovivši to misel, se moramo vprašati, kakšen bodi ta zakon po obliki? Na to vprašanje dobimo odgovor najlažje, ako premotrimo zakonske načrte o osnovni, meščanski in srednji šoli, ki se od ministrstva prosvete izdajajo v obravnavo in se po pretresanju od strani, strokovnjakov nameravaio predložiti od ministrskega sveta narodni skupščini. Vsi ti zakonski načrti imajo po našem naziranju o zakonih poglavitno na- pako to, da so preobsežni in da se ozirajo na vse podrobnosti. Pozneje nameravam opozoriti na dejstvo, ki povzroča take zakonske načrte kakor tudi njihovo neugodno- sprejemanje od naše strani. Tu bi omenil le-to: Enotni šolski zakon, zakon tedaj, ki bi obenem obravnaval vse šolstvo od najnižjega do najvišjega učilišča, bi se ne mogel in ne smel spuščati v podrobnosti, i Biti bi moral marveč okvirni zakon. t. j. tak, ki bi določal le čvrste in neizbegljive smernice, po katerih naj bi se šolstvo urejalo. To se pravi: Okvirni zakon bi določal za občo šolsko organizacijo na pr. na-sledijji načrt*: 1. 8-letna šolska obveznost za vsakogar. — 2. Po 5. šolskem letu osnovne šole se nadarjenejši učenci prevzetno v enotno nižjo srednjo šolo. ki traja tri leta in pripravlja za vstop a) v znanstveno srednjo šolo. b) v strokovne šole (tedai slično kakor je na Bolgarskem »progimnazdj«). — 3. Pri znansjveni srednji šoli imamo bi-, tri, . .. furkacijo, po namenu, ki ga šola zasleduje (humanistična, realna,____) srednja šola. Strokovne šole služijo obrtnim, trgovskim in drugim strokovnim namenom. Ker bi bilo ; mnogo otrok, ki bi po dovršeni enoletni ! nižji srednji šoli ne nrestonali v nobeno pod 3. omenjene šole bi enotna nižja srednja šola morala nuditi neko zaokroženo izobrazbo, razširjenejšo kakor običajna osnovna šola v višjih treh oddelkih — prilično tedai nekako kakor današnja meščanska šola. — 4. Na dovršene šole pod .1 se nastavlja visoka šola. tako znan stvene kakor strokovne. Organizacija vsega šolstva bi tedaj bila prvo, kar bi tak okvirni žakon moral izražati. V nadaljnem bi zakon zopet moral podajati smernice glede uprave tega šolstva, ki mora zopet biti enotna (ali centralizirana ali decentralizirana in v koliko decentralizirana, ie vprašanje zase, ki se ga tu ne dotikam). V posebnih oddelkih pa nai bi zakon razvil podrobnejšo organizacijo posameznih šolskih vrst. To bi prilično bila vsa vsebina^ enotnega in okvirnega šolskega zakona. A *Ta načrt je seveda le primer in noče izzvati iiikake debate glede primernosti števila šolskih let i. pod. tudi drugi — ako bi do enotnega šolskega zakona res ne mogli priti — tudi drugi šolski zakoni smejo zaradi prostega razvoja šolstva po zakonu biti le okvirni zakoni, smejo podajati le smernice. Vse one podrobnosti pa, ki nas danes v zakonskih načrtih motijo s svojo ozkostjo in ki so sposobne, da ovirajo razmah šolstva, morajo preiti v izvršilne naredbe, ki so dovoli gibke in hitre izoremembe sposobne. Zakon sam pač točno fiksiraj smernice za te izvršilne naredbe kakor tudi. kdo jih izdeluie in izdaja. (Tu namreč mislim, da v izdavanje naredb ni upravičeno edinole ministrstvo prosvete, dasi ie to najvišja nadzorovalna oblast, kajti že ustava sama predaje na pr. strokovno šolstvo avtonomnim korporacijam. ki si bodo gotovo želele, to šolstvo imeti urejeno tudi po lastnih potrebah). Navedel sem »izvršilne naredbe«. Glede teh si dovoljujem navesti primer iz zgodovine zakonskega razvoja osnovne šole v bivši Avstriji. Kakor je znano . je bil zakon za osnovno šolstvo izdan 14. maja 1869. Bil je. dasi do obliki še ne popolnoma, po vsebini vendarle okvirni zakon. Vrsto let so ga izpopolnjevale razne ministrske, naredbe. razni odloki mnogih deželnih šolskih svetov; vse to izpopolnjevanje pa ie bilo le praktično preizkušanje zakona. Po vseli teh mnogih preizkušnjah je zagledal »dokončni šolski in učni red«, ki ie bil končna izvršilna na-redba zakonu, beli dan šele 29. septembra 1905. tedai šele no dolgih 36 letih. Ali je bilo to zakonu, ali ie bilo šoli in njeni upravi na škodo? Rekel bi, da ne; kajti v 36 letih se ie marsikaj preizkusilo, dobro obdržalo, slabo zavrglo in posamezni deželni šolski sveti so ministrstvu lahko mirnim srcem priporočali, katera prejšnja naredba nai se sprejme v dokončni šolski in učni red. katera naj se zavrže. S tem primerom nikakor ne nameravam pavšalno hvaliti nekaj, kar vsebinsko gotovo v celoti hvale ni vredno; navedel* sem ga le, ker se mi zdi klasičen veto proti temu: da nai novi šolski zakon vsebuje vse podrobnosti. Čas šele in praktična uporaba zakona nam. lahko poka-žeta. kaj ie dobro in kai slabo, česa se moramo držati in kai opustiti. Neprimerno. ie. ako že danes izdajamo kot zakon cme določbe, za katere nihče ne more LISTEK. Koncert ljubljanskih uči-teljiščnikov(-ic) na Vrhniki. Na belo nedeljo, 23. t. m. je bil jako lep, jasen popoldan. Pevski zbor državnega učiteljišča v Ljubljani je priredil v prijazni trg Vrhniko popoldanski izlet, združen z vokalnim koncertom v dvorani vrhniškega »Sokola«. Izleta in koncerta so se udeležili tudi: predsednik višjega šolskega sveta dr. Stanko B e u k , ravnatelj moškega učiteljišča Anton D o k 1 er , profesorji Nande Marolt, Silvo Kranjec, Josip M a r n , profesorica Adela Z a j č e -a, več ljubljanskih učiteljev in prijateljev glasbe in petja. Takoj ob prihodu na Vrhniko smo si gledali novo, moderno opremljeno tvorbo konserv, last delniške družbe »Im-Pex«, nato pa smo se podali k izvirom Ljubljanice, ki bruha na vseh koncih in krajih mogočne množine čiste vode izpod skalnatih strmin. Komaj zagleda šumeča in peneča se voda beli dan, že kaže njena bobneča brzina svojo silno moč in uspešno pomoč pri žagah in mlinih, kjer suče in vrti turbine in velika vodna kolesa v procvit in gmotno korist obrti. Nekateri izletniki so si privoščili — v svojih skrivnih nadah in srčnih željah — tudi zvon sv. Antona Puščavnika, sedečega tam v visoki skalni duplini nad šumnim virom ... S podvojenim zanimanjem'sem pričakoval ob 17. uri prvi javni nastop pevskega zbora ljubljanskega učiteljskega naraščaja, svojih bodočih tovarišev in tovarišic, naših prihodnjih pionirjev prosvete in širiteljev kulture med jugoslovanskim narodom. Velika dvorana je bila nabito polna zavednih Vrhničanov, okoličanov, domačega in okoliškega učiteljstva, ki med njim ni manjkalo zavednega, vedno mladega in čilega starine, borovniškega nadučitelja Janka Zirovnika. Pod vodstvom svojega priljubljene-j ga učitelja petja, profesorja Emila Adamiča, našega odličnega in širom glasbenega sveta predobro znanega sklada- telja, je stopilo na oder 80 mladih pevk in pevcev, da pokažejo narodu svež sad svojega dela in truda. — Lep prizor, pa še lepša disciplina: vsaka in vsak — z notami v rokah — nepremično zro v svojega voditelja in čakajo trenutka, kdaj jim njegova vešča roka da povelje in zamahne, da prično izlivati iz čvrstih grl svoje deviške in mladeniške glasove v lep harmoničen spev. Tak miren nastop in taka neprisiljena disciplina impo-nira opazovalcu in napravlja nanj kar najugodnejši vtisk, zato tudi opravičeno pričakuje točno in precizno izvajanje pesmi. In res, nisem se varal! Izvzemši semintam malenkostne, komaj opažene pogreške v vokalizaciji, ki so jih pa le posamezniki povzročili gotovo nehote in nevede, je mladi zbor odpel vse pesmi prav skrbno sestavljenega vzporeda gladko in točno ter posebno pazno, vedno in povsod upošteval vsa dinamična znamenja. Čista intonacija, sigurna iz-vežbanost, lepo niansiranje, oko vedno pozorno uprto na dirigenta, vse to mi je naravnost imponiralo. In za prvi nastop je to že prav mnogo, zato se mi opravičeno vzbuja nada, da bo zbor lepo na- predoval in si z intenzivnim vežbanjem okrepil s''cer prav dober, a sedai še nekoliko mlad glasovni material. Uverjen sem, da bi se zbor s tako dobro disciplino in odločno voljo sigurno mnogo boljše uveljavil v akustični dvorani, kakor pa se je v tem sicer prostornem, toda prenizkem lokalu, ki je brez vsake akustike in zato docela neprimeren za glasbene prireditve. Na vzporedu koncerta so bili — uvrščeni prav po pedagoškem načelu »od lažjega do težjega« — nastopni mešani zbori: Devovi narodni »Ptička veselo nad hiško žvrli« in »Kosova gostija«. Kogojeva narodna »Stoji, stoji mi polje«, Lajovičevi »Pastirčki«, Adamičev »Mlad junak«, Andelova »Anko, Ančice«, Mokranjčev »Kožar« in dva daljša mešana zbora s četveroročnim spremljeva-njem na klavirju, Adamičeva »Svatba na poljani« in Novakova »Nesrečna vojna«. Vmes je moški kvartet učiteljiščnikov dokaj dobro izvajal Hajdrihov četvero-spev »V sladkih sanjah« in Juvančev moški zbor (!) »Slovenska zemlja«. Vsak pojav, ki smotreno in vztrajno zasleduje napredek na kulturnem polju, jamčiti, ali se bodo obnesle, ali bodo izvedljive. Izgovor, da se tudi zakon lahko izoremeni, ni povsem točen. Gotovo, lahko se izpremeni, vprašanje pa ie, kedaj? Zakonodajna skupščina stoji pred tolikimi in tako važnimi nalogami, da pač ne bo mogla vsak hit) izpreminjati že sprejeti zakon, pri katerem so se tekom, njegove uporabe pokazale posrieške. Ako nič drugega, ta argument govori tako iasuo za okvirni zakon, da ga ne bi smel preslišali nihče, kdor ima besedo pri sestavljanju novega šolskega zakona in mu ie res za dobrobit šolstva in za možnost šolskega razvoja. Vzpričo njega se mi zdi vsako drugo dokazovanje neprimerno. Pavel Flere. (Konec prih.) Doneski k umetniški vzgoji. Klic modernih pedagogov po umetniški vzgoji postaja vedno aktualnejši. Intelektualna vzgoja, ki je bazirala na filozofskem naziranju racijonalizma, in ie bila še ideal polpreteklega časa, ie enostranska, govori le k mrzlemu razumu in pušča srce prazno. »Več srčne kulture,« kličejo moderni modrijani življenja, in človek bo — srečen! Da se ustvari v človeku tisto radostno notranje razpoloženje, ki jo nazivamo srečo, ie .treba umetniško promatranje na svet. po Cankarju povedano, treba je: »Jacinte. ki stopi v kmečki hram in je kmetica; ki stopi v kraljev grad in ie kraljica: ki stopi v paradiž in je svetnica.« V na.šem času ostudnega materijaliz-ma, ki ubija sleherno duševnost ,je treba dvigati visoko prapor idealizma in vreči ogenj navdušenja za vse lepo in blago v mlada, neizzorela srca! »Še v nebesih bo pusto in prazno, če ne bo umetnosti,« pravi Kraigher v »Umetnikovi trilogiji«, knjigi, ki io ie posvetil nesmrtnemu Cankarju. Nai odgovorimo sedai na vprašanje, kaj tvori vsebino postulate po umetniški vzgoji otrok in mladine. V" učencu ie treba razmahniti vse produktivne sile. t. i. inteiektualne in volucijonalne ali čuvstve-ne. Kult čuvstev. posebno estetskih ali krasoslovnih. ie predvsem naloga umetniške vzgoje! Znameniti francoski mislec Begson in še mnogi druei. ki so zavrgli edinozve-ličavnost in vsemogočnost intelekta. trde, da so čuvstva gibala vsega napredka, ona so »elan vital«, t. j. razmah živlienia! Da govorimo k razlagi: znanstveniku ie gibalo in pogon njegovega dela intelektualno čuvstvo: verniku religijozno čuvstvo gibalo pri udeistvovanju verskega življenja itd. Če bi se v človeku pri udejstvovanju na različnih.toriščih ne porajala istim odgovarjajoča čuvstva. bi pomenjalo to zastoj vsega njegovega dela, apatičnost, brezbrižnost napram vsemu. Preidimo sedaj po teh filozofskih meditacijah na praktično stran stavljene teme. Da spoznamo, kje mora zastaviti vzgojiteli svoj vpliv na umetniško čuv-stvovanje pri otroku, bo dobro, da si pred-očimo nastoi estetskih čuvstev v zgodnji človeški dobi. James Sully, angleški dušeslovec, pravi v svoji znameniti, še vedno aktualni knjigi »Die ersten Erwiederungen des Kindes auf das Naturschöne«, (nemški prevod), da opažamo nekaj znakov estetskih čuvstev pri otroku, že predno deluje vzgojni vpliv. Predvsem svetli predmeti v najširšem pomenu besede (plamen, odsev solnčne svetlobe na steklu, z belim cvet- iem postlani travniki, zvezde, bliščeče vode itd.) vzbujajo otrokom že v prvih letih zemeljskega bivanja zavest o lepoti in ugodnosti. Čuvstvo za barve se še komat stopnievalno razvija. Prvo veselje nad barvnimi predmeti se ne razlikuje mnogo od predmetov, ki so samo svetli Najbolj pač ugajajo predmeti svetle barve. t. L rdeča, rumena in modra. V katerem letu starosti prične otrok ceniti barve v kombinacijah, je vsled individualnosti psihe in vzgoje težko določiti. Pomisliti i? treba, da vse takšne preizkušnje ne bodo nikdar dovedle do eksaktnih rezultatov, ker igrata pri otroku posnemanje in avtoriteta glavno ulogo. Preidimo k učinkovanju predmetnih oblik. - Otroci bodo občudovali vzbočenje mavrice ali zaokroženost teles raznih živali, dasiprav se ta lepočutni užitek ne poraja zgolj iz oblike. Znak gibanja ie. ki se izvaja in izraža v teh zaokroženih oblikah. Posebno ljubav goje otroci do malih predmetov. Na pr. ptice, žuželke, školke -in dr. posebno ugajajo otroku. To čuvstvovanje ie zopet mešano, ker vsebujejo te stvari element božajoče nežnosti, ki izhaja iz sočuvstva. Če se opremo še na simetrijo oblik in skladnost sestavnih delov, zadenemo na še večje težkoče. Tukaj se vprašamo: Kaj ie lepo in kaj zaznavamo kot lepoto mi dorasli. Estetika uči. da sta davna pogoja: skladnost, pro-porcijonaliteta ali harmonija delov in ide-ia ali misel izražena v kompleksu, sliki, pokrajini itd. Kako je v tem oziru pri otroku. Tukaj moramo predvsem upoštevati milje, ki v njem biva otrok. Na raznih preprogah, prtih, odejah, slikarijah po stenah itd. uvidi otrok regularno prostorno razvrstitev, ki je kot postava teh kompozicij. O estetskem vplivu proporcijona-litete še ne more biti govora. To je še komaj rezultat umskega gledanja. Otrok se uči v tem pri sistematskem pouku — v risanju. Prvi temelj estetskega užitka je tudi vseobčna liubav otrok do cvetic. Alo-tivr so lahko različni. Zadovoljitev voha ali gizdavosti. Menimo pa. da je slednji vzrok iskati še bolj pri doraslih. Prvi učinki estetskega čuvstvovania imajo precei sličnosti z i§iim divjakov ali barbarov. Slednji kaj radi poželijo pe-strobarvnost in svetlost predmetov. To opažamo v veselju do nakitenja z raznimi peresi pri Indijanci i. dr. Važno ie vedeti, v kolikor je pri otroku razvit estetski, čut do krasote prirode vobče. Dejansko nimajo otroci zmožnosti da bi dojmili in motrili množino stvari (v splošni rabi izraza) v harmonični enoti. Vsled tega tudi nimajo čuvstva za lepe pokrajine kot harmonični kompleks slikarsko se menjajočih in dopolnjujočih delov. Če peljemo otroke na kraje, odkoder se odpira čudovit razgled, tedaj romajo njih oči namesto na celoto, kot iih spremljevalci žele, do gotovih objektov, včasi najneznatnejše vrednosti. Mnenje vzgojiteljev je napačno, če vedejo otroke z namenom v kraje, da bi užili umerjeno in ubrano harmonično lepoto. Prostornost, vseobsežnost in vzvišenost nima veliko učinka na krasoslovni razvoj otroške duše. Čuvstva teh vrst se porajajo iz sestavljenega procesa domišljije, ki še v duši otroka ni dozorel. Le na gotove obmejne objekte in poteze narave reagira otrok v estetskem smislu. Kaj hočemo s temi izvajanji povedati? Vzgojiteli mora poznati temelje estetike, da uči učence smotreno gledati. Najprej se mora vaditi oko in šele potem j roka. Sklepčno si še odgovarjajmo na kratko, kako skrbi ljudska šola za umetniško vzgojo? V podrobnosti se ne morem spuščati. Učitelj sam bodi v svojem poklicu umetnik in ne rokodelec. To so zahtevali že stari pedagogi. -— Šola bi morala biti — žalibotr so to le pobožne želje mnogo-kje — najlepša hiša v kraju. Notranja oprava bi morala biti lična, okusna, ne. smela bi žaliti estetskega čuta. Okna naj kra-sjio cvetlice v okusni, umni razporedbi. — Ekskurzije nai razkrivajo učencem sistematsko in njihovim razvojnim stopnjam primerno lepoto prirode. naj jih uče prirodo smotreno gledati. — Prirodopisni pouk lahko neprimerno mnogo stori za privzgojitev umetniškega čuvstvovania če je podan po modernih bioloških načelih. — Vsaka šola bi morala imeti — vemo. da jih ima malokatera — zbirko po-snetk umetniških slik prvih slikarjev, na katerih bi moral učitelj v risarski uri uvajati učence v umetniško uživanje umotvora. vkolikor so pač isti na višji stopnji že zreli. — Iz takšne slike se da samostojno po učencih mnogo posneti. — Opozarja se naj vsekdar na domačo umetnost v obrtih, domači, često resnično umetniški okraski naj nam služijo v ornamentalnem risanju itd. Neštetokrat hodimo dnevno mimo predmetov resnične umetniške vrednosti popolnoma brez pažnje, kakor tisti človek v narodni prislovici, »ki od samih dreves gozda ne vidi«. Učimo ljubiti otroke materinski jezik! Pokazujmo jim kras besednih oblik, zvez. skupin, prožnost izrazov itd. Besede nai ne. bodo le sredstvo za izražanje, temveč »biološki stvori« kot so bile našemu J. Cankarju. — Uvedimo v šolo či-tanie del naših prvih pisateljev, v kolikor so učenci zreli slediti istim. Resnično, le velika umetnost more trajno učinkovati na nežno dušo mladine. — Če učence ne bomo seznanjali z deli naših prvakov — seveda prav izbranimi za njihovo stopnjo — se ne bodo znali ni koli prav orijentirati v bodočem, samostojnem življenju. Torei skratka: estetski princip obvladaj vso vzgojo in ves pouk. Le na ta način bomo zadostili nad vse upravičenemu klicu po umetniški vzgoji! Radovan Jaut. Iz Jugoslavije. — Grom in peklo kličejo klerikalci že sedai na pomoč zoper nov šolski zakon. Klerikalni časopisi so že odprli svoje stalne registre zoper zakon. Uporabljajo vsa sredstva. Tako ie »Slovenec« prinesel zadnjič tak članek pod naslovom »Če bi bil iaz hudič...«. samo da bi boli vlekel. »Domoljub« prinaša sedaj stalno notico sledeče vsebine: »Šola brez božjih in cerkvenih zapovedi je zločin nad mladino. ie propast družin, ie pogin vsakega naroda. Taiko šolo nam uvaja Bel.gra.iska vlada s pomočjo svobodomiselnega učiteljstva.« — Računajo z zakoni o psihologiji mas, ki ie dovzetna za sprejemanje utisov in smeri, če se dolgo vpliva z eno in isto vsebino nanjo. — Nujna potreba ločitve šolske uprave od politične. Odločujočim faktorjem v preudarek: Slovenska delegacija pri osnovi načrta novega l.iudskošolskega zakona se ie pošteno trudila, da se v zakon vstavi ¿len, ki zahteva popolno emancipacijo šolske uprave od politične. Ta zahteva temelii pač na žalostnih skušnjah preteklosti. — Politični oblastniki nai si so bili ti deželni ali okrajni niso bili. niso in ne bodo prijatelji šole, še manj pa mora v dno srca razveseliti človeka. Navzoče občinstvo je vzradoščeno spremljevalo vsako odpevano pesem z navdušenim odobravanjem tako, da je moral zbor ponoviti Andelovo »Anko, Ančice« in Adamičevo »Svatbo na poljani«. V znak zasluženega popolnega priznanja je prejel ml^di pevski zbor dva venca, zbor sam pa je iz vdane hvaležnosti odlikoval svojega pevovodjo z velikim lovorovim vencem s trakovi. Vrlim, mladim pevkam in pevcem odkritosrčno priznanje na tako lepo častno izvršenem prvem javnem pevskem nastopu, prijatelju Adamiču pa iskrene častitke na popolnem uspehu! Po končanem koncertu in telesnem okrepčilu smo se ob 21. uri vrnili z gostoljubne Vrhnike s posebnim vlakom v Ljubljano. V nedeljo je bil zares jako lep, užitka poln popoldan. —a— Kako je bilo pred 50 leti. (Donesek k zgodovini narodnih šol.) * Leta 1868., 1869., 1870. so bila nekak mejnik med staro in novo šolsko dobo. in to ne samo na Kranjskem, ampak v celi Cislitaviji. Avstrija je bila takrat že ločena na Cis- in Translitavijo in se je kot celota zvala Avstro-Ogrska. Naš del ie bil v navedenih letih jako delaven na šolskem polju. Naši takratni državniki so prišli do prepričanja, da ie bila Avstrija v kulturi zaostala. Ko je bila leta 1866. Avstrija pri Kraljevem gradcu tepena, izdala se ie bila parola, da nas je premagal pruski šolnik. Zato so hiteli z novimi šolskimi zakoni, 70 let stara (od leta 1805.) politična šolska uredba ni več ugajala. Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!" * Svoje dni smo rekli »ljudska« (hrvatski »pučka«), »narodna« šola. To označenje ni bilo kaj točno; kajti »ljudsko« je ponekod (med panonskimi Slovenci) toliko kakor »tuje«, »stranko«: Čehom se »ljudsko« zdi kot nasprotje »živalsko«. »Narodno« je toliko kakor »nacijonalno« in »narodne« so lehko tudi srednje in visoke šole: »pučko« pride od »puk« (Volk). Torej je najbolj na mestu izraz »osnovne« šole, t. j. elementarne šole, kakor govori Srbi. Konkordat (pogodba s cerkvijo), po katerem ie katoliško duhovništvo vodilo šolstvo, ie moral pasti. Na njegovo me-* sto ie stopil državni šolski zakon od 25. maja 1868. ki je postavil državno šolsko nadzorstvo skoro do cela neodvisno od cerkve, le boli odvisno od države, od uradništva in od učiteljstva ter od naroda samega. Ustanoviti so se imeli po državnem šolskem zakonu od leta 1869. in po deželnih šolskih zakonih (največ iz let 1870.. 1871.. 1872., 1873.) krajni šolski sveti, okrajna šolska svetovalstva. deželni šolski sveti v posameznih kronovinah, in naučilo ministrstvo, vsled česar je odpadel prejšnji sistem, ko ie bil v vsaki fari župnik šolski voditelj, v vsaki deka-niji dekan okrajni šolski nadzornik, v vsaki škofiji eden kanonikov škofijski šolski nadzornik za dotično škofijo. Slednji je bil v ozki zvezi z dotično deželno vlado. Učitelji torej niso bili obenem šolski voditelji, to so bili na trivijalnih šolah (na kmetih: kier so se redonia učili ti trije predmeti, [pitanje, pisanje, računstvo!, od iod ime »triviialne«) župniki, na normalnih šolah (sedaj 6, 5, 4 razrednice) po učiteljstva. Odločali so v strogo pedagoških zadevah v prilog vladajočim politi-čilim strankam a Sokolstvu v kvar. je bil pač učiteljski stan (diese »Lehrers«) zanje inferijoren. Jahačem pragrafov so se skrivenčili tudi nazori o dostojanstvu našega stanu. Okr. šolski nadzorniki so bili (in so — še) le veliki »pisarji« pri glavarstvih — a svoječasno je pred vitež-kim »Mrzlobranarjem« celo dež. šol. nadzornik dasiravno v istem činu stal nekako v senci. In tako so na škodo narodu in šoli odločevali »višji obzori«. Ljudstvo ie to zapostavljanje nadz. in učit. gledalo na rovaš učiteljskega ugleda. — Tipičen zgled takega birokratskega naduteža ie nek okrajni glavar na Dolenjskem. Dočhn ie učiteljstvo sosednega okraja zaprisegel okr. šol. nadzornik s krasnim nagovorom ob asistenci okr. glavarja in župnika v okrašeni šolski sobi, je ta frakar zaprisegel učitel jstvo vsega sodnega okraja v tesni gostilniški dekliški sobici, v kateri ste stali poleg glasovirja še dve postelji. Po suhoparnem glavarjevem nagovoru ie učiteljstvo kot arniki natlačeno prisegalo zvestobo svojemu kralju ogorčeno nad takim neopravičenim zapostavljanjem. A okr. š. nadzornik je v času te ceremonije ždel v šoli. ker ga visoki politični oblastnik gotovo ni smatral vrednim. da bi prisostvoval zaprisegi tovari- ; šev. Pri volitvah zastopnikov v okrajni šol. svet ie pozval učiteljstvo in to zadnjo soboto v mesecu na sedež okr. glavarstva ter provzročil radi razsežnosti okraja učiteljstvu ogromno .gmotno ško- j do. Drugod so pri enakih prometnih raz- " merah izvršili volitev z vposlanimi glasovnicami potom pošte. — Da ga h okr. učit konferencam nikdar ni, ni treba posebej omenjati. — Vršiti se je imel komisijski pregled neke stare šole v okraju, kier ie komisija že I. 1910. in 1913. ugotovila. da ne odgovarja niti stavbnim, niti zdravstvenim niti higifenskim predpisom. Le vojna ie preprečila zidanje novega šolskega poslopja. Samo ob sebi ie umevno, da se poslopje tekom 10 let niti ni pomladilo ne zraslo a število otrok je naraslo za 20%. — Po prihodu vlaka so šli gospodje po okrepčila k znanemu vaškemu mogotcu, kjer so se najedli tudi danili informacij. Okr. šol. nadzornik ie moral seveda v šoli čakati. Že ob prihodu v šolo ie dični oblastnik vzkliknil: »Oho! to ie pi_prav močna stavba, gotovo jo ie zidal kak Italijan!« O vprašanju, jeli poslopje sploh uporabno v učne namene se seveda sploh ni vodila diskusija. Oiuna-čeni vsled glavarjevega nastopa so kmetje — odborniki zasedli pritlično učno sobo. brez prisotnosti ali dovoljenja šol. voditelja nagnali deco in učitelja iz sobe domov. Že pred in ob začetku pregleda so župan in nekaj obč. odbornikov z žaljivimi opazkami nahrulili š. voditelja kot provzročitelia tega originalnega pregleda. Glavar od voditelja, na nedostojno obnašanje nekompetentnih oseb opozorjen. ni niti.reagiral _kai ga šele vzel v zaščito. —• Seveda se je rezultat pregleda omejil samo na nekatera malenkostna popravila in to s proračunskm zneskom, ki daleko ne bo zadostoval. — In to se ie zeodilo v kraiu. kjer učiteljstvo ves prosti čas iti to z uspehom uporablja za ¡z-venšolsko prosvetno delo. — Vzgojiti moramo torai novo narodno-zavedno šolstvu naklonjeno generacijo. Za todobno «taro s politično strankarskim smradom ukuženo generaciio pa preostaja edino — bičevnik — pametna beseda je brezplodna in rodi le zasmeh. — Disciplinarne preiskave in njih vzroki. Na prav poseben način je prišlo mestih in trgih, pa katehetje. Učitelji Ua trivijalnih šolah so bili hkrati orglavci i" mežnarji: toda cerkovniško službo so ponavadi opravljali po drugi osebi. Dovršivši peti razred realke in 2-letr no preparandijo v Ljubljani, sem nastopi' v letu 1869. svojo prvo službo na c.'<>'• rudniški ljudski šoli v Idriji, navduši in poln idealov za učiteljski stan, za šolo-za svoboden napredek in ljubo slovensko domovino, ki se ie bila v mladi ustav"1 dobi obudila komaj k življenju. Svoje ¡* kaj dobro podpirana od rudnika, ie b'10 dovolj dece; razvrščena ie bila v 4 razredih s 3 dekliškimi vzporednicami, j^?' zen kateheta-voditelja ie bilo 5 mošk"1 učnih oseb in 2 učiteljici. Med učitelji je bil Srečko Steguj zvezda-planet. okoli katerega se ie vS vrtelo. Bil je idealen šolnik. IzobraZ^; muzikalen. Dovršil je bil celo realko Celovcu (v Ljubljani ie bila takrat le J11 ia realka). Učil ie,v letih 1863—1866. " na idrijski enoletni preparandiji. ki)c leta 1866. ukinjena. Stegnar je bil 0 ^ čen pedagog; drugače ne bi bil v disciplinarno preiskavo učiteljstvo na Raki. Povod gonil je bilo razširjenja, šole in ustanovitev Sokola, ozir. prosvetno delo učiteljstva na eni strani, na drugi pa osebno sovraštvo. Boj proti učiteljstvu je pričel župnik M. Š. To je mož, ki bi za svojo preteklost in za svoio sedanjost zaslužil pošteno porcijo. Finžgarjevih koro-bačev. Prižnica. razni shodi, časopisi, izpraševanja. pobiranje podpisov — vse mu ie bilo dobrodošlo, da je lahko blatil učiteljstvo. Celo tri dni pred discipl. preiskavo ie pisal v »Slovenca« laži, ki jih je imel priliko ugotoviti sam vodja preiskave. Sedanji župan Al. Š. in sedanji .predsednik krajnega šol. sveta J. V. pa sta Dri občinskih volitvah kandidirala za županski stolec z letaki: »Če hoč&ic. da se doklade ne povišajo, če hočete, da se polovica učiteljev odpravi, ki jih ie preveč, vrzite krogljico v prvo škatljo, da vam ne bo treba toliko davka plačevati za gospodo, ki ima mastno plačo, dela pa cel teden toliko, kolikpr ti ubogi kmet en sam dan.« — In romala je pritožba za pritožbo v Ljubljano: »Polovico učiteljstva na Raki ie odveč!« Ker niso pritožbe nič zalegle, poslužili so se proti učiteljstvu najpodlejšega sredstva:, obrekovanja in laži. Poklicali so na pomoč še pro-palega kaplana, ki stanuje v hlevu in že pet let ne- mašuje. ker je bil zaradi pijan-■ čevania suspendiran, da jim ie pomagal sestavljati pamflete. — Ta četvorica ie torei nastopila proti učiteljstvu z naiostud-neršim orožjem, z lažjo, ker ni pričakovala, da bo orlšlo do kake preiskave. Ko so bili ti možakarji pozvani, naj pošlje vsak svoio izjavo proti učiteljstvu in da naj navedejo priče, ker ie uvedena proti učiteljstvu disciplinarna preiskava, se niso upali podpisati sumničenj s svojimi imeni in so se skrili v varno zavetje »županstva«. — Župnik je v »Slovencu« odklonil preiskavo, češ. samo naši zahtevi naj se ueodi: polovico učiteljev stran! — Zakaj se je neki bal preiskave? Zato! — Učiteljstvo se je pa ni balo. in jo je samo notom spomenice zahtevalo, ker je hotelo razkrinkati junake, ki izza grma streljajo. Dne 4. in 5. t. m. se je vršila preiskava. Od nasprotnikov predlagane nriče so ali izostale, ali pa so izpovedale učiteljstvu v prilog. Za nekatera sumnji-čenja pa niti prič niso predlagali. — Učiteljstvu je bilo na razpolago nešteto prič iz obeh tamošnjih strank in iz vseh stanov. Značilno je posebno to. da se je ponudil za pričo celo katehet g. M. St., ki ie politični nasprotnik učiteljstva. a pravi in od vseh, tudi od svojih stanovskih tovarišev globoko spoštovan duhovnik. Brez ozira na desno in levo ie nastopil pri preiskavi zoper laž in obrekovanje onih »mož«, ki so sami tik do preiskave trdili, da nima nihče nič osebno proti učiteljstvu. ampak da se bojujejo samo proti previsokemu številu učiteljstva. Ena njihovih glavnih prič je izjavila, ko je bila zaslišana: »Nimam nič proti učiteljstvu, imam vse rad, samo polovica jih je preveč.« — Na kakšni podlagi so bila sumničenja. naj se razvidi iz tega. da ie učiteljstvo predlagalo za pričo celo župana, svojega preganjalca. — Preiskava ie torej potrdila staro resnico, da je človek največja be-štija na svetu, zmožna škodovati svojemu bližnjemu, uporabljajoča pri tem naj-ostudnejša sredstva, da le zadosti svojemu osebnemu ali političnemu sovraštvu. — Za učiteljstvo je bilo skrajno poniževalno. da se ie moralo zagovarjati proti sumničeniem, ood katera se ni upal postaviti nihče svojega imena. — Učiteljstvo ie torei onrano! Ali oa je to zani že zadoščenje? Nikdar ne! Pravimo: Če je okrajni šolski nadzornih in kot domoljub, deželni poslanec kranjski. V teh letih (1869,—1871.) smo z veseljem pozdravili nove šolske zakone, državne in deželne; učili se jih in odobravali ter branili jih pred napadi od strani duhovščine, ki je naravno hvalila svojo staro šolo, pri kateri ie imela odločilno besedo. Zametavala ie nove zakone, s katerimi se papež ni mogel sprijazniti, tudi vsi škofje z nižjo duhovščino vred ne. Izjemo je delal takrat škof Pogačar. bivši urednik cerkvenega lista »Zgodnja Danica«; in izjema so bili tudi tisti katehet-ie. ki so ostali tudi v novi dobi šolski voditelji. profesorji ali okrajni šolski nadzorniki. Na idrijski šoli je bilo takrat živahno življenje. Učitelji smo bili pravi tovariši, zvesti drug drugemu. Učil nas je os ob H o Stegnar, ki je kot bistroumen šolnik vse Prekosil. V smislu novega učnega in šolskega reda smo imeli redne domače učiteljske konference, pri katerih je bilo čez vse poučno, živahno, instruktivno debati-ranje, brez vsake osebne mržnje. (Dalje prihodnjič.) I. Lapajne. učiteljstvo čisto, nopolno zadoščenje, če ie krivo, najstrožjo kazen! Isto zahtevamo za nasprotnike učiteljstva, kajti če dru-zega niso dosegli, vzeli so mu ugled, ki ga je imelo do sedaj! Na tem mestu naj bo podana splošna izjava, da se učiteljstvo nikdar več ne bo hotelo zagovarjati proti sumničeniem, za katera ne bo hotel nihče prevzeti odgovornosti. Brezpogojno zahtevamo kazen za obrekovalce, drugače se bomo upali trditi, da ne samo pri prosvetnem delu, ampak celo pri uradno dokazani kraji časti ne najde učiteljstvo zaščite v svojih predpostavljenih. Stanje postaja od diie do dne neznosneiše! Trgovec in posestnik g. Rus Fr?nc v Loškem Dotoku, daroval ie v po-čaščenje spomina svojega sina Franceta. slušatelja medicine za revne učence tuk. šole znesek 2000 K. V imenu revnih šolarjev se mu podpisani za ta velikodušni dar najsrčnejše zahvaliuie.Voditel.i-stvQ šestrazredne ljudske šole v Loškem potoku. 19. aprila 1922, Ferdo Wigele, šolski voditelj. — Boj alkoholu — doma. Zadnje čase se je mnogo govorilo in pisalo o boju proti alkoholu. Jaz sam sem razmišljeval o tem prevažnem vprašanju, o tem mo-lohu, ki ubija duh in energijo našega itak po drugih epidemijah (jetika. španska) decimiranega naroda. Za boj proti brezmejnemu uživanju opojnih pijač ie moralna dolžnost slehernega, ki ljubi svoj dom, svoj narod, da stavi vse svoje moči na razpolago. Mislim, da ie pač vsakemu še znano kako so se Angleži prisvojili svoje bogate kolonije. Tu je za učitelia na deželi hvaležen posel. Kje na.i začnem boj? Ali zadostuje, da otroke poučim o zleh posledicah uživanja alkohola? Veliko uspeha menda ne bo! Ali ima statistika. ki jo moramo voditi kak pomen? Ne. ker ni zanesljiva! Da dosežemo uspehe v tem boju. začnimo ga tam kjer je izvir, kjer otrok največkrat se seznani z alkoholom. In kje je to? Poznam kraj na Gorenjskem kjer je. rekel bi skoro, vsaka šesta hiša žganjarna in nič bolje ni drugje. Nekoč sem šel preko polia. Na njivi sta mož in žena kooala, a tri leta staro dete je iz košare potegnilo steklenico žganja in pilo. Opozoril sem starše, pogledala sta otroka in se mi smejala rekoč: »To bo otroka še pogrelo.« Molčal sem in šel dalje. Drugi slučaj: neki materi se ie mudilo na polie a dete v zibelki je plakalo. Vlila je žganja v otrokovo steklenico in dala piti otroku. Se- | veda je otrok »ajal« dva dni. Naštel bi še mnogo drastičnih slučajev ali vem, da | jih tovariši iz svoje okolice morda več I vedo. S tem hočem pokazati, da ima v | največjih slučajih dom na vesti to narodno bol in ne učiterlj kot se je izrazil ' nekdo na nekem shodu v Ljubljani. Se-: veda ie dotičnik iz izjeme radi hudomušnosti to svojo črno trditev razgrnil nad vse učiteljstvo. Tedai dom na deželi ie največ kriv zato je pa učiteljeva dolžnost, da ie šola v vednem kontaktu z domom ampak ne samo na papirju temveč v resnici. Res ie. da ie ljudstvo sovražno razpoloženo napram šoli. To nas pa ne sme strašiti, da svoie dobre namene opustimo. Skličimo dvakrat na leto roditeljske sestanke kjer se medseboino spozna. Drži naj se kratka predavanja, odgovarjajoča namenu sestanka, a potem naj sledi izmenjava misli med učitelistvom in stariši. S temi sestanki sigurno paraliziramo vse hujskanje proti šoli. seveda če nič ne storimo potem pa se tudi ni treba ieziti češ: »Taki so, pa taki.« Tedaj, da preidem k svoji zadači ne zabimo, da pri takem sestanku obravnavamo tudi alkoholno vprašanje s tem, da kažemo na drastične primere. Ce smo roditelie uverili o zlu uživanja alkohola tedaj izvijmo iz njih obljubo. da bodo odslei strogo varovali pred pitjem svoje otroke, kar bo tudi vodstvo statistike imelo pomen a za učitelja samega. ki bo zaznal uspehe bo veliko zadoščenje. da je nekaj dobrega napravil. — Fran Lavrič, nadučitelj v pokoju, ie 14. t. m. umrl v Mokronogu na Dolenjskem. Rodil se ie 29. dec. 1839. v Loškem potoku ter služboval v Starem Logu in Sp. Logu. L. 1864. je dobil službo učitelja in organista v Škocijanu pri Mokronogu, kjer ie ostal do 1. 1902., ko je bil upokojen. Lavrič je bil učitelj stare šole, do-bričina in veseljak, da se ie moral vsakdo zabavati v njegovi družbi. Bil je izboren sadjar, zaradi tega večkrat pohvaljen od vlade. V Škocijanu ie imel uzoren šolski vrt in čebelnjak, da daleč na okrog ni bilo takega. Svoje otroke je vse dobro oskrbel in je 1916. 1. praznoval zlato poroko. Bodi blagemu možu, ki nas je tolikokrat razveseljeval s svojim neizčrpnim humorjem, časten spomin med nami! — Pogreb pokojnega nadučitelja Lavri-ča se ie vršil v Mokronogu na Veliki petek ob 5. uri popoldne. Bil je naravnost ogromen in veličasten, svedok, kako naše ljudstvo spoštuje in ljubi dobre učitelje. Iz Skoci.iana se je pripeljalo do 20 voz nekdanjih učencev in čestilcev pokojnega učiteljskega starine. Pokopal ga je ško-cijanski župnik ob asistenci mokronoške duhovščine. Ob odprtem grobu mu je govoril medicinec Marjetic, a mokronoški pevci so mu zapeli dve pretresljivi žalo-stinki. Have. anima pia! — Naš tovariš Slavko Osterc, strok, učitelj na meščanski šoli v Celju, vzbuja kot glasbenik v zadnjem času vedno več pozornosti in zavzema, ko spoznamo po-bliže njegova dela. gotovo ugledno mesto med slovenskimi komponisti. Prvikrat se .ie predstavil Celjanom ob priliki zadnjega koncerta kvarteta »Zika«, ki je izvajal Osterčey menuet. Skladba, pisana v popolnoma modernem slogu, je žela velik uspeh in je poklonilo občinstvo skladatelju v priznanje lavorov venec. Vsi celjski, mariborski in drugi listi so imeli iako laskava poročila o tej kompoziciji. Dne 22. t. m. bo izvajala mariborska vojaška godba ood vodstvom kapelnika Herzoga Osterčevo sihfonično sliko »Krst pri Savici«. Na podlagi teh motivov je zložil Osterc istoimensko opero, ki jo je že predložil mariborskemu gledališču, ter jo bomo culi menda že v prihodnji gledališki sezoni. Poleg tega ima tov. Osterc izgotovljeuo še eno sinfonijo in več manjših del. Kakor smo čuli, priredita letošnjo jesen Risto Savin in Osterc sinfonični koncert, ki bo imel na programu le nji-hova_dela. Tovarišu 0_stercu čestitamo k njegovemu uspehu, ter ga bomo spremljali s ponosom na potu njegovega glasbenega .dela.van.ia. —in— — Preskrbnine po umrlih aktivnih in umirovlienih civilnih in vojaških uslužbencih. Na pristojnem mestu smo doznali. da vlagajo svojci aktivnih in umirovljenih. civilnih in vojaških uslužbencih pogosto svoje nezadostno opremljene prošnje za nakazilo preskrbnine. pri delegaciji ministrstva financ. Da se pospeši nakazovanje preskrbnin, naj svojci po umrlih civilnih aktivnih in umirovljenih drž. nastavljen- | cih vlagajo pismene prošnje za nakazilo posmrtnine. vdovnine in vzgojnine, vdovske odpravnine in sirotnine na ono nakazujoče oblastvo. kateremu je bil umrli ! uslužbenec, dokler je bil aktiven, podre-1 jen. oziroma onemu oblastvu. ki ga i.e upokojilo (pri učiteljstvu viš. šol. svet). Svojci po bivših Avstro-ogrskih vojaških uslužbencih naj vlagajo prošnje na tuk. oddelek za socijalno skrb. svojci po orož-| nikih pa na tuk. komando V. orožniške ' brigade. Prošnje za nakazilo posmrtnine, vdovnine in vzgojnine ie opremiti s sledečimi prilogami: 1. mrtvaški list, 2. poročni . list, 3. potrdilo župnega urada, da sta zakonska do smrti živeta v zakonski zvezi. 4. krstne liste (matične izpiske) otrok. 5. potrdilo županstva, da so otroci nepreskrbljeni in v Dolni oskrbi matera. Ce bi ne bilo vdove ali zakonskih potomcev, ki so se nahajali v oskrbi umrlega, po umrlem uslužbencu se sme izplačati po-smrtnina tudi drugim osebam, k.i dokažejo da so stregle umrlemu pred njegovo smrtjo ali plačale pogrebne stroške iz svojeea. V tem slučaju ie predložiti prošnji mrtvaški list, saldirane račune o pogrebnih stroških ali pa potrdilo župnega ali občinskega urada ali zdravnika, ki je pokojnega zdravil, da je prosilec stregel umrlemu pred njegovo snjrtjo. Vdova po državnem uslužbencu, ki se zopet poroči, si lahko obdrži vdovnino za slučaj, da zopet postane vdova ali pa si da izplačati odpravnino. Prošnji za vdovninsko odpravnino ie oriklopiti poročni list. Proš-niam za sijotnino je priključiti: 1. mrtvaški list očeta in matere. 2. poročni list staršev. 3. če se je mati zopet poročila, poročni list ali dokaz, da mati ne sme dobiti preskrbnine. 4. krstne I ste otrok, 5. odlok, s katerim je bila materi eventuel-no nakazana preskrbnina, 6. varuški dekret. če -niso bile sirote za polnoletne spoznane, 7. če je oče umrl v aktivn; službi je v prošnji, navesti tudi njegov službeni položaj, če je umrl v pokoju, ie pri-klopiti_prošnji njegov mirovinski dekret, 8. potrdilo, da ie sirota nepreskrbljena in v oskrbi varuha. Prošnje morajo biti kol-kovane s kolkom a 2 Din, priloge pa s kolkom a 50 para, če niso že kot listine opremljene s kolkom večje, vrednosti. — Dvorazrfdp.-' osnovna šola v Lescah je odposlala dne 1. aprila tega leta za .1 m posloven sko Matico nabrano svoto no šol. mladini 814 K in nad 3000 obrabljenih poštnih znamk in kolekov. Zaveda se, da v istem smislu bode vedno delala a za drugo ne, ker odrastli a še celo nepoklicani hočeio v to svrho le izkoriščati v druge namene. — Uživanje državna preskrbnine (mirovine. vdovnine, vzgojnine, sirotnine) v inozemstvu dovoljuje v smislu naredbe bivšega finančnega ministrstva z dne 8. oktobra 1910 (drž. zakonik 187) resortno ministrstvo sporazumno z ministrstvom financ in ministrstvom za zunanje zadeve. Dokumentirane prošnje za uživanje mirovine v inozemstvu je kolko-vati z 2 Din. ter vlagati pri onem nakazu-jočem oblastvu, ki je odmerilo preskrbni-no, ne pa pri delegaciji ministrstva financ. Ob enem ^e pripominja, da se izdajajo taka dovoljenja samo v posebnih ozira vcednih primerih. — Iz ljubljanskega učiteljskega društva. 1. Na zadnji opomin se ie odzvalo precej dolžnikov ter poravnalo svoje dolgove za 1. 1921. pri mnogih je pa naletel blagajnik na gluha ušesa! Odbor hoče počakati še do 1. maia, morda se ta ali oni zave svojih dolžnosti, ki jih ima napram skupnosti; če pa bode to čakanje brezuspešno, tedaj bode uveljavil sklep občnega zbora z dne 25. februarja t. 1. Potrpežljivosti je dovolj in organizacija ni tu, da samo eni plačujejo, drugi pa brezbrižno gledajo ob strani na njeno delo ... 2. Vse one, ki niso društvu ničesar nakazali za 1. 1922. opozarja društveni odbor na § 5. društvenih pravil, po katerem je plačevati članarino naprej in sicer vsaj četrtletno. Odbor ie za redno plačevanje naznanjenih članov odgovoren poverje-ništvu UJU. Če ne dobimo prve dni prihodnjega meseca nikakega nakazila za 1. 1922, ustavimo liste, kar nai vzamejo Drizadeti na znanie! — 3. Na zborovanju dne 8. t. m. je bil sprejet predlog, da se zviša društvena članarina na K 280 oziroma Din 70. Naprošajo se vsi člani in članice, da ta povišek pri svojem prvem plačevanju upoštevajo. Blagajnik. — Učenci dvorazrednice v Smledniku so nabrali in odposlali »Jugosloven-ski Matici« v Ljubljano 146.30 Din za pirhe. — Umrli so trije vpok. nadučitelji, Lavrič Franc. Loker Anton in Fabjančič Franc. Vsi trije so bili člani društva vpo-| kojenega učiteljstva za Slovenijo, Blagi lini spomin Mladina trirazredne šole v Dra- gatušu je nabrala kot pirhe za leto 1922. 432 K. Ista je tudi nabrala za rusko stra-dajočo deco 208 K. — Maturanti in maturantke ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1912. se sestanemo ob JOletnici v Ljubljani. Da sporazumno določimo dan, se vabite, da sporočite na moj naslov, kdaj bi bilo prikladneje: ali 28-—29. junija ali pa ob sokolskem zletu sredi avgusta. Tov. pozdrav! C. Dequal, Dvor, Dolenjsko. — Zahvala. Pevski zbor ljubljanskega drž. učiteljišča se za lepo uspeli izlet in koncert 23. t. m. na Vrhniki vsem, ki so k temu pripomogli, najiskreneje zahvaljuje. Zlasti pa izreka svojo globoko zahvalo g. učit. Vuku. ki je z največjo požrtvovalnostjo prevzel vse priprave za koncert ter nabral, nepričakovano visoko vsoto za .pogostitev revnejših pevcev in pevk. Pevski zbor se nadalje zahvaljuje lastnikom konservne tovarne »Vrhnika« za ljubeznjivo razkazovanje, pojasnjevanje in pogoščenje ter vsem Vrhničanom, ki so v tako obilem številu oosetili koncert in s tem okrepili samozavest bodočih narodnih vzgojiteljev. — Zahvala. Na občnem zboru »Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani« se je sklenilo soglasno, da se izreče vsemu učiteljstvu najsrčnejša zahvala za uspešno sodelovanje pri razpečavanju srečk. Vsled marljivosti našega učiteljstva se je naš čisti dobiček znatno pomnožil, tako da nam bo zopet mogoče lajšati bedo in pomanjkanje. Za odbor: Franja Tavčarjeva, predsednica. Vestnik meščanskih šol. —c IzDraševalne takse. Te dni so dobila šolska vodstva dopis o povišanju pristojbin za strokovne in druge izpite. Dasi so posamezne številke precej visoke. vendar radi priznamo, da še izdaleka ne dosezaio one višine, ki bi odgovarjala današiiii vrednosti oziroma nevrednosti našega dinarja. Izpraševalec bo rekel., da ie malo. izpraševancu se bo zdelo veliko, posebno če bo pri izpitu padel. Ob tej priliki vprašam^ obLast. kdaj namerava povišati izpraševalne takse za one. ki de-laio izpite za 3. ali 4. razred meščanske šole. Napominana taksa je še danes 12 K ali reci tri dinarje. Izpraševanja se ude-ležuieio brez ravnatelja, ki ie predsednik, najmanj štirje strokovni učitelji, ki dobe za svoj trud ogromno in pravično plačilo 14 dinarja ali v blagu eno cigareto srednje vrste. Kdor ne kadi. kar ie seveda čisto nepotreben šport, si lahko danes, ko to nišem. še kupi žeml.io za tiste denarje. Vsak obrtnik in vsak trgovec uravnava svoje cene po dnevnem kurzu. javka in protestira pri vsakem davku, a si da obenem plačati od nas uradnikov dva- krat toliko kolikor znaša davek. Le mi bi morali dobivati plačo po predvojnih razmerah. Svoječasiio je višji šol. svet celo rekel, da ne bi smeli tirjati za izpite nikakršnih taks, k e r ie po naši ustavi pouk b r e z p 1ač e n ! Ko smo bili v Beogradu, sem srbskim tovarišem povedal. kako famozno zna naš višji šol. svet reševati taka vprašanja. Smei.ali so se. in po pravici! Je li to pouk, če hoče napraviti dvajset- ali tridesetleten železničar izpit o predmetih meščanske šole? Mož bi se gotovo na stara kolena ne učil. če bi mu njegova oblast ne dala za položeni izpit boljše službe. Prav tako sem tudi iaz delal izpit za strokovnega učitelja, ker so mi rekli, da bom bolje plačan. V tem oziru sem se sicer zmotil, takso sem pa le plačal, pa še prav rad. In še več bi bil plačal za ¿isto uradno izpričevalo. Izpraševanje se ne vrši v šolskem času. ampak moramo za to opravilo uporabiti prosti čas. ki je popolnoma naš. in ki si ga imamo pravico razdeliti in uporabiti v svoj prid. O »zastonjkariih« je že raniki Cankar izpregovoril pošteno besedo. Seveda mi ni znano, ie li mislil tudi na učitelje. Ker moram imeti za izpraševanje usposobljenost, ki sem io plačal s takso, zahtevam, da m j izpraševanec takisto plača primeren znesek za izpraševanje. ki ga bo tjsmvsobilo za bolišo službo. In ta znesek bodi tako velik, da bo dosezal vrednost dveh predvojnih kron za vsakega izpraševalca. Obrtnik ali trgovec, ki zna pač bolje »računati« nego mi, bi se tako ponižni zahtevi smejal. Vsa ravnateljstva meščanskih šol nai s posebnimi vlogami zahtevaio povišek teh sramotnih taks in naj izjavijo, da bojo .v nasprotnem slučaju odklonila vsakega kandidata. Večina teh itak nič ne zna. Vestnik učitelj, upokojencev. —op Iz odborove sejo »Društva vpo-koienesa učiteljstva Slovenije« 12. t. m. Zadnji zapisnik se je prečital in odobril. Tajnik je poročal da ie bilo v. 9 mesecih od 21. 7. 1921 do 31. 3. 1922 sedem smrtnih slučajev in sicer: Puncah. Čenčič, Kokali. Koželj. Suhadobnik. Hudovernik in Trobei. Za nje se je izplačalo 3256 K. Prošnja na magistrat za cenejši premog v Ljubljani stanujočim članom je imela dobei uspeh. Na posredovanje društvenega tajnika so se prošnje za podporo na razne zavode prav ugodno rešile. Društvu so darovali: Jadranska banka 1000 K. Kreditna banka 1000 K. Slov. kred. banka 500 K. Banka Slavija 400 K, Kmetska posojilnica 300 K, Prometna banka 200 K. Celisko učiteljsko društvo 200 K. Ptujsko učitelj, društvo 20 K. Vpok. učitelj g. Horvat Kasp. 50 K. Neimenovani g^isp. 40 K. Drugi neimenovani g. uč. 20 K. Vsem gori navedenim darovalcem izreka odbor svojo srčno zahvalo. Zaradi vedno večje draginje se sklene, da se udnina poviša na 2 dinarja 50 para. — in sicer 2 dinarja za posmrt-nino, 50 para pa za upravne stroške. Društvo ima 128 pravih, in 10 podpornih članov. Občni zbor se skliče na 5. julija t. 1. — Po izčrpanem dnevnem redu je zaključil predsednik sejo. M. B. Naše narodno prosvetno delo. —po V Trebnjem je na velikonočni poned. in 2. aprila t. 1. uprizoril domači diletantski odsek n pevski zbor pod vodstvom učiteljstva na šolskem odru narodno igro »Krivoprisežnlk«. Čisti dobiček v znesku 3000 kron se je nakazal Jugosl, Matici. Tako ie šolski oder postal torišče splošne prosvete namenjene ne samo šolski mladini amnak tudi širšim plastem naroda;_ Naša gospodarska organizacija. —k Učiteliski konvikt v Ljubljani in Učiteljski dom v Mariboru. Z ozirora na razna razmotrivanja se nam zdi potrebno ugotoviti, da ustanovitev društva za zgradbo Učiteljskega doma v Mariboru ne smatramo kot konkurenčno pod'etje Učiteljskemu konviktu v Ljubljani. Priznamo njega upravičenost in borno z enako vnetno podpirali stremljenje za zbira-riie prispevkov za Učiteljski doni v Mariboru kot smo do sedai podpirali stremljenje za Učitelski konvikt. Prepričani smo. da bodo kolesi in koleginie ljubljanskega okoliša z enako vnemo prispevali za IJčit. dom v Mariboru kot so podpirali tamošnji kolegi Učit. konvikt v Ljubljani. Oba doma moramo smatrati kot naš skupni smoter! Pristopite k „Jugoslovanski Matici!" Iz naše stanovske organizacije. Delo okrajnih društev v Sloveniji. 4 UČIT. DRUŠTVO ZA POLITIČNI OKRAJ LJUTOMER zboruje v četrtek, dne 4. maja t. 1. pri Sv- Juriju ob Ščavni-ci. Od9.—10. pevska vaja. Začetek zborovanja točno ob 10. uri! Vspored: 1. Odobritev zadnjega zapisnika. 2. Došli dopisi. 3. Razne stanovske in šolske zadeve. 4. O pouku iz rastlinoznanstva v osnovni šoli. Poroča in s praktičnimi poskusi poočituje tov. Ivanjšič. — Udeležba je obvezna! Za pevce tudi pevska vaja! Odsotnost se mora opravičiti! — Predsednik. + SAVINSKO UČ. DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ ZBORUJE 4. maja 1922. točno ob 2. pop. na Gomilskem po sledečem sporedu: 1. Hospitacija iz zemljepisja (tov. Zotter). —- 2. Odobritev zadnjega zapisnika. — 3. Došli dopisi. — 4. Predavanje tovarišice Brišnikove o gospodinjskem nadaljevalnem tečaju. — 5. Določitev članarine in vplačevanje za prvi polletni obrok. — 6. Nasveti glede naročitve novih knjig za okr. učit. knjižnico. — 7. Slučajnosti. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO zboruje v četrtek, dne 4. maja popoldne v risalnici deške meščanske šole. Ob 15. (3.) uri je pevska vaja, ob 16. (4.) zborovanje, pri katerem govori tovariš Skala »O srbskem pesništvu« ter tovariš Še-gula: »Počitniški učit. savezi«. Udeleži-tev je obvezna za vse člane. + NOVOMEŠKO UČIT. DRUŠTVO ZBORUJE v soboto 6. maja t. 1. ob 9. uri d op. v telovadnici 1. mestne šole na Le-Poročilo predsednika. 2. Šolski oder: poroča in pokaže nazorno tov. M. Kosec. 3. Ferijalni Savez in učiteljstvo; poroča tov. V. Pirnat. 4. Predlog zakona o civilnih državnih nameščencih; poroča tov. Matko. 5. Slučajnosti. Za kasilo naj se udeleženci javijo že prei. pri tov. naduči-telju Koscu v Trebnjem. Odbor. + DRUŠTVO UČITELJEV IN ŠOLSKIH PRIJATELJEV ZA OKRAJ LJUBLJANSKE OKOLICE« ima občni zbor dne 6. maja 1922 ob 9 uri dop. v telovadnici I. mestne šole na Ledini v Ljubljani. Dnevni red je: 1. Pozdrav. 2. Vzgoja mladine v narodno-dr-žavnem duhu. Poroča g. učitelj Trošt Frančišek iz D. M. Polje. 3. Poročilo odbora in rač. preglednikov. 4. Slučajnosti. UČIT. DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ ZBORUJE na Dolu v soboto, 6. maja ob 10. uri po sledečem sporedu. 1. Hospitacija v 2. razredu. 2. Zapisnik. 3. »O medsebojnih odnošajih učiteljstva«. Predava tovariš nadzornik g. Ljud. Čer-nej. 4. Petje. 5. Društvene in stanovske zadeve. 6. Slučajnosti. Nujno potrebno je, da se javi zaradi obeda do 5. maja vsak udeleženec tov. Vitku Jurku na Dolu, ker je sicer gostilničarju nemogoče, oskrbeti v ta namen vse potrebno. Da ne bo tega dne manjkalo ni jednega člana, to pričakuje zanesljivo — odbor. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ zboruje dne 13. maja t. 1. v Dobrepoljah. Na dnevnem redu je kmetijsko predavanje in redni občni zbor društva. Glede kosila naj se vsak sam priglasi pri tov, Filipičniku, učitelju v Dobrepoljah. Zdravo! + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARNBERŠKI OKRAJ zboruje v sredo dne 17. maja t. 1. ob 9. uri v Vuzenici pri g. Mravljaku in sicer. Dnevni red: 1. »Spremembe v načrtu zak. o osn. šolah« poroča tov. Mirko Lešnik. 2. »Doživljaji v ruskem vjetništvu« poroča tov. A. Vi-sočnik. 3. »O šolski higijeni« (nadaljevanje) podava dr. Makso Pregl. 4. 'Sprejem članov k »Samopomoči« in zdravniški pregled. 5. Slučajnosti. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. K. n. P.: Če stavimo ime avtorja na koncu spisov imamo posebne vzroke! Pri nas se ljudje tako vedno pre-radi vprašujejo: Kdo piše in ne, kaj piše? Zato se nam zdi povsem umestno, da se z vsemi sredstvi zatira ta nečedni »običaj«. Iz tega vzroka torej postavimo avtorjevo ime — če ga že objavimo — na koncu sestavka, le v izjemnem slučaju, če avtorjevo ime tako avtoritativno deluje, da vzbudi pozornost čitateljev. ga stavimo spredaj. Splošen običaj je bil. da je uredništvo zahtevalo podpis le pod one članke, za katere ni hotelo prevzeti odgovornosti ali pa, s katerim se ni strinjalo. (Drugače pri znanstvenih revijah in razpravah). Posebno po prevratu se je pa pričelo vse podpisovati; ta običaj se je uvedel v dnevne časopise in tako tudi v naš list. S tem pa izgublja smer lista in stranke, oz. organizacije, katero list zastopa, na veljavi in vse kar list piše se smatra kot mnenje posameznikov, ki pišejo v list. Anonimnost in z njo zvezana uredniška tajnost je ona privlačna sila in moč časopisja, ki mu daje vpliv in smer, kot mnenje celote, ki daje listu in organizaciji, katero zastopa list, poseben prestiž. — Uporabiti je vsa sredstva, da čitatelje privedemo do či-tanja vseh člankov, zato mora že v naslovu tičati privlačno jedro, ki vzbudi bralčevo pozornost, uporabiti je večji tisk naslova ali posebno notico med dnevnimi vestmi, ki ga opozarja na članek, ker te vsaj pregleda, če ne prebere, vsakdo. Ne gledamo na one, ki izpolnijo svojo duševno dolžnost do stanu in organizacije, ampak na one, ki jih moramo z veliko silo vlačiti za seboj, ker jim list prečesto obleži tako, kakor ga prejmejo. Ni pa samo pri nas tako, zato bi bilo napačno izrabljati to našo izjavo! Anonimnost je za nas principijelno vprašanje o katerem hočemo izpregovoriti še odločilno besedo, ker nečetno izgubiti tudi onih sutrudnikov, ki so za princip podpisovanja. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Vse naše članstvo, šolska vodstva in okrajne učit. knjižnice opozarjamo, da irnamo na zalogi še sledeče stare letnike »Popotnika«: 1886, 1888 do 1892, 1894, 1895, 1900, 1904 do 1910, 1912 do 1917. Sezite pridno po njih. Uprava listov UJU. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Moderni planovi za proučava-nje djaka. Dr. Paja Radosavijevič. Izšla kot 3. zvezek »Učiteljske ročne biblioteke«, ki jo urejuje učitelj Dušan Ružič in izhaja v knjigarni učit. del. dr. Natoševič v Novem Sadu. Cena 8 Din. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubliani. RAZPIS UČNIH MEST. Razpisujejo se nasljedna učna mesta v stalno namestitev: I. Celjski okraj: 1. Dobrna, 4-razrednica, nadučitelj-sko mesto ter po eno mesto učitelja in učiteljice. 2. Dramlje, 4 razrednica, nadučitelj-sko mesto in eno mesto učitelja ali učiteljice. 3. Gotovlje, 3 razrednica, eno mesto učitelja ali učiteljice. 4. Griže, 5 razrednica z razred, za oddaljene, eno mesto za učitelja ali učiteljico. 5. Št. Jurij juž. žel., deška 5razred-nica, 2 mesti za učitelja. 6. Ljubečna, 5 razrednica, naduči-teljsko mesto in 3 učiteljska mesta (vsaj eno za učitelja). 7. Št. Lorenc pod Prožinom, 3 razrednica, po eno mesto za učitelja in učiteljico. 8. Nova cerkev, 4 razrednica, nad-učiteljsko mesto in eno mesto za učitelja ali učiteljico. 9. Št. Pavel pri Preb., 6 razredn. z razred, za oddaljene, eno mesto za učitelja. 10. Št. Peter Sav. d., 3 razredn., eno mesto za učitelja ali učiteljico. 11. Petrovče, 5 razredn., 1 mesto za učitelja ali učiteljico. 12. Zgornja Ponikva, 2 razredn. nadučiteljsko in učiteljsko mesto (poseb-' no pripravno za učiteljsko dvojico). 13. Svetina, enorazredn., mesto za učitelja-voditelja. 14. Teharje, 4-razrednica z 1 vzporednico, mesto za učitelja ali učiteljico. 15. Mesto za okrajnega pomožnega učitelja s sedežem v Celju. II. Laški okraj: 1. Henina, krajni šolski svet Jur-klošter, enorazrednica, mesto učitelja-voditelja. 2. Sv. Katarina, krajni šolski svet Trbovlje, dvorazredn., eno mesto učitelja ali učiteljice. 3. Laško, 6 razredn. z 2 vzporedn., 1 mesto učitelja ali učiteljice. 4. Loka pri Zid. m., 3-razredn.. 1 mesto za učiteljico. 5. Sv. Miklavž nad Laškem, enorazredn., mesto učitelja-voditelja. 6. Trbovlje, deška 7-razredti. z 2 vzporedn., 1 mesto učitelja. 7. Trbovlje, dekliška 6 razredn. z 2 vzporedn., 1 mesto učiteljice. 8. Trbovlje-Vode (krajni šol. svet ! Trbovlje), osetnrazredn. s 3 vzporedn. deška šola. 3 mesta za učitelje. 9. Trbovlje-Vode, 8 razredn. dekl. šola s 3 vzporedn., 3 mesta za učiteljice. 10. Zidani most, 4. razredn. z 1 vzporedn., 1 mesto učitelja ali učiteljice. III. Vranski okraj: 1. Braslovče, 6 razredn., 1 mesto učitelja in 1 mesto učitelja ali učiteljice. 2. Št. Jurij ob Tab., 4-razrednica z 1 vzporednico, 1 mesto učitelja. 3 Polzela. 5 razredn., mesto nad-učitelja. 4. Vransko, 6 razredn. z 1 vzporedn. in razred, za oddaljene, eno mesto učitelja in eno mesto za učitelja ali učiteljico. Pravilno opremljene prošnje se naj predložijo službenim potom pri dotičnem krajnem šolskem svetu do 16. maja 1922. Celje, dne 14. aprila 1922. Predsednik Žužek 1. r. Štev. 1673 o. š. sv. RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE. Po naročilu višjega šolskega sveta y dne 10. aprila 1922, št. 4797, se razpisuje v stalno nameščenje učiteljsko in vo-diteljsko mesto na enorazredni dvojezični osnovni šoli v Nemški Loki. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do dne 11. maja 1922 po predpisani službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet Kočevje, dne 18. aprila 1922. Predsednik: Dr. Fran Ogrln, 1. r. Št. 235 RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE. Na podlagi odloka višjega šolskega sveta z dne 27. marca 1922, št. 3138 se razpisuje učiteljsko službo na štiriraz-redni osnovni šoli v Dobrovi v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti do dne 25. maja 1922 pri podpisanem okrajn. šolskem svetu. Okrajni šolski svet Brežice, dne 8. aprila 1922. ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam bili izkazani ob nenadomestljivi izgubi naše nad vse ljubljene hčerke, oziroma sestrice, gospodične PAVLINE ČERNE učiteljice v Turnišču, se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so v času njene bolezni jo tolažili Posebno se zahvaljujemo gg. kolegom, koleginjam, gg. častnikom, vsem uradnikom, šolski mladini, osobito pa gdč. učiteljici Tonči Jezevškovi za ves trud, ki ga je imela, da se je pogreb tako sijajno izvršil. Istotako se zahvaljujemo za prekrasne vence in cvetje — ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 20. aprila 1922. Globoko žalujoča rodbina Černetova.