Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: ._.»,*.u/, puuicje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Ob novem letu. Zopet je sklenil Silvester eno leto, leto 1921., da pričnemo takoj novo leto, leto 1922. Mlado, nedolžno, čisto je bilo novo leto, ko je pričelo tek svojega življenja. Staro, obremenjeno s težo življenskih izkušenj je bilo staro leto, ko je s silvestrovim večerom končalo tek svojega življenja. Kdo je povzročil na njem v kratki dobi 365 dni toliko izpremembe ? Ko bi leto znalo govoriti, povedalo bi nam rado vse svoje življenje, opisalo veselje in radost, ki jo je užilo v dobi svojega življenja, razložilo napore in trude, pokazalo uspebe svojega dela. Potožilo bi pa tudi, kako so ga preganjali sovražniki, kako mu nasprotovali prijatelji. Radostno je novo leto sprejel svet. Mlado in staro se ga je veselilo. Med hrupnim veseljem je preživelo svoje prve dni. A minevali so dnevi brezskrbnega navdu-ija. Treba se je bilo lotiti dela. Saj ni prišlo novo leto med svet, da prinese ljudem le veselje, osrečiti jih je hotelo z mnogoterimi darovi. Toda komaj se je lotilo novo leto resnega dela, že je opazilo, da ni povsod tistega toplega navdušenja, tistega neomejenega zaupanja, kakor ob prihodu. S podvojeno silo se je vrglo rastoče leto na svoje delo, hoteč s tem ohraniti zaupanje. Mnogo se mu jih je prigružilo, mladij odraslih, starih. Veselili so se dela, pomagali sami pri delu. Nekaj pa jih je ostalo ob strani. Gledali so delo, pa niso vedeli, ali se naj pridružijo delu, ali mu mirno ob strani stoje, ali celo nasprotujejo. Leto s svojimi prijatelji pa je delalo dalje, misleč si: Po mojem delu, po mojih uspehih me sodite! Dozorevalo je leto. Prišli so dnevi težkega dela, prišli dnevi trpljenja. Sadovi so bili komaj vidni. Giniti je začelo pri sotrudnikih zaupanje v leto, krčiti se je začelo število zvestih pomočnikov in prijateljev. Naraščalo pa je število nasprotnikov. Don Franc Bulic.** Pred kratkim je bil v Zagrebu proglašen za častnega doktorja naš znani arheolog in javni delavec Don Franc Bulic. Promocija se je izvršila zelo svečano v lepi vseučiliški dvorani ob navzočnosti elite zagrebške inteligence. Prisostvovali so: zagrebški nadškof dr. A. Bauer, senjski škof Marušič, generala Pešič in Srečkovič, predsednik in člani Ju-goslovenske akademije znanosti in umetnosti, profesorji zagrebškega vseučilišča, dekan filozofske fakultete v Beogradu dr. N. Vulič, mnogoštevilne dame itd. Slavljenca je pozdravil z lepim nagovo- ') Objavil N. V. (vseučiliški profesor in član srbske akademije zranosti dr. Nikola Vulič) v »Politiki" br. 4900, Beograd, 13. decembra 1921. Leto je vršilo svoje dolžnosti. Med svetom pa se je razpalil pravi pravcati boj nasprotovanja in oviranja. Izbruhnile so ljudske strasti, zavladale nečednosti. Letu so začeli očitati neuspehe, sebičnost in krivičnost in kar so našli slabosti, ki so jih imeli sami. Čudno se je zdelo letu to počenjanje! Če že ni moglo uvideti, zakaj se svet prepira med seboj, zakaj ovira pri svojem delu, ko bi sam komaj z združemni močmi kaj dosegel, je moglo toliko manj razumeti, zakaj se ljudstvo obrača proti njemj. Saj je prišlo med ljudi, da donese vsem veselje in srečo. To spoznanje je letu vsekalo hude rane. A ni vrnilo ljudstvu hudega s hudim. Dalo mu je obilo sadov, med tem dozorelih, plod svojega dela, ne vprašaje po plačilu. Ko pa je zvršjlo to svojo nalogo, se je ptrto umaknilo ljudskemu gnjevu, da skrito m v miru preživi dneve, ki so mu še sojeni. Trudno je pričakalo dne, ko se poslovi od svojega ljudstva ter napravi prostor svojemu nasledniku. Ljudstvo se je nekoliko pomirilo, uživajoč sadove svojega leta. Uvidati je začelo nesebično koristno delovanje leta, pa svojo prenagljenost in slepoto. Mirno, prijateljsko se je poslovilo s starim letom in veselo sprejelo novo leto, želeč si sreče in veselje. Neizkušeno je stopilo novo leto med ljudi, vsem obetajoč veselja in sreče. Jeli je pa tudi njemu usojenih toliko grenkih izkušen) in razočaranj kakor staremu letu ? Upajmo, da ne! i: Nova vlada. Po daljših pogajanjih radi sestave nove vlade se je tik pred Božičem posrečilo sestaviti novi kabinet. Novi kabinet se ne razlikuje mnogo od prejšnjega. Je sicer nekaj novih mož prišlo v kabinet, ali stranke, ki tvorijo to vlado, so iste ko v prejšnji vladi. Kriza je le utrdila prepričanje, da morejo le te združene stranke najuspešnejše vladati. Pretirane zahteve posameznih strank ogrožajo skupno delovanje. Kakor hitro zahteva ta stranka rom rektor zagrebškega vseučilišča, znani matematičar dr. Varičak. Don Bulic je odgovoril na pozdrav, potem je imel zelo inte-resantno predavanje o metodah, katerih se je držal pri svojem arheološkem raziskovanju. Svečanost se je zvršila s tem, da je naš odlični arheolog dr. Brunšmidt v latinskem jeziku slavljenca promoviral za doktorja. Po promociji je bil v gostoljubni nad škofovi hiši na čast novemu doktorju obed za večje število gostov, v glavnem arheologov iz raznih naših oblasti: dr. Mantuani, prof. arheologije v Ljubljani, dr. Abramič, podravnatelj splitskega muzeja, dr. Hoffiller, ravnatelj prehistorijskega muzeja v Zagrebu, prof. dr. Vulič in iz Ptuja Vajda in Skrabar. Bazen arheologov so bili povabljeni: general Pešič, senjski škof, predsednik Jugoslovanske akademije dr. Maretič, rektor dr. Varičak, predsednik oddelka za prosveto dr. Alaupovič, zase posebnih pravic, je umljivo, da jih hoče imeti tudi druga in tretja in težko je potem kje nehati. Vlada je sestavljena takole : Nikola Pašič (rad.) ministrski predsednik in zunanji minister ; dr. Voja Marjnkovič (dem.) minister notranjih zadev; general Milivoje ZečeviČ minister vojne, Svetozar Pribičevič (dem.) minister prosvete ; dr. Gregor Žerjav (dem.) minister socialne politike; dr. Kosta Kumanudi (dem.) minister financ; Žika Rafajlovič (dem.) minister za šume in rude ; dr. Ivo Krstelj (dem.) minister za vere ; Ivan Pucelj (SKS) minister polj opri vrede ; dr. Laza Marko vič (rad.) minster pravde ; Andra Stanič (rad.) minister saobračaja; Marko Trifkovič (rad.) minister za izenačenje zakonov; Velja Vuki-čevič (rad.) minister gradjevina; Kosta Miletič (rad.) minister za agrarno reformo; dr. Mehmed Spaho (musl.) minister trgovine in industrije ; dr. Karamehmedovič (musl.) minister narodnega zdravlja ; dr. Žarko Miladinovič (rad.) minister pošte in brzojava. V vladi je torej 7 radikalcev, 6 demokratov, 2 muslimana in 1 samostojnež, minister za vojno je izven strank. Na Štefanovo popoldne se je vršila prva seja novega kabineta. Po daljšem razgovoru je bilo sklenjeno, da naj se smatra vlada za nadaljevanje prejšnje in naj na prvi seji narodne skupščine naznani program svojega dela. Ministrski svet se je sporazumel, da se imajo zakoni donesti v sledečem redu: 1. Budžetni (proračunski) zakon. 2. Zakon o državnem svetu in upravnem sodstvu. 3. Zakon o glavni kontroli. 4. Volilni zakon. 5. Zakon o samoupravi. 6. Zakon o centralni upravi. 7. Zakon o ministrski odgovornosti. 8. Zakon o uradnikih. 9. Zakon o tisku. 10. Zakon o zemljoradniških kreditih. 11. Zakon o zavarovanju proti elementarnim nezgodam. 12. Zakon o osnovniti, srednjih in visokih šolah. 13. Zakon o ureditvi verskih organizacij. 14. Zakon o ureditvi sodnij. 16. Zakon o reorganizaciji vojnega sodstva. 16. Zakon o likvidaciji agrarnih cdnošajev. 17. Zakon o izenačenju poedinih vrst davka. Vidimo, kako bogat in obširen program si je sestavila sedanja vlada. So to same stvari, ki se ne dado odlagati, ki potrebujejo hitre rešitve v korist državi. Zato želi vsak vseuč. prof. dr. V. Klaič, dr. Trumbič, župnik Sv. Marka dr. Rittig i. dr. Gostje so se razšli še le okoli 5. ure, očarani po nadškofovi ljubeznivosti in gostoljubnosti. Izrekle so se pri tej priliki lepe zdravice, govorili so skoro vsi navzoči: nadškof, prof. Maretič, Alaupovič, Mantuani, Trumbič, Vulič, Rittig, slavljenčev nečak dr. Bulic, Klaič i. dr. Iz vseh govorov je odsevala topla ljubezen in spoštovanje proti zaslužnemu slavljencu, iskrilo se domovinsko navdušenje. Neumorni Bulic je na vsako zdravico odgovoril duhovito in zgovorno. Don Franc Bulic je zaslužil častni doktorat zagrebške univerze i gornje ovacije i mnogoštevilne proslavljajoče članke, ki so izšli v raznih listih sirom naše domovine. Že 60 let proučuje rimske in domače starine naše zemlje in v tem delu je dosegel mnogo znatnih uspehov. Njegovo ime je znano daleč po svetu in bo večno živelo v zgodovini arhe- pravi državljan, da se posreči vladi rešiti čim več svojega programa. Silvestrov večer prirede ptujska narodna društva pod čitalniškim okriljem v soboto, 31. decembra v Društvenem domu. Domači pevci bodo zapeli nekaj pesmi, dramatično društvo uprizori šaljive Malomeščanske tradicije, Sokol pa postavi nekaj živili slik. Narodne čitalnice v Ptuju občni zbor bo v petek na Treh kraljev |dan popoldne v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. Mestna glasbena šola v Ptuju priredi v petek, 6. januarja 1922 ob pol 8. uri zvečer v dvorani glasbene šole (Hrvatski trg št. 3) klavirski koncert slovenskih umetnikov An-ton-a Trosta in Claire Trost-Fiedler. Vlada veliko zanimanje. Izbrani spored obeta ptujskemu občinstvu zanimiv umetniški užitek in gotovo izreden muzikalni dogodek za Ptuj. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki na mestnem magistratu in na večer koncerta pri blagajni. Gremij trgovcev v Ptuju naznanja vsem svojim p. n. članom, posebno onim, ki imajo nastavljence, da je izredni občni zbor gremij a trgovcev v Ptuju dne 27. decembra 1921, sklenil, temeljne plače nastavljencem od 27. aprila 1920, ki so za moške do 20. leta 800 K, za ženske 720 K, za moške do 25. leta 1200 K, za ženske 900 K, za moške čez 25. let 1600 K, za ženske 1200 K mesečno, s 1. decembrom 1921 za 100% zvišati. P. n. trgovci se opozarjajo, da je ta sklep pravo-močen in so te plače kot minium veljavne od 1. decembra 1921. Predsednik. Božičnica, ki jo je priredilo „Kolo jug. sester" dne 18. decembra popoldne v Društvenem domu, je bila najlepši praznik za našo mladino. Petje, deklamacije, igra, nastop Jezuščka s spremstvom, krasno rajanje okoli božičnega drevesa je razveseljalo mala srčeca. S skromnimi sredstvi, ki so jih odbornice zbrale, se je obdarovalo 100 ubožnih otrok z obleko in obuvalom. Vsak pa je vsaj dobil sladkih jabolk, katere so poklonile v ta namen graščina Zg. Ptuj in tvrdka Hintze. Nabavni stroški so se krili z denarnimi prispevki, ki so znašali K 10.377740. Med darovatelji omenjamo zlasti C. M. podružnico s prispevkom 3000 K, Jug. Matica s prispevkom 2500 K in tovarno Petovia, ki je podarila več parov lepih čevljev. Tem, kakor vsem drugim blagim darovateljem in dobrotnikom mladine prav srčna hvala! Odbor „Kola jug. sester." Društvo stanovanjskih najemnikov ima v v torek, dne 3. januarja ob 8. uri zvečer javno sejo v gimnaziji v prostorih Ia razreda. Najemniki pridite polnoštevilno! Ptujski Sokol upelje z ozirom na večkrat izraženo željo telovadbo starejše ženske in moške vrste s prihodnjim letom. Telovadne ure za moško vrsto je določil vaditeljski zbor za torek in petek od 18. do 19. ure v gimnazijski telovadnici in se vrši prva telovadba ologije naših dežel. Posebne zasluge ima za proučevanje preteklosti Splita in sosednega Solina, kjer je bila v rimskem času Salona, glavno mesto Dalmacije. Don Franc Bulic se ni zadovoljil z zbiranjem in proučevanjem starin, ki so bile na zemeljskem površju, temveč je izvrševal tudi arheološka izkopavanja. Vsled tega danes izvrstno poznamo glavne točke Salone in neposredne okolice. Popolnoma odkrit je amfiteater, razkopane so bazilike iz prve krščanske dobe, gledališče, kopališča, delavnice itd. v mestu samem. Izven mestnega ozidja so odkopana grobišča, od katerih so posebne važnosti sledeče : eno pogansko (v Istrodorovem vrtu) in dve staro-krščanski (Manastirine in Marusinac.) V teh nekropolah so našli ogromno število sarkofagov in napisov, zelo važnih za cerkveno zgodovino prvih stoletij po Kr. Manostirine so bile grobišče solinskih mučenikov, v njih in v Maru-sincu so našli bazilike. Število Buličevih publikacij iz rimske že prihodnji torek, t. j. 3. januarja 1922. Razgovor radi telovadnih ur za žensko vrsto se vrši prihodnji pondeljek, 2. januarja 1922 ob 17. uri v Narodnem domu. Poživljamo k polnoštevilni udeležbi, ker bi se v nasprotnem slučaju ure opustile. Načelnik. Obvestilo. Pekovski mojstri v Ptuju in okolici so v seji dne 29. decembra 1921 enoglasno sklenili, da se od 1. januarja 1922 dalje ne bodo več izdelovale zemlje in pecivo po 1 kroni, temveč samo po pol dinarja. Seveda bodo zaradi tega tudi še enkrat večje ali težje, ter se s to spremenitvijo noče oškodovati konsumentov, samo le olajšati delo. Ptuj, dne 29. decembra 1921. Zadruga pekov itd. Podnačelnik : T. Lozinšek. Vurberg pri Ptuju. Šolska mladina je imela 22. grudna božičnico, ki bo ji ostala mnoga leta v prijetnem spominu. „Kaj tako lepega še za Božič nismo videli in slišali", so si šepetali stari in mladi obiskovalci. Najlepši užitek so imeli pri dejanju, ko se je razgrnilo božično drevesce v svojem krasnem blesku in nakitu. Zazvonili so božični milo igrajoči zvončki v gramofonu, ki je pel samospev „Poglejte, čudo se godi." Med raznovrstnim petjem in med deklamacijami je napravila globok vtis deklamacija „Odpri srce, odpri roke." Obdarovani so bili vsi (200) učenci z izvrstnim pecivom, ki ga je spekla nadučiteljeva soproga s sodelovanjem gospe gozdarskega oskrbnika in domačin učiteljic. Otroci od starišev, ki so naklonjeni šolski mladini, so prispevali po možnosti por-cije moke, mleka, jajc, sadja, masti za pripravo peciva. Učiteljstvo je oskrbelo sladkor za pecivo in nakit božičnega drevesa. Domači pek g. Berlinger je daroval za uboge otroke 100 žemelj, a trgovec Kovačič je pomagal z moko in orehi za pecivo. Ubožni otroci so bili obdarovani tudi s šolskimi potrebščinami (knjigami, zvezki, peresi in s pletilno volno.) Za nakup teh darov so prispevali : Grajščaka Herberstein 500 K, Pon-gratz 100, veleposestnik Lutenberger 200 K, domači župnik 200 K, gozdarski oskrbnik Tipel 120 K, poštarica 40 K, gostilničar Gregorec 24 K, orožniški narednik Šmon 20 K, zbirka med dom. učiteljstvom 200 K, trgovec Macun v Ptuju 20 K, po 10 K ptujski trgovci: Lenart, Peteršič, Havelka, Mur-šec, Selinšek, Schulfink, Nedog, Hojnig, Schvvab, Verhonik ; trgovec Urbančič je daroval 4 peresnice. Ker se nekateri izgovarjajo, da niso vedeli za to dobrodelno akcijo, se naznanja tem potom, da se darovi še sprejemajo in bodo razdelili kot novoletno darilo. Vsem, ki so količkaj pripomogli k dobro uspeli šolski božičnici, izreka podpisano šol. vodstvo v imenu šol. mladine prisrčno hvalo. Bodite uverjeni, da je bila božičnica otrokom v pouk, zabavo in nekaterim ubogim v precejšnjo materijelno pomoč. Šol. vodstvo na Vurbergu. Srednja vinarska, sadjarska in poljedelska Šola V Mariboru, ki se ustanavlja poleg obstoječe, pravkar 50 let stare vinarske in sadjarske šole v Mariboru, se za tekoče leto 1921|22 ni mogla otvoriti, ker se je oglasilo arheologije je zelo veliko. Izdal je množino latinskih napisov. Bazen tega je objavil na stotine antičnih svetilk, gem, novcev, kiparskih spomenikov itd. A ne samo klasično grško-rimsko preteklost Dalmacije je raziskoval, nego tudi njeno preizgodovinsko dobo in njen srednji vek. Med spomeniki, ki se tičejo domače hrvatske zgodovine in katere je Bulic odkril, se morajo omeniti zlasti napisi hrvatske narodne dinastijo: nagrobni napis kraljice Jelene, žene Mihovila Kreša-mira II. in matore Stjepana Držislava (10. stol.), napis kralja Stjepana Držislava in njegovega sina Svetoslava in napis bana Trpimira. Odlični arheolog, ki je neumorno delal na odkrivanju in zbiranju spomenikov v Dalmaciji, ki je z ljubeznijo in energijo ohranil Dioklecijanovo palačo in ustvaril moderen bogat muzej v Splitu, ki je objavil ogromno znanstveno gradivo in obdelal toliko znanst-denih vprašanj, našel je časa in moči tudi prepičlo število kvalificiranih prosilcev. Radi tega se je morala otvoritev te nove srednje kmetijske šole preložiti na pozneji čas. Praktikanti (vajenci) za drž. vinarsko in sadjarsko šolo V Mariboru se sprejmejo v najkrajšem času. Pogoji: Starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim vspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo računski in jezikovni pouk, drugače delajo praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1922|23 kot redni učenci. Kot absolventi te dvoletne šole pa vživajo ugodnost po členu 8. zakona o ustrojstvu vojske, t. j. skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem praktikantov je poslati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje do 25. januarja 1922 s sledečimi prilogami : Krstni list, domovnica, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Prijatelji našega kmetijstva se vabijo, da blagovolijo posebej opozarjati kmetovalce na to ugodno priliko za strokovno izobrazbo njih sinov. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega rnzglasa. Politične vesti. Aleksander Prvi bo oficijalno ime našega vladarja odslej naprej. Narodna Skupščina se je sestala v sredo, 28. decembra k rednemu zasedanju, da reši predvsem proračunske dvanajstine za januar in februar. Tu imajo poslanci priliko, da se izjavijo o političnih razmerah in željah. Vojni minister Žečevič odstopil. Iz komaj sestavljene vlade je izstopil vojni minister, ki je že pri sestavi vlade delal težave, ker niso imele vse vladne stranke zaupanja do njega in so mesto njega zahtevale drugo osebo. Italijanski spopad v Šibeniku. Na božični dan je šlo nekaj vinjenih italijanskih mornarjev s svoje bojne ladje v mesto. Tu so ustavili dva hrvatska mornariška naradnika, ju psovali, kričali „Živela Italija" in začeli streljati iz samokresov. Naša mornarja kakor tudi občinstvo, ki je bilo pri tem prizoru, se je silno razburilo. Tej razburjenosti se je umaknila italijanska patrola na svojo ladjo. Tam je naščuvala z ziaganim poročilom posadko, ki je začela streljati proti obali na neoboroženo množico. Nekaj oseb je bilo ranjenih. Sedaj pa zvračajo Italijani krivdo na hrvaško prebivalstvo in hočejo imeti neko zadoščenje. Ljudje se začudeni sprašujejo, kaj imajo italijanske bojne ladje delati v naših pristaniščih. Naj se vrnejo domov ! Albanske razbojniške tolpe. V nevtralnem pasu med Albanijo in Jugoslavijo so se pojavile razbojniške albanske tolpe. Te preha- za delo na političnem polju. Bil jp narodni poslanec v deželnem zboru in izvoljen v dunajski državni zbor. Učenjak od pete do glave je bil daleč od strankarstva. Vse njegovo politično delo izvira iz čistega rodoljuba. Bulic ljubi svoj narod nad vse, celo bolj ko svojo arheologijo. Prožet z globoko ljubeznijo do domovine bil je eden od prvih in naj-gorečnejših bojevnikov proti italijanizmu v našem primorju, bil je tih, a odločen delavec za naše narodno osvobujenje in ujedinjenje. Don Franc Bulic je letos dovršil svoje 75. let. Toda kljub letom je telesno in duševno mlad in čil. Arheologi, ki poznajo njegovo zaslugo na znanstvenem polju, vsi pravi rodoljubi, njegovi mnogobrojni prijatelji in znanci, ki poznajo njegovo čisto in pošteno dušo, mu želijo, da doživi šem nogo let krepak in delaven, kakor je bil vedno. _ 3 — jajo naše meje in plenijo po naših vaseh. Ministrski svet je sklenil, da posije Zvezi narodov protest radi teh dogodkov. Diplomatlčne zveze z Bolgarijo so se obnovile. Dosedanji odpravnik bolgarskih poslov g. Todorov je imenovan za poslanika na na« Sem dvoru. Naš sofijski odpravnik Rakič je bil že prej imenovan za poslanika. Vzpostavitev odnošajev z Rusijo. Da dobi sedanja sovjetska vlada priznanje zapadnih velesil, se kaže pripravljeno, da prevzame vse obveze normalne vlade in prizna dolg stare vlade. Ureditev orientalskega vprašanja. Anglija je pripravljena posredovati za varstvo krščanskih manjšin v Mali Aziji. Smirna bi dobila nezavisnost kakor Gdansko. Ministri zunanjih zadev Anglije, Francije in Italije naj bi začetkom 1. 1922 uredili vsa ta vprašanja. Za dve oblasti v Sloveniji. Na Štefanovo je zborovalo v Celju občeslovensko obrtno društvo. Med drugim je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri zahtevajo obrtniki celjskega okrožja, da ostane pri razdelitvi Slovenije v oblasti celjski okraj nerazdeljen in da se dodeli mariborski oblasti. Goriški deželni odbor. Italijanska vlada je v Gorici zopet vzpostavila deželni odbor, v katerega je izvoljenih 5 Slovencev in 5 Italijanov. Slovenci so: dr. Anton Gregorčič, dr. Engelbert Besednjak, nadučitelj Ignacij Križman, dr. Henrik Turna ter Treven iz Idrije. Namestnika sta med drugimi trgovec Anton Mikuž od Sv. Lucije in župnik Karel Oblak z Gorjanskega. Nemiri v Egiptu. V Egiptu jej močna stranka, ki bi rada za Egipet popolno samostojnost, kar seveda Angležem ni ljubo. Ko so te dni Angleži zaprli vodjo tega gibanja, je prišlo do krvavih spopadov. Kairo je vojaško zastraženo. Visoka starost. V Zagrebu je umrl dne 16. decembra bivši finančni tajnik in višji davčni inšpektor Josip Blagajič v visoki starosti 100 let. Bil je navdušen glasbenik in slikar. Do svoje smrti si je ohranil veselo razpoloženje in duševno svežost. Ponarjene 5 dinarske novčanice. Ko so bile spomladi vzete iz prometa 20 dinarske novčanice, je bilo nekaj Čas mir. Ni se dosti slišalo, da bi krožile ponarejene druge novčanice. Zadnje čase pa so prišli na sled po-narjenim 5 dinarskirft novčanicam. Sumijo, da se izdelujejo te novčanice v Avstriji in da se preko Slovenije prenašajo v našo kraljevino. Ponaredeb je več vrst. Narodni banki je bilo doslej poslanih dvanajst različnih ponaredeb. Deset jih je slabo napravljenih, pozamezne so celo popolnoma slabe in nepopolne, tako da jih lahko vsakdo spozna, četudi ni veliko navajen denarnega poslovanja. Dve vrsti pa sta napravljeni tako dobro, da se občinstvo celo lahko prevari in da bi jih celo posamezni blagajniki lahko smatrali za piave. Državne blagajne bi dobro storile, da Čimprej vzamejo iz prometa te novčanice. Občinstvo pa naj bi gledalo, da se tudi čimprej iznebi teh novčanic pri raznih državnih ali denarnih zavodih. Kratice za naš denar je odredil finančni minister takole: za dinarje se piše Din. (s piko), za pare pa p (brez pike). Pošten hišnik in sodar se takoj srrejmeta. Brez otrok imajo prednost. Več pove J. Kravagna v Ptuju. Natakarica poštena in pridna, z dobrimi spričevali se sprejme s 1. svečanom 1922 v gostilni Mahorič v Ptuju. Vsem p. n. posestnikom in kmetovalcem! Priporočam po novem letu moje na novo popolnoma po tovorničkem sistemu opremljene čistilne Stroje (vejače), ki so brez ropotanja in vsi važnejši deli nadomeščeni z železnimi. Izdelujem tudi sedaj velike vrste s 6 in 10 siti in s popolno opravo za ščijanje in za 100 odstotkov ceneje od drugih. Ob enem želim vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem kakor tudi onim, ki me želijo počastiti za to leto s svojimi c. naročili zdravo in veselo novo leto. Se vljudno priporoča Jakob PuČko, Budina pri Ptuju. Stroji vedno v zalogi. Cene nizke. 10 letno jamstvo. Ceniki na razpolago. Vsem obiskovalcem kavarne „Europa" želi blagoslovljeno in srečno novo leto Jurij Pihler. Vsem mojim cenjenim odjemalcem želim ANTON BRENČIČ, trgovina i železnino, Ptuj. telo in rao želi svojim gostom, prijateljem in znancem ZOFIJA VVRAČKO, gostilna pri pošti v Ptuju, Panonska ul. 8. Veselo noDo leto želimo vsem cenjenim gostom naše ...... gostilne „pri novem svetu" ¦•¦¦¦¦ v kateri se točijo izborna domača vina. „Vinaria" Ptuj. * ¦ Vsem gostom in prijateljem želita iz srca srečno Novo leto! Josip in Marija Damiš, hotel Osterberger. želi vsem svojim kupcem, prijateljem in znancem Frid. Milošič, mizar, zaloga pohištva in krsti v Ptuju. Singer cilinder stroj za čevljarje v dobrem stanu se proda. Kje, pove uprava lista. Svinjske kože kupuje „PET0VIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. n =tnsar\ Svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem želi srečno novo leto. J. Zadravec, parni in umetni mlin v Središču. ES33E =!IEa Josip Rože trgovina s sadjem in perutnino kupuje perutnino in plačuje najvišje dnevne cene. Maribor, Tomanova ul. 5. r n ie= ii— n ¦ =«=ai n ==ai =ai 3^J5h Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju f i 3Wfc =3fc Izdeluje vsakovrstne usnje, Čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo, m. Cene nizke, postrežba točna. ljfeat=======>i -ii ___ii ar n n= ik J Pod tem naslovom začne kmalu po novem letu v „JUTRU" izhajati najnovejši roman slavnega srbskega pisatelja BRADISLAVA NUŠIČA. Roman prepleta romantična ljubezenska zgodba dveh mladih simpatičnih ljudi, ki se odigrava sredi pretresljive tragedije srbskega dela našega naroda v letu 1915. Roman „Devetnajstopetnajst" je eden najlepših umotvorov, ki so se se rodili v zvezi s svetovno vojno. Najpametnejše in najmikavnejše novoletno darilo je, ako sebi ali komu drugemu omogočite čitanje roman« „DevetnajstopetnaJ8t" s tem, da z novim letom naročite dnevnik „Jutro" v Ljubljani, ki stane na dum posiljen na mesec le 5 Din. — 4 — Uredništvo in upravništvo „Ptujskega lista.*' Franc Podgoršek mesarija v Ptuju. Jiilijana Frane tobačna trafika v Ptuju. Machalka & Korže trgovina s Specerijo v Ptuju. Franc Werhonig urar v Ptuju. Talerian Spruschina mehanik t Ptuju. Srečko Auer brivec v Ptuju. Andrej Kodba kovač v Ptuju. Ignacij Vauda vrtnar v Ptuju. Alojz Majcen klepar v Ptuju. Jožet Kamšak pekarija v Ptuju. Franc Plazotta klobučar v Ptuju. Anton Emeršič gostilna „Društveni dom" v Ptuju. Tomaž Lozinšek pekarija v Ptuju. A. Liki mesarija v Ptuju. Vinko Pernat mesarija v Ptuju. Julij Žilavec mesarija v Ptuju. Anton Vaupotič trgovina z mešanim blagom v Ptuju, Slomšekova ulica 11. Maks Muršec trgovina z mešanim blagom v Ptuju. Karol Weissenstein mesarija v Ptuju. Rudolf Havelka manufakturna trgovina v Ptuju. Jožef Pirich usnjarna v Ptuju. Vinko Orešnik gostilna v Ptuju. Pavel Dostal gostilna v Ptuju. Karel Ackermann urar v Ptuju. Brata Slawitsch trgovina z mešanim blagom v Ptuju, ____ Florjanski trg. ____ Slawitsch & Heller trgovina z roanufakturo in stoli v Ptuju, Florjanski trg. Dragotin Horvatiček pekarija v Ptuju. Josip Berlič gostilna „Narodni dom" v Ptuju. Avgust Kraigher Ptuj, Slovenski trg 1. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: V Blanke v Ptuju.