f, Največji slovenski dnevnik r Združenih državah | Velja za vse leto . . $6 00 | Za pol leta - - • • • $3 00 | Za New York celo leto - $7.00 ™ Za inozemstvo celo leto $7.00 9 HM List slovenskih.delavcev v Ameriki. IThe largest Slovenian Daily ki th- United States. j Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers. ffSJLEFON: COHTLAHDT 2870 Entered m Second Class Hatter, September 21. 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870. NO. 264. — ŠTEV. 264. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 10, 1926. — SREDA, 10. NOVEMERA 1926. _TEUSFON: OOBTLANDT 287« VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXJS FAŠISTOVSKA ŠPIJ0NAŽA V INOZEMSTVU Mussolini hoče nastopiti proti svojim nasprotnikom v Franciji. — Briand je predložil kabinetu cbljubo italijanskega poslanika. ^— Vlada železne roke po vsej Italiji .— Fašistovsko časopisje pozdravlja vojno pravo in smrtno kazen kot "znamenje napredka". PARIZ, Francija, 9. novembra. — Italijanski minisrski predsednik Mussolini je poslal francoski vladi zagotovila, da je uveljavil stroge odredbe, da ustavi proti-francosko kampanjo tako fašistovske-ga časopisja kot italijanskega naroda, ki je bila posledica poskusov, da se zavratno umori Mussoli-nija. Zagotovila Mussolmija je izročil baron Avezza-no, italijanski poslanik, tekom dolge konference, katero je imel z zunanjim ministrom Briandom. Na konferenci je poudarjal željo Mussolini j a, da olajša očividno napete odnošaje, ki vladajo med Francijo in Italijo. j Ob istem času pa je izročil M. Besnard, francoski poslanik v Rimu, italijanskemu zunanjemu u-radu protest proti napadu na francoski konzulat v Ventimigliji ter zahteval, naj se takoj vprizori akcijo proti onim, ki so dogovorni za sovražne demonstracije proti Francozom. Druga pročila, ki so dospela medtem v Pariz potom drugih virov, pa kažejo, da je uveljavil fašizem največjo strahovlado, da vzdrži režim Mussolmija ter zdrobi vso opozicijo. Iz vsega je razvidno, da je zavladal v Italiji najbolj skrajni fašizem, ki hoče vzdržati svojo silo neglede na stroške. Ca sopisje pozdravlja smrtno kazen ter uveljavljenje vojnega prava kot novo poglavje v zgodovini napredka. Rimski poročevalec Tempsa izjavlja, da je stopil fašizem v novo dobo in da je sklenil postati nepremagljiv. Vse druge stranke so bile potisnjene na stran in vsi opozicijski listi so bili zatrti. Nacijonalistična manija je razvidna iz takih izjav kot jih je priobčil II Popolo d* Italia, ki pravi, da je revolucija na poti, in iz izjave Messaggera, da je napočil konec velikodušnosti, ki je značila fašistov sko vlado v preteklosti. List dostavlja: — Treba je braniti Italijo pred napadi obskurnih sil, ki se bore proti njej, ker je dosegla svoje mesto na solncu. Crnosrajčniki se mogoče dobro počutijo na solncu, a opaziti je tudi številna znamenja, da je Mus solini sam vznemirjen vsled nenadnega preobra ta, posebno vsled priznanj Garibaldija, da je bil v službi italijanskega ministra za zunanje zadeve, ko je skušal kovati zarote na francoskih tleh. Garibaldi je baje priznal, da je Mussolini dobro vedel za njegove delavnosti. Ta presenetljiva obdolžitev ni bila sicer še v polni meri potrjena, vendar pa je znano, da ji posveča francoska tajna služba veliko pozornost. Teorija nekaterih francoskih uradnikov in političnih opazovalcev se glasi, da je bil Mussolini zapleten dosti globje v afero kot bi želel in da bo vsled tega trpel njegov ugled. RIM, Italija, 9. novembra. — Nadaljni poskusi, da se umori Mussolinija bodo kaznovani z ekseku-cijo, soglasno z dekreti, ki bodo postali pravo-mčni v četrtek. Ustvarjeni bodo trije vojaški tribunah, ki bodo imeli pravsodje nad političnimi zločini. Gen. Gra-ziani, poveljnik fašistovske milice v Verona okraju, bo predsedoval tribunalu, ki bo sodil sedaj zadržane ljudi, ki so vprizorili atentate na Mussolinija, — prejšnjega poslanca Zanibomja, Miss Violet Gibson in Gino Lucettija. Poslanska zbornica bo tudi sklepala o predlogu Farinaccija, naj se izžene iz zbornice 1 20 članov o-pozicijske skupine, ki se večinoma niso udeleževali parlamentarnega dela izza odvedenja in umora eocijalističnega poslanca Matteotija. Deček obtožen umora - oproščen. Načelnik porote se je solzil, ko je objavil oprostilni pravorek v zadevi petnajstletnega dečka, obtoženega umora. MOXTICELLIO, X. Y.. 8. nov. Sodnik, porotniki, gledalci in sod-nijski uslužbenci so se udeležili včeraj burnih čestitk namenjenih petnajstletnemu Charlie Wise, farmerskemu dečku ki je bil obto žen, da je umoril Xino Vilona iz Mount Vernona, klavirsko iprral-ko, potem ko «ra j p porota oprostila po posvetovanju, ki je trajalo tri ure. Vspričo takih izrazov simpatije se deček ni mogel še nadalje zadržati ter se je pričel solziti. Tudi načelnik porote, Charles 7jp-baprh. se ni mope! vzdržati ihte-nja. ko je objavil odločitev porotnikov. Okrajni sodnik, George Smith, je objel dečka ter mu čestital. Veselje je bilo tako veliko, da ni mogel priti oče- dečka do svojega sina. Dečka bodo izročili otroški družbi v Brooklynn, ki «ra bo nato dala kakemu farmer ju v rejo. Volitev v grško poslansko zbornico. 140 sedežev je republikanskih.—Glavno vprašanje, ki bo odločeno, se bo tikalo monarhije ali obdržanja sedanjega režima. — Radikalci so napredovali v Solunu. Krvavo dejanje v Flushingu je končno pojasnjeno. ______ i Krvavo dejanje v Flush-ingu je pojasnjeno. — Neki Patrick McCaf-ferty je baje priznal, da je umoril Miss Rubino Lytle. — Hctel se je je iznefciti. ATEXE. Grška, 0. novembra. — Rezultati včerajšnjih jrrških volit ev. ki so dosedaj na razpolago, kažejo, da so pridobile republikanske skupine 140 sedežev, roja-listične pa kakih 110. Glavna točka volitev je bil poraz skrajnih republikancev, ki so dobili le 20 sedežev, dočim_jih imajo komun-sti le 8. Štiri in šestdeset skupin se je udeležilo volitev, a glavno vprašanje je bilo dejanski, če naj se zopet ustanovi monarhijo ali utrdi sedanji republikanski režim Za republikanski režim se je zavzemal Venizelos, ki je iz svojega | zavičaja izjavil, da ne bo sprejel nobenega javnega urada več, neglede na izid volitev, da pa sim-patira s stranko reprezentativne vlade." Izid volitev, a* kolikor znan dosedaj, je dal pristašem republike odločno večino v poslanski zbor-niei. ki ima 280 sedežev. Ministrski predsednik Kondilis je izjavil, da bo izročil svojo službo Kafan-daresu. če bo dobila zmerna republikanska koalicija delavno večino v zbornici, ne da bi čakal na sestanek parlamenta. • Proporcijonalni sistem zastopstva, pod katerim so se vršile volitve, je proizvedel nekaj čudnih rezultatov. Komunisti so dobili večino sedežev v severni Grški, vključno Solun. Komunisti so dali pogosto izraza svojim separatističnim težnjam glede Macedoni-je, najbolj ranljive točke Grške in rojalisti izjavljajo že sedaj, da ni nudil proporcijonalni sistem ni-kake prilike, da bi pokazali rojalisti svojo moč. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda , največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Stara cerkev pogorela. QUEBEC. Canada. 8. novembra. — Požar, ki je vpepelil baziliko svete Ane de Beuapres. je u-ničil tudi številne dragocene predmete, med temi "relikvije" patro-ninje. Požar je tudi ogrožal eeli sosednji okrnj. Kot je sporočila danes policija, je priznal po dolgem zaslišanju 45-letni pomožni superintendent Sanford Arms Apartments v Murray Hill okraju Flushinga, Queens. Patrick McCaffertv, da je umoril petdesetletno Miss Rubino Lytle, razrezal dne 21. oktobra njeno truplo ter zažgal glavo, noge in roke v p<*«"-i. K»t ni mojrei preostalega trupla spraviti v peč. ga je skril v skladišču za premo?. Xa pritožbo prebivalcev hiše. ki so postali pozorni na čudni duh, se je včeraj uvedlo preiskavo ter našlo truplo. Kmalu nato je bil McCaffertv aretiran. Aretirani je pripovedoval izpr-va, da je umrla ženska «lne oktobra na posledicah zastrupije-nja z alkoholom in da je razrezal njeno truplo, ker se je bal, da bo aretiran, če bi prijavil smrtni slučaj. Po dolgem zaslišanju pa je priznal okrajnemu pravdniku Xewcombu. da je umoril žensko. Ko je podal svoje priznanje je bil izvanredno miren. Rekel je. da je stanoval skupaj z Mrs. Lytle. šla ta plemena in zakaj so izginila. Veličasten pogreb priproste junakinje. Sto tisoč Dunajčanov je sledilo ; krsti priproste junakinje. — Margareta Manhard je bila od konj pomandrana d o smrti, ter rešila s tem zaupano ji dete. DUXAJ. Avstrija, 9. novembra. Majhni junakinji, katero so včeraj pokopali, je sledilo sto tisoč Dunajčanov na zadnji poti. Margareta Manhard, ki je bila v sredo še nepoznana, razven v ozkem krogn lastne družine, je postala včeraj junakinja celega Dunaja. V sredo je odvedla na izpre-hod otroke krznarja Littnerja. Triletnega Jurija je peljala 7a roko in še manjšo Gertrudo je peljala v vozičku preko ceste, ko je naenkrat pridrvel izza nekega vogala voz, kojega konj ni bilo več mogoče feadržati. Margareta je potisnila dečka nazaj na varno ter ob istem času potisnila voziček na drugo stran ceste. V na-j daljnem trenutku so jo poman-i dfali konji do smrti. Listi so prinesli le kratke opise' tega dogodka, a kljub temu je iz-' gledalo, kot da se hoče celi Dunaj udeležiti pobreba. Centralno! pokopališče, ki je štiri milje odda-' Ijeno od mesta, je bilo polno lj'i-! di. 2."»()() rano došlih je našlo pro-j štora v kapeli kjer je bila deklica ! na mrtvaškem odru in nekako 100 j 1 isoč nadafjnih, večinoma žensk, je stalo zunaj ter molilo za pokojno.' LONDON, Anglija, 9. novembra. — Nadaljni dan podaljšanih konferenc med zastopniki stavku-jočih premogarjev, vladnim premogovnim komitejem ter lastniki premogovnikov, je spravil stavko angleških premogarjev izdatno bližje k rešitvi kot celih osem mesecev, tekom katerih že tr«? ja stavka. Premogarji se obupno bore, da rešijo nekaj o-stankov svojih prvotnih zahtev. Včeraj zjutraj so razpravljali zastopniki o poskusnem obrisu narod-nih principov, katere naj bi uporabili kot temelj za uravnavo. Glasi se, da so bili ti principi odobreni od večine lastnikov premogovnikov, da pa so se u-pirali zastopniki premogarjev dvema točkama. Izvrševalni komitej premogarske federacije j\ sklenil vztrajati pri svoji zahtevi, da je treba plačati dvajset nadaljnih odstotkov poleg redne pia če v slučaju, da bi bili premogarji prisiljeni delati več kot sedem ur na dan. Premogarji so tudi zahtevali jamstvo, da se bo uveljavljene principe u-poštevalo v vseh okrajih. S tem dvema zahtevama, katerih niso hoteli sprejeti lastniki, se je vse popoldne pečal izvrševal ni komitej premogarjev v družbi ministrskega predsednika Baldwina in njegovega kabinetnega komiteja. Nikdo si ne drzne niti ugibati, če bo mir v premogovni industriji posledica teh konferenc, kajti obnovljeno mrtvilo bo kaj lahko posledica samo-vljnega stališča te ali one strani. Premogarji pa so očividno vznemirjeni vsled številnih odpadov iz vrst federacije ter so že popustili glede točk kol so mezde in distriktna pogajanja, glede katerih sc bili nepopustljivi tekom številnih mesecev. Ramsay MacDonald, voditelj delavske stranke, je pokaral voditelje premogarske stavke v članku ki je izšel v novembrski številki lista "The Socialist Review". Parlamentarni voditelj je izjavil, da se ie razvil položaj v guerilla vojevanje ter rekel, da niso dobili možje dovolj glasov pri sklepih premogarske federacije glede politike, katero naj se zasleduje. Bruselj se bo obrnil na ,lil1 porazih v parlamentu. Xem- haaško razsodišče. t**! ~ pridružili s ___ ; cijalnim demokratom ter s temi vred glasovali proti številnim vladnim predlogam, vsled cesar je bila večina proti predlogam. PEKIXG, Kitajska, 9. novembra. — Kanceliranje pogodb z Belgijo od strani Kitajske je povzročilo med inozemskimi legacija-j ini velikansko presenečenje. Pri-j čakuje se, da bo Bruselj naprosil razsodišče v Haagu, naj pozove predse Kitajsko. Samomor z dinamitom. ELLSWORTH, Me., '.K novembra. — -Joseph Wood iz (»ore. ki je bil obtožen, da je transportiral Nove vladne predloge V opojne pijače, je izvršil včeraj sa-državnem zboru. I momor s tem, da je prižgal več __I kosov dinamita. katere je imel v BERLIN, Nemčija, 0. novem-!svoJem avtomobilu. Sila eksplozi-bra. — Nemški k;ibinet je prišel jc je vrgla avtomobil osem čev-v skrajno slab položaj po števil- ljev daleč ter ga uničila. Seznam To je Beznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki bo veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne d vomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno io, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire m Din. .. 500 .... % 9.40 Lir ... ... 100 .... . $ 4.85 Din. .. .. 1,000 ____ $ 18.60 Lir .. ... 200 .... . $ 9.40 Din. ,. .. 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... 300 ... . ; $13.80 Din. .. .. 5.000 ____ $ 92.00 Lir ... 500 ____ . $22.50 Din. .. .. 10,000 ____ $183.00 Lir . . . ... 1000 ____ . $44.00 Za poSiljatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa Dva tisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem pit računamo za stroike fL.—» lzyr*ojroM ▼ najkrajfiem tara ter Posebni podatki. Pristojbina za lapia-čila ameriških dolar. Jer ? Jugoslaviji in Italiji mate kakor •ledi :sa $25. ali naanjl znesek 75 centov; od $25. naprej d« $300. pa 3 cente ed vsakega dolarja. Za večje svete po pft* aiuueoi dogovorila FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street mano: oobtlandt «87 JforlE, IS* X, GLAS NARODA, 10. NOV. 192Č GLAS NARODA . _ i stari domovini. Strašna šiba božja — povodenj — je pognala ljudstvo v obup. Povodnji sc pojavljajo že od leta 1924. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo takih katastrof. Koncem meseca septembra je uničila voda v žirov- Novfc iz Jugoslavije Eksplozija. V mehanični Toliko namreč najmanj znaša ca- delavnici Ivana rina* ki presega ta ! Lenarta na Kaptolu v Zagrebu je zncsok- Posredovalec, odnosno du- nastala eksplozija bencina, ki pa Hajski tr-ovei so na ta na,"in dva~ k sreči ni zahtevala nikakih žr-"kratno zasl«žlli- Trgovci so jim I Kmalu, ko je dospela romunska kraljica v Ameriko, se je jako prehladila. In še sedaj, ko potuje po Ameriki, baje neprestano kiha. tev. Lenart je bil zaposlen pri »,lar'aH broške, carinar- Xjeni zdravniki ne ve stro"° Preiskavo, nil od mize. na kateri je delal, je svetilka z močno detonacijo eksplodirala. Lenarta je vrgel zra<"- opeharili. Carinske oblasti so od- Vlom. Te dni je bil izvršen vlom v že- k WW* ' UNDERWOOD A UNDERWCOO. M V. Zanaprej bodo vse važnejše poštne pošiljat ve stražili posebni mornariški vojaki, ki so dob ili povelje, naj brezpogojno streljajo na vsakega roparja. Xa sliki vidite generalnega poštnega mojstra Newa. ki pregleduje puško in naboje stražnika. jasno pričajo grozoto, katera je ponovno zadela naš narod 111 naše kraje. Mi, kar nas je v Ameriki, iskreno sočustvujemo z nesrečnim ljudstvom. Ttfda samo pri sočutju ne sme ostati. Tudi pomagati je treba. Nesrečneži bodo vsak najmanjši dar s hvaležnostjo sprejeli. Prispevki, ki bodo poslani 11a (»las Nar ula. bodo 1 orno odpremljeui v domovino odboru Rdečega Križa, k' 1k> skrbel, da bodo podpore in pomoči deležni najbolj potrebni naši ljudje. počeli. Zdravniki ne vedo. kaj je vzrok njenega prehlada. * Meni se pa zdi. da vem. Predno je dospela romunska kraljica v Ameriko, je izjavila: Ivo bom prišla v Ameriko, bom v vseh ozirih vpoštevala ameriške šege in navade. Tudi oblačila bom tako kot se oblačijo Ameri-kanke. Vidite, to je vzrok njenega na-1 hoda. D opisi. Wilcox, Pa.! več slepila. IJotel sem takoj usta-Cenjeno uredništvo:— J viti svoj Ford, toda bilo je že ...... , Ko prebiram vaš list. ki je list prepozno. Eno zadnje kolo je bilo skl in poljanski dolini ter v okolici Polhovega gradca in slovenskih delavcev v Ameriki, že preveč na robu ces'te in tako Viča vse, kar je mogla doseči. vidimo obilo novic otl Vseh delov smo se zvrnili v prej imenovani sveta, zato vas prosim, gospod u- J j r'ui dopisnik piše v. svojem dopi- , , , . , . . i -.. * .v , 't c je. ga prosim, da se mi da spo- mi, da se tukajšnji žabji kompani- bliskavalo m treskalo, da so ljudje mislih, da je prišel [znati | sti pi,itožujejo. da ho(limo plaSit sodnji dan. j Prosim vas. g. urednik, da na- njihove žabe. bi jim pa svetoval. Hud veter je lomil drevesa, odkrival hiše ill odnašal ! tisnit«- ta mali dopis, ker mislim, j da si postavijo svojega stražnika. da je to prvi glas v listu iz te na- namreč mežnarjevega Jožeta, za- ni pritisk na tla. delavnica pa je lezniško blagajno na postaji Ye-bila v hipu vsa v plamenih. Ben- liki Bečkerek. Vlomilec je odprl cin. ki je bil v svetilki, se je raz- blagajno s ključi ter odnesel bli-škropil po vsej denavniei. Vsled zn 1 milijon dinarjev, eksplozije so popokale vse šipe v Sprva se je sumilo, .da so vlom delavnici in sosednje hiše. Lenari izvršili nekateri nameščenci, radi sam je zadobil težje opekline po česar je policija zaprla vse. ki so obrazu. bili v kritični noči na postaji v 0 nesreči je bilo takoj obve.Š- službi. O storicii je manjkala vsa-čeno gasilno društvo, ki je s po- ka sle'd. Kako je prišel do kiju-močjo peska pogasilo ogenj. cev, si ni znal nikdo raztolmčiti. V delavnici je nesreča povzro- Sedaj pa so jug. oblas:i prijele čila precejšnjo škodo. Uničenih obvestilo, da je romunska policija je 12 manometrov, ki jih je imel aretirala v Zombolji nekega Mita Lenart v popravilu. Skoda se ce- Eea. ki je v kriminalnih registrih ni na 10,000 Din. 111 je deloma kri- zabeležen kot nevaren vlomilec, ta z zavarovalnino. Sumi se. d<> je 011 soudeležen pri j prosil sodnika, če 11111 dovoli, da vlomu. Pri njemu so našli le pari bi se poročil. Tihotapstvo na debelo. dinarjev. Zato se domneva, da je Po kratkem premisleku mu j«1 Dunajski trgovci so bili že po- in,e! V(M" pomočnikov, ki so z, sodnik dovolil, povno zapleteni v razne velikopo-, ,i,M1Hr-'< ln Pobegnili v inozemstvo.. * tezne tihotapske afero. Zlasti sc v Ju- oblasti *«> sedaj zahtevale, daj Butlepar se je poročil, nato j. tem odlikujejo manufakturisti-, kij Romunija zločinca izroči V svrho fm romal v ječo. Sedaj nastane vprašanje: ali jt to otuiljevalna okoliščina al' j< Smrt vsled strele. poostrenje kazni ? \* Hercegovini je divjala strašna burja, k: je napravilo mnogo škode ter podrla mnogo brzojav- * Ženska, ki se hoče tako oblačiti kot se oblačijo Amerikankc. mora biti že precej utrjena. * V Xe\v Vorku je bil neki butlepar obsojen na šest mesecev ječe. Predno je kazen nastopil, je • ni < n 11 j j\ nj v j < 1 iiianuinniiii 101 J, i\i i se z vsemi sredstvi bore, da vzdr- j nadaljevanje preiskave, že domačo in tujo konkurenco.! Pri tem gredo tako daleč, da snu-1 jejo cele tihotapske družbe, ki jim pomagajo spravljati blago neza-carinjeno čez mejo. Te dni so odkrili zopet tako tihotapsko družbo v Zagrebu. Policija je imela že dalje časa nih drogov in tako onemogočila ].,l)s].0 ],,fn Časopisje poroča, da bodo letos purani dosti cenejši kot so bili staje po poljih. Zlasti močni so bili viharji v okolici J esenic. sclbine. — Pozdravljam vse Slo- kaj on bi vam to delo najboljše vence in Slovenke sirom Združ opravljal, ker on je tudi pravi žab- Sava je odnesla most. ki vodi iz Radovljice V Riblio. i nih držav, tebi, vrli in cenjeni list. ji prijatelj, oziroma prijatelj žab Ljudje v okolici Jesenic so odneqsli iz hiš pohištva ter ; ,?f obil° narofnikov 5,1 Prodi»li,c- > iu žab-iih bc(]erc- Vsa-i ta" 1 * i * t ■ - -i , - - nikov! .ko je svoječasno i>oročal v Glasu bezali na Jesenice v močno zidane lnse. T r, ,, n. L. , , , . . .. , -Terry Gorup. Box fo. Naroda, kako se je imenitno zabaval 11a nekem žabjem pikniku in Barberton, Ohio.! hlastno užival porcije žabje žup-V št(A*ilki 256 Glas Naroda opi- ce in bederc. Samo to je bil poza-suje Jože Hiti avtomobilske nesre- bil napisati, kako se je počutil stova pri Lescah in pri Otrocall je voda odnesla. posebno pa se je skopal name.{drugi dan. ko je prišel v tovarno. Iz okolice Maribora poročajo, da je Drava jako lia-lko pravi, kako je neki rojak ob j kamor je prišel opletujoč od pre- brzojavni promet V Zupljaneih je strela udarila sum, da razni dunajski trgovci j v hišo Seljaka Mariča ter ubila spravljajo svoje blago v Zagreb, njega in dvoje njegovih otrok. V od koder ga neza car i njenega po goratih krajih je padel sneg. Zasvojili zaupnikih razpečajo. Radi vladal je tudi mraz. tega je začela zadevo preiskovati, . vendar pa brezuspešno. Končno se Železniška nesreča v Zagrebu, je par policijskih uradnikov odlo-] Xa zaRrebškem kolodvoru ,je čilo. da izvede stvar do konca. bn (lelavee Gašper šlibar zapo- • Washingtonu do leta 102,S sploh Preoblekh so se v navadne de lav- s]on s popi,lvljanjem ŽQi02niške ue bo(lo (>r(,ali s prohibieijo. ce ter so dobili nameščence v prQpo Po nesro5noill slučaju je pri raznih železniških m carinskih ^ pod vIak ki so jr na koi0 no„n pod kolcnoni ter vadnejša dela, tako da nikdo iz-|„la(lko odrezala stopalo desne med ostalih nameščencev ni sumil To je razveseljiva novica. Želeti bi bilo le. da bi jo tudi mesarji čitali. * Kongresnih i izjavljajo, da bo pri volitvah leta 1H2S prohibici-ja glavno vprašanje. Scle lela 1028 ? Ta izjava pomen ja. *te žabje žle- gornji dolini razsajala nevihta in da so gorski potoki po- j mojc vrstice v odffovoi, _ Dnc 47. | ze. pa _ ruk, _ po Columbia Che- Iiovno narasli. I oktobra ob polenajstih zvečer sem; mica produktu. Ker pa tukajšnja kompanija noče mešati v svoj produkt nobene druge primesi, posebno pa ne žabje, in se ga je lotil grozni zaspanec, zato forina- Tz Keminerer, AVyo.. jmročata Frank in Barbara Sedev: Pošilja va vam dva dolarja za poplavljen- ih Tolminu hočejo zgraditi novo poslopje za Najbolj se pritožujejo kmetje, ki imajo poljske pri-jbil 0(1 par rojakov naf,rošen. da bi , . ...... jih z mojim Fordom odpeljal na delke se zunaj ter jih radi mokrote ne morejo spraviti. i njihov dom Rojakoma hotH V hribovitih krajih se ljudje boje plazov, ki jih le- ;po svoji najbolji volji ustreči. — tošnjo jesen z ozirom na deževno leto s strahom priča-|Scdemo torc^ na Forma smo se kar skup stiskali, otroci so molili in jokali.. To je ^ar kratkih i^lečkov iz poročil, ki pa dovolj da so to policijski detektivi. T'speli ni izostal. Xa južnem kolodvoru so detektivi na ta način kmalu odkrili, na kak način poslujejo tihotapci. Več dunajskih trgovcev je imelo v Zagrebu svojega posebnega agenta, ki je imel nalogo, da organizira tihotapstvo. Ta je podkupil več železniških skladšicnih delavcev. Blago so pošiljali 7. Dunaja z jutranjim brzo-vlakom, tako tla je dospelo v Zagreb 11a večer, ko je bilo carinska skladišče že zaprto. Zato so spravili zaboje obočajno v železniško skladišče. Tam so delavci blago zamenjali. »Svilo, ki se je nahajala v zabojih, so spravili v posebne ovoje, ki so jih naslednjega dne izročili zaupniku trgocev, v zaboje pa so nadevali manjvred-j no volneno blago in slično ter 11a-| to predali carinarnici, ki j«1 seve-■ da zaračunala najnižjo pristojbino. Xa ta način je bila država oško dovana za več milijonov dinarjev. Detektivi so vse udeležene delavce in dunajskega agenta aretirali. Pri tej aferi dozdevno domači trgovci niso udeleženi. K11-! povali so blago zacarinjeno in podstavljeno na dom. Zato so morali plačati agentu .,30 od^t.. fakturov < 'asopisje poroča: V Clintonski jetuišnici je umrl Lawrence LeClair. katerega je lota 1922 obsodil sodnik Tompkins na sedem let ječe. Pri obravnavi proti njemu se je namreč izkazalo, da je bil devetkrat poročen in da je imel ljubavno razmerje z osem-insedemdesetimi ženskami. noa zaposlen v veliki new - vorški lekarni. Z drugimi besedapii rečeno: Fant opravlja isto slnž )o kot jo je opravljal prej- Kaj pa je današna lekarna drugega, kot barvilnica* Belgijski kralj je povedal nekemu ameriškemu časnikarskemu poročevalcu, da se bliža Belgiji velika prosperiteta. Že sedaj je ta prosperiteta precejšnja, v kratkem času bo pa še dosti večja. Ivralj mu je seveda pozabil povedati. koliko je on k tej prospe-riteti pripomogel. Iz Jugoslavije porq^ajo, da se je pojavila v nekaterih krajih kuga na gobcih in parkljih. Meni se zdi. da je največ te kuge v Beogradu, kjer je shajališče jugoslovanskih potilikov. Strašno gobezdanje in brezobzirno grabljenje ne more imeti dobrih posledic. u , T, _ ■ tw CMtn^'lrtOEn«- ■ - cM GLAS NARODA, 10. NOV 1020 Mu urice Maeterlinck —' tf. Borko: Poglavje o smrti. ... V na»<*m življenju iuna na-iem >.vi'tu nj za na-s važnejšega dogodka. od smrti. Ona je tista točka, ki se okoli nje osredotočti-je in roli zoper našo .sreč"o kar m* umika naši čuječnohti. lioij ko *c misli trudijo, da bi m- ji oddaljile, l>olj ^ zbirajo okoli nje. liolj ko *e je bojimo, bolj je -strahot um, zakaj .«anrt up živi od dragega kot od nagega rti ralia. Skušaj jo pozabiti — in že ti je napolnila »pomiri; beži pred njo 011 že jo bo« srečal. Ona zateninjuje .s rtvojo .senco ves .svet. Ali čeprav milimo nanjo hr«*z neha ti j a, se to hovniki .smrti hoKrttuo.it." — "Pompe mortis inag-i* turret quant mors ipsa1', .s*» gla-si Haconov rek. I eimo tie vendar, da jo bomo videli tako, kakršna je v resnici, to se pravi. proKto od grozot domišljije. Izločimo najprej v,se, kar hodi pred njo in kar nji ne .spa-da. Tako ji {wxltikamo muke poslednje bolezni; ali to ni pravično. Uole»2iii nimajo nit" .skupnega .s •zabimo najtežje boleli, ko .se nam tem, kar jih končuje. Pripadajo življenju, ne smrti. Z lahkoto povrne zdravje; prva senca okrevanja izbriše najbolj mučne .sporni- IZ ŠPORTNEGA SVETA dogaja v naši notranjost in .s<_ j ne nj, jzbo trpljenja. Toda pridi naučimo, da bi jo .sjiowiali. Sili-j.smrt: brž .se zvali na njo vm- zlo, rno pozoruortt, naj ji obrne hrbet, i ki je bilo pre 1 njo. Xi niti ene i »a nitritu da bi .stopili k nji pO- , solze, ki je ne hi prešteli in zapisa-vzdignjenim oblk jem. 1 loteč od I li na njen rovas. ne em-jra krika vrniti od nje našo voljo, izčrpa- j boleti, ki ne hi pa-4a! krik obtož varno v»so .svoje .sile, ki hi jih lah. j he. Sama more nasiti težo prirod-ko zastavili v bran pre l njo. Iz i nih zmot ali nevednosti vede. s rov am o jo temni moči nagona in katerimi >o >e zaman podaljševale ji ne iHWvečamo niti ene ure ra- muke, v čegavib imenu proklinja-zuranenti. Kaj čuda, če ideja .smr jmoanit, ker jih je ugasnila.' ti, ki bi imela biti najpopolnejša 1 pa zares: če m> lmlezni v obla-sti iAiued naših idej, ker je najvztraj- i prirode ali življenja, je umiranje, nt-jša iu najbolj n.rzogbna, ostaja ! ki nam z«li .smrt. docela v člo-v ozadju kot najbolj .slabotna in vaških rokah. Kar nam vzbuja osamljena. Kako naj poznamo to j največji strah, je tirtti mrzek ko:i-e dins t veno moč, ako ji nismo ni-lčni hoj, zla.sti št- ti.sta poslednja, kdar pogledali v obraz 1 Kako bi [ grozepolna .sekunda ločitve, ki jo nas ne^i oškodovala z jastnoatjo, j bomo nemara videli, kako .se bo če pa j »red ujo .svetimo le zato, da j bližala po dolgih urah nemoči, da Smernice Mussolimjeve strategije. HCMRV MILLEK.WAIH. D. C. Šlika nam kaže dve izborili igral Mary Iv. Drown, na desni je za na Lenjrlen. ki tennisa. X:) levi je Ainerikanka j>ii slavna francoska igralka Su- ji zbežimo l Da bi izmerili nje globino, čakamo trenutkov, ki .so od vj>eh v življenju najbolj jadni in prazni. Na njo mislimo btoprav tedaj, ko nimamo več moči, da hi dihali, kamoli, da bi mislili. Ko bi se vrnil med na.s človek kake ga drugega .stoletja, ne bi brez težave razločil na dnu .sodobne duše predstavo .svojih bogov, svojih dolžnosti, ljubezni ali vcsoljstyo; do-t lvj pa, ko se je izp.remnilo vse krog nje in ko je izginilo to, kar jo tvori in od česar zavisi, je o-.staLa podoba smrti skorajda nedotaknjena, taka, kakršno .so si u-stvarili naši očetje pred stoletji, da, pred tisočletji. Naša razunu ii'nst, ki je postala toli smela in aktivna, je tu zastala, ni storila na podobi smrti, da tako povem, ni-kakega popravka. Tudi če ne verujemo več v muke pogubljenih, se slednjo življenska celica največjega ne vernika med nami potaplja v .strahotno skrivnost hebrejskega Clreola, Ilada poganov ali pekla kristjanov. To brezno se odpira na koncu slehernega živ- na.s na mah strmoglavi nage, ra-zorožene, zaspuačene otl vseli in vsega oropane, v neznanowt, ki je kraj samih nepremagljivih strahot, kakor jih ni nikoli izkusila človeška duša. Ce naprtimo .smrti bolest te -sekunde, ji storimo dvojno krivico. Videli se bomo, kako naj si sodobni človek, če hoče biti zvest svojemu mišljenju, 'zamišlja Neznano, kamor nas vrže smrt. Premet rimo poslednji boj. Za koliko napreduje veda, za toliko se po-Jaljšuje agonija, ki je najstrahotnejši trenutek, in, vsaj za one, ki .so navzoči (zakaj čessto je občutljivost tistega, ki ga — kot pravi Bobnet — "lovi smrt" — že preveč otopela in ne zaznava drugega kot oddaljeni hrušč bolesti, ki j ili dozdevno trpi,) na jo . strejši vrhunce človeškega trpljenja in groze. V.si zdravniki so si edini v tem, da je njili dolžnost, podaljševati kolikor se da najbolj divje krče nad vse obupne agonije. Kdo se ni, ko je .stal ob postelji umirajočega, hotel dvajsetkrat ljenja, čeprav ne več ozarjeno s vreči k njih nogam m jih prositi preveč jasnimi plameni; ker pa je usmiljenja; a se ni vrgel noben-manj znano, je tembolj grozno. Tako so polni sigurnosti in Zato nam takrat, ko se približa hhižbe, ki jo izvršujejo, daje tako smrt. ki -e je vznašala nad nami malo prostora najmanjšemu dvo-in h kateri si nismo drznili dvig- „1Ui oil s >lz zaslepljeno usmi-Jiiti oči. nenadoma zmanjka vsega ^ ] jen je irn razi mi tlačita lasten od-Dve ali tri neizvestne misli, ki .smo p0r jn >se umikata pred onim žareti, ne da bi konom. ki se ob nje hoteli opre jih bili preiakiusili. .se šthijo kakor vrtnice pod težo zadnjih minut. Zaman išcento pribeževališca med premišljevanji, ki so zmedena ali ki ne jKrznajo poti do našega srca. Nihče na.s ne čaka na poslednji o-bali, kjer ni nič pripravljeno — kjer ne domu je nič drugega kot groza. * . . .Bilo bi prav, da bi si vsak izmed nas pripravil predstavo o .smrti, dokler so njegovi dnevi docela jasni bu je razum pri polni moči. In da bi jo ohranil. Pa bi dejal smrti: "Ne vem, kdo si, sicer bi ti bil gos|>odar; ali v dneh, ko so te videle moje oči bolje nego danws. sem s)>oznal, kaj nisi; to zadostuje, da ne postaneš moja gospodarica." Tako bi nosil to neizkušeno sliko vtisnjeno globoko v «j>omin, m je ne bi mogle skršiti eadnje tesnobe. Iz nje bi črpali moč pogledi, kt> bi -jih napadli *>mrtni prividi. Namestil strahotne molitve umirajočih, ki je molitev brezdaujosti, bi bil šepetal lastno ------v ------• agonije poveča smrtno ,grozo i Jjenja, Kjer so se ornzue groza zahteva podaljšanje konom, ki ga vsi priznavajo in o-božujejo kot najvišji zakon človeške vesti. * Nekega dne. se nam bo zazdel ta predsodek barbarski. Njegove korenine tiče v nepriznanemu strahu, ki so uain ga zapustile v srcih mrtve religije, ki so že •zdavnaj ugasnile v človeškem razumu. To je krivo, da zdravniki postopajo tako, kakor da bi bili prepričani, da je vsako znano trpinčenje boljše od onega, ki nas čaka v neznanem. Zdi se, da me niijo: SFednja minuta, ki jo izbi-jejo za ceno najbolj neznosnih muk, je iztrgana neprimerno hujšim mukam, ki jih pripravljajo ljudem tajna onostranstva; in izmed dveh zel izberejo tis-tega, ki je resnično, da odvrnejo onega, ki vedo o njem, da je izmišljeno. Ce zadržujejo na ta način konec trpinčenja, ki je kakor je dobro dejal Seneca, najlepše, kar ima trpinčenje v sebi, podlegajo zgolj splošni zmoti, čije krog postaja s slehernim dnem jačji; podaljšanje in sle z njo vred. Ali dolzite spanje, če vas premaga utrujenost, ki ji ne morete odoleti ? Vsi l>oji in pričakovanja. vsh nesigurnost in vse proteletstvo se še nahaja na tistem |>obočju, ki se ga krčevito oklepamo, nikakor pa ne na oni strani. Vse j»* za pravo zgolj slučajno in trenutno t«*r poteka iz naše nevednosti. To, kar vemo, nam ni nič v prid; naša smrt je še bolj bolestna nego pri živalih, ki nič ne vedo. Napočil bo dan. ko se bo ve la sama zoperstavila svoji zmoti in se ne l>o več obotavljala skrajšati naše nesrječe. Na|»očil bo dan, ko se bo opogumila in ho postopala . nov. — N nekem japonskem sporočilu iz Na n ki u ga se glasi, tla je dospel v Nanking maršal Sun Ouang Fang, ki je izgubil pred kratl-'m mesto Kiukiang. Potniki opisujejo panični bejr severnih čer iz Kinkianga. Čet. bral t ar in Suez. Rim pa tudi ne hi v džunakih in sampauili mogel prenesti frankofilske an- reki navzdol, gleške nevtranosti. Ker Anglež ne Kantonski propagandni urad )e da ničesar za nič, si misli Mus.so- izdal objavo, da st» j»- polastila lini: Najboljše je. ako obranim narodna stranka sedaj popolne neizpremenjeno politiko do An- kontrole province Ilupeh. da n;i-glije, ki ima navado, da st- vedno predujejo operacije v Fnkienu na vrže na najmočnejšega na konti- zadovoljiv"način iu da se bo uda! nentu. — In v tem se sreča vajo tučun province Junan najbrž k=m-skupne direktive Rima in Londo- tonski vladi. na. Toda od vsake pomorske dr- V nevtralnih krogih Šangliaja zave zahteva Anglija predvsem priznavajo povsem odkrito uspr-sposobnost za zvezo. Ali je itali- he kantonske ofenzive. Kanton jr jansko brodovje dovolj močno? razširil sedaj svojo vlado nad pre Mussolini obljublja, da bo jutri, težili del juga in najbogatejša ako ne more hiti danes. Zato se-province Janirfse doline so pelje po Livornu v IVrugio, da pod oblastjo Kantončanov. predava o nadvlad iu Rima nad Številni politični foktorji kažo-Sredozemskim morjem. jo. da se bo razširila moč Kanfo- Istočasno se vrše velike vaje na na tudi na dolenje ozemlje Jangt-zapadu. dočim kaže jadranski' žeja. pakt, da je to, kar je. namreč za-| >------— časna varnostna zaklopka proti! prezgodnjim streom na ju gosi o- ADVERTISE in GLAS NARODA vanski strani. Bodočnost more dr- ——-------- žati v šahu le potilika takozvaneJ Novo fino zdravilo za srce in ga "miru na BalkanuT\ Proti .Tu-' želodec. goslaviji. postali premočni, se uve- Skuiem Zdr.ivniki Čudijo kako hitri 1 javlja stalno ravnotežje in Rim j de'uje v takih •,uC»Jih- se približuje Bukarešti in Sofiji. ! „?r';r dvnTV:* hn,h' n;,fil ««»tMji tu- zvedo r» tem novem zdravilu, ki V omrežje pogodb ho treba vt i-1deluje. r> vam Wee* s«> ni i j.• " i •. ■ t » , predpisal vafi zdravnik kar noidite v kati se druge niti, kakor pred lc-jm.l(?0 lekarno in k.!piif. ^K zml toni 1014. Toda ne smemo pozabi- N":m-Tone. je inhkn *n vživnti in , , , ,. . , jee»omefrc«--n:» zalogA vas stane ekrof- $100. ti. da gredo dogodki nemoteno po|tjfiepa. Isto hitro učinkuje. 1 >aje do- Vlom v Zidanem mostu. IP. T T ""t'1.'0- >-tra In ohlstl in pHna&i. trden !n p..živ- Ponoči so neznani zlikovci vlo- s!>ant'c- Kupite steklenico i.., vživaj- ... j14' zdravilo T»o navodilih 7.a par dni In fo mili v gostilno Jaksa v Sv. Petru ne p^'»\rne uis denar. Izdelovalci Nupa-Ton'- zi okno in odnesli kakih 100 Din. m5<0 vedo. kaj i^tn stori v t .kih , , . . lučajih, da prlmornio w lekarnarje jani- gotovme. nadalje dva litra vina....... in en ključ. ^iti isto in povrniti vafi denar, če nist< zadovoljni. Priporočano in na prodaj v vseh dubrili lekarnah. —Adv't. ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVU^ŠEKj^ 331 GRCEVE ST, ' CONEMAUQH, PA. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo te dni. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — povest iz vojne dobe. Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ca je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ustrežemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno ivoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. GLAS NARODA, 10. XOV. 1U2G BELA NOČ. ZGODOVINSKI ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 24 (Nadaljevanje.) fin valov je dal prosti tek svopjemnu ogorčenju. — Itusija, moja uboga domovina, — je tožil. — In jaz, ki sem tega lVtra v zadnji uri spravil z Elizabeto, sem vsega kriv. — Le previdno, grof. — je svarila kneginja, ko je videla, da so jH)stali številni pozorni na močni glas Šuvalova. llitro pomirjena je vprašala francoskegar poslanika, ki je stal v bližini. — No, inarkij, kaj pravi Pariz? — Pariz. — kneginja, — je odvrnil pretkani diplomat, — Pariz je odredil: frizura še višja in izrekel še nižji. — Oboje nemogoče. — se je norčeval Nariškin. — Ženski ni nobena stvar nemogoča, ekseelenca, — je odvrnila kneginja. — Jaz bom nosila korset še nižje. Medtem so se gospodje dvignili od igre in kneginja jc hitro vprašala poslanika: — Markij, kaj pravi vaš visoki suveren, Ludovik XV. o Petro gradu f Ureteuil je skomignil z ramama. Zdelo se mu je, da je dovolj informiran, da sme iztegniti svoje tipalke. — Z nami zvezana Rusija je sklenila mir s Prusijo v uri, ko bi bili lconeeno lahko deležni sadežev dolgoletnega skupnega boja. Lahko' vi vrjamete, kneginja, moja pozicija ni posebno zavidanja vredna. 1 • 1 f • ' Katarina je poslušala njegove besede. Vstala je, vzela iz neke poleg nje stoječe posode zvitek ter zaklicala: — Markij dc Breteuil! Poslanec je stopil k earinji. — Okus imate, dragi markij. — je rekla ter mu zrla trdno v oči. — Tukaj vidite načrt Petrovega dvora, kako naj postane. — Pritajeno pa je dostavila: — Kedaj pošljete kurirja v Pariz? Itreteuil, ki je bil sklonjen nad tlorisom, se je vzravnal. — Se ta teden, veličanstvo, — je rekel ter vprašaje zrl vanjo. Stalni smehljal je v trenutku izginil z njegovih ustnic. — Jaz imam tako številne načrte ... in želje. — je nadaljevala Katarina počasi. — za svojo . . . najbolj priljubljeno . . . zgradbo ter bi si rada to ali ono izposodila od Versaillesa. Breteuil je razumel. Vedel je sedaj, da je sklenila Katarina zaupati se Franciji, da je hotela nastopiti s pomočjo francoskega denarja proti Prusom prijaznemu carju. Z nobenim glasom in nobeno kretnjo pa ni izdal svojega triumfa. Že davno je sporočil to možnost grofu Choiseul in v Parizu bodo gotovo zadovoljni ž njim. V zadnjih par tednih je bilo ojačeno njegovo prepričanje, da silijo dogodki k odločitvi. Odkar je namreč dospel pruski poslanik Goltz, ga je Peter obvestil o najbolj tajnih pogajanjih s Francijo ter na ta način ohromil francosko politiko. Peter pa je bil še vedno car. kot tak še vedno nepopisan list in lahko se je poslužil svoje zgodovinske pravice kot prestolonaslednik, da zataji svojo preteklost. Francija pa nikakor ni smela izpustiti z rok prilike, katero mu je nudila Katarina. Xa kocki je bilo delo desetletij in cela bodočnost. Se v isti noči je moral oditi kurir v Pariz in dotedaj je bila njegova glavna naloga, da ničesar ne pokvari. ' — Popolnoma razumem cesarsko veličanstvo, — je odvrnil, — in odobravam njen okus. Carinja je zaprla pahljačo. — Kedaj bi lahko govorila z vami o vsem tem na podroben način? To naj j>ostane — presenečenje za carja. Poslanik se je priklonil. — Z veseljem sem vsaki čas veličanstvu na razpolago. — Pogovor je postal nato neslišen. Nariškin je stal poleg Razumovskija. Njegov debeli obraz se je zadovoljno lesketal.. V tem trenutku, ko so zlatniki maršala veselo žvenkljali v njegovem žepu, je pozabil na žalitev Petra. — No. — je rekel ironično maršalu, — vojaška navdušenost Petra vam oeividno ne dela posebnega veselja. Oeividno se starate. — Rečem vam, — je odvrnil Razumovski, — da sovražim celo to fcoloboeijo. Kdor jo hoče izpremeniti ter imeti mene, — jaz sem njegov mož. — Grof -Razumovski govori v srdu, — se je vmešala v pogovor kneginja Raškov. — Ali ste ga kedaj drugače culi? — je zbadal Nariškin. — Jaz govorim popolnoma resno, — je rekel Razumovski. Kneginja se je nasmehnila. — Rada bi vas videla, grof, če bi vas prijeli za besedo. Razumovski je stopil k njej. Knekinja, vi slišite dosti in veste še več. Ne pozabite ene stvari : — Jaz veljam nekaj pri armadi in če me bodo potrebovali, me ne bo zmanjkalo. Nekoč je držal poročno krono nad glavo sedanje eariuje in ljudje so pripovedovali, da je spadal takrat med številne, ki so se zaljubili zaman v veliko kneginjo. Še leta 1740, ko se je mudil veli-koknežji par več tednov v Rajevo. je jahal tjakaj vsaki dan na razdaljo petdesetih vr*t, da obeduje ž njim. Ko ga je velika kneginja nekoč vprašala po vzroku, je odvrnil odkrito: — Iz ljubezni do vas. In ravno njen prisrčen smehljaj radi njegovega odgovora je uničil v njem vsako upanje na uspeh. Kljub temu pa ji je ostal udan. . * Kneginja je zrla nanj s svojimi črnimi očmi. — Ne vem sicer, maršal, zakaj mi pravite to, — je odvrnila. _ a ne bom pozabila. — za vse slučaje. Šuvalov je stopil k Bironu. — Tako globoko v mislih, visokost? — Moj dragi grof. — je odvrnil Biron, — preje ste govorili o Elizabeti. Jaz je nisem poznal kot carinje. Zdi pa se mi, čeprav ie moj čas na kratko odmerjen, da bodo moje oči še videle žensko na ruskem prestolu. Ozrl se je v carin jo. — In če me je življenje sploh kaj naučilo, — bo ona večja kot vse druge pred njo. Grof Suvalov se je visoko vzravnal. — In vojvoda Kurlandski ji bo nudil svojo roko? — je vprašal pomembno. — Vojvoda Kurlandski je vezan, skoro vladajoč gospodar. _ je odvrnil Biron, — a vojvoda brez Kurlandske se bo boril za svojo pravico. Vsi v sobi so zadržali sapo. Prvikrat so občutili, da se je pričel zavzemati za načrt, ki je že dolgo projeciral svojo nejasno senco. povsem določeno obliko, da se bo izeimila trpka resnica. In lahen stresljaj je prešjnil slehrno srce. Moški so. mislili na Sibirijo in ! MART IX KAČ lit: Šola na hribu. jSlika iz onstranstca. "Taiko!" je vzdihnil Pavel IV-triri«*, učitelj na Ilribu in odložil akt. ki mu ga je prinesel—pi.smo-noša šele tretji dan tedna, točno tri dni prepozno, ker z rednim poukom je začel že v |>onedeljek. "Tako. tako," je ponovil in besede iz akta so zaplesale pred njim in je bil blagorodje, ki l>o že vedelo, kako naj primerno izvede ukaz, da bo .solška mladež nosila enotno — črno srajco, da bo do* movina rešena... Petintrideseto leto je že učitelj Pavel Petričič vzgajal mladež. pet let v Polju,,deset let v Grapi, dvajseto na Hribu, doživel je vesele in žalostne čase in že mislil na polno pokojnino, pa je prišel akt o črnih srajcah tri dni prepoano... "In brigadir ima v šoli sina!" je šlo učitelju skozi možgane in ni videl devet i nšes t deset slovenskih glavic .samo ono črno abruško je videl in zdelo se mu je, da ga izzivalno gleda in mu grozi, t rn je v glavo in črno srajco je že nosil paglavec in mu že napravil sitnosti, ko je slovenske otroke oj>ozoril, naj hodijo v šolo lepo umiti in čedni, ne z zamaizanimi, črnimi srajcami. Oče brigadir mu je tedaj s svojo hladnostjo očito pokazal, dasi ni rekel nič. da je užaljen in da kuha maščevanje. Sprva se učitelj ni zavedel, kaj bi zagrešil, a ker mu ni dalo mrru, je ugibal in ugibal in tehtal vse svoje dejanje in ne-lianje in končno se je le domislil, da je utegnil s svojim pozivom k čednosti omalovaževati črno srajco nadebudnega brigadirjevega sinka in zasvetilo se mu je in se je zgrozil — in vesoljne črne srajce. ki so rešile domovino in ji vladajo. Učitelj Petričič je mislil že tedaj na ]K>koj in j>olno pokojnino in ker je vedel, da je brigadir vsemogočen gospod, in ker ni hotel doživeti kake sitnosti iu razočaranja predčasne upokojitve ali celo odpusta, je premagal samega sebe in stopil k brigadirju in se o-pravičeval: "Nič hudega nisem mislil, gospod brigadir, najmanj pa žaliti. . Brigadir je bil sladak in sama uljudnort ga je bila. "Že dobro, že dobro, gospod u-čitelj. Saj vas |>oziiain, kdo bi vam 'mogel kaj očitati. Kaj pa moj malti?..." "Mali" je bil zraven in jc gledal učitelja in napel ušesa. "O. vaš mali. vzoren dečko; v vsakem oziru sem za lovoljen /. njim," je iztisnil učitelj pohvalno besedo iz grla. ki se mu je zatikala, kot da išče najizbranejših izrazov v jeziku gospoda brigadirja. In potem se je poslovil in je leto minilo mirno in srečno brez sitnosti in raizočarauja in odpusta, dasi je v dodatnih urah učil slovenske ot roke slovenski in je tudi navadnih šolskih urah otrokom tolmačil tuji jezile z maternim. Brigadir je bil sladak in prijazen. .. V«e to je obnovil učitelj Petričič ob zakasnelem aktu in si belil •sivo glavo, kako bi drugi dan svo jim šolarjem povedal, da ne smejo nositi več čistih, belili srajc, temveč črne. Vedel je, samega se-, be samemu sebi bo oporekal, a akt je akt in j>okojniiie ne pobere človek na cesti. * V razredu je vrvelo in šumelo ko v panju, samo brigadirjev sinko je bil tih in ob strani, ker se ni zmenil nihče izinej šolarjev zanj. Slovenski ni znal, le kake besede je ujel, otrokom pa ni prišlo niti od laleč na misel, da bi govorili italijanski. Še tedaj, ko morajo, jim ne gre. pa bi se v dirin-daju lovili za besedami Nali! Kakšno življenje bi to bilo! Otroci bi ne bili več otroci, ker pot od srca bi ne šla naravnost do jezika uglajeno, po strmem klancu in nerodnih ovinkih bi morala skozi možgane. . . Kje bi bil i>otem živžav, kje dirindaj, ki je mogoč in živ-Ijenaki le tedaj, če pride neteh-tan in nepremišljen iz srca. Učitelj Petričič je odprl vrata in otroci so vstali in pozdravili slovenski m po starem; v mogočnemu zboru mladih grl je odme-lo skozi odprta okna doli na vas kot je odmevalo dan za dnevom, odkar stoji na Hribu učilna zidana. "Hva-ljen — bo-d i — Jezus — Kri-stus" Presekano in sveže in še nekako samozavestno je šel pozdrav iz šole skozi vas. da je brigadir, ki je kot slučajno slonel ob odprtem oknu v svoji pisarni, zaškripal z zobmi Ln zaklel: -"Maledett*" . Mož. ki je šel pod okonom, ga je slišal, v svojem *rcu pa je rekel: "Hvala Bogu. vsaj še slovenski ]>ozdravljajo naši otroci..." Učitelj Petričič pa je bil v zadregi in tiho tiho je odzdravil — "Amen!", ne zavedajoč se v svojih skrbeh, da uradni, državni jezik brigadirjevega sinka pozna za amen drugačen izraz... Stopil je na oder ln začel moliti — italijanski. Otroci za njim — slovenski. In gla.sno in razločno in sveže so molili in brigadir, ki je .••lonel se vidno ira oknu, je hripel in siknil >kozi zobe: "MaledjCtto! Maledetto L "Po naše molijo" so bili veseli in hvaležni učitelju. Učitelj pa ni bil vesel, ni smel biti vesel. Ko so otroci sedli in naslonivši se deli roke križem ter čakali u-čiteljeve besede, je učitelj res spregovoril. Resen je bil njegov glas in truden in v tujem jeziku se jim je zdel docela nepoznan. "Ali vam nisem že prvo uro povedal. da morate odslej italijanski pozdravljati in italijanski moliti."' je vprašal trdo, kolikor je mogel. Pa je dvignil Hrastov fantek roko. 1 "No, Hrast.'" Da bi ga ne bil poklical! Hrastov fantek je vstal in dejal: "Gospod učtelj, saj ste vi Slovence in mi tudi, zmerom so tako pozdravljali. In oče je rekel, da Bog ni Italijan..." "Sedi, sedi!" je bil učitelj hud in jedva pomiril otroke, ki so pritrjeval Hrastovemu: "Saj res, Bog ni Lah!..." Učitelj je odprl knjigo in rekel. "Čitanka, stran 40!" ^ Stanje jparniko« (Konec prihodnjič.) POZOR, ROJAKI! Začetkom prihodnjega tedna bomo začeli razpošiljati naš Stenski Koledar. Dobil ga bo vsak naročnik. Te dni izide tudi Slovensko-Amerikanski Koledar. Najprej ga bomo poslali tistim, ki so ga že naročili. Rojake opozarjamo, naj ga hitro naroče, ker smo ga letos tiskali le omejeno število. Cena je 50 centov s poštnino vred. Glas Naroda. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati * stari kraj. Je potrebno, da Je pon-čen o potnih listih, prtllapi in dragih fetvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati najtx>ljSa pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljan! zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit Is Wasbingtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev In se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost ▼ Washington, D. C. na generalega naselnl-fikega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne poSIje permit po po3ti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbližnji naselni-fiki urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce is starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripusčenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriSke državljane, ki žele dobiti sem stariSe in otroke od 18. do 21. leta in pa n poljedelske delavce. Ameriški džavljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa je delati proinjo ▼ Washington. Predno podv«a?rcte kaki korak, p!*ite nam. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST- NEW YORK • Shipping New* 13. novembra: Parili. Havre; L« via than. Cherbourg: Olympic, Cherbourg, Bremen. Bremen. 16. novembra: 8uffren, Havre. 17. novembra: Pres. Harding. Cherbourg. Eremen. 18. novembra: Franeonia, Cherbourg. 19 novembra: Martha Washington, Trat. 20. novembra: Majestic. Cherbourg: Stuttgart Cherbourg, Bremen. *4. novembra: Berenffari;^ Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. S7. novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg, Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 1. decembra: Maurttaniii, Cherbourg: President R(>osevelt, Cherbourg, Bremen. 2. decembra: l»e Grass«1, Havre; Westphalia, Hamburg; Luetzow, Bremen 3. decembra: Pres. Wilson, Trst. 4 decembra: l'arls. Havre; Leviathan, Cherbourg. Olympic. Cherbourg 8. decembra: Carmania. Cherbourg; Mucin hen, Ch«-rli- urg. Bremen. 9. decmbra: Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg. 11. decembra: Majestic. Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen. 14. decembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. IS decembra: Berengarla. Cherbourg: La Kavui*. Havre; President Hard.ng. Cherbourg. Bremen. 22. decembra: Koihambeiiu, Havre 37. decembra: Paris, Havre: Olympic, Cherbourg; Deuisehland. Cherbourg. Hamburg. 29. decembra: Berlin. Cherbourg, Bremen; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. • 1. januarja: Majestic, Cherbourg 6. januarja: De Grasse. Havre; Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 7 januarja: Martha Washington. Trat. 8. januarja: Berengaria. Cherbourg; Frane«, Havre; Bremen, Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Proa. Hard.ng, Cherbourg. Bremen. 15. januarja: Paris, Havre; Auuitania, Cherbourg. 22. Januarja: Humeric. Cherbourg. Republic, Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 25. januarja: Pres. Wilson. Tret. 27. januarja: RiM'hambeau, Havre: Thuringla. 1 laniburg. 2j januarja: Majestic, Cherbourg. France. Havre; Mueiichen. Cherbourg. Bremen. Veliki božični izleti JUGOSLAVIJO Pridružita so skupinam svojih rojakov, ki |H>tujejo do. nmv za božične prazniku na naših velikih pamikih. Trije izimil najboljših (»urnikov na svetu so i»ripntv-Ijeal, da vas prevedejo v udobnosti po zmernih ceuali. 1" J. razredu do ZAGREBA in nazaj $206. in vea BEOGRADA in nazaj $206.50 in več soglasno « parnikoin. HOMERIC--27. novembra OLYMPIC- — 4. decembru M AJESTIC- — 11. decembra (Največji pamik na svetu.1 Potniški izvedenci bodo vas spremljali ter vse uredili. N Al »A 1*1X1 VRLI KI PA H NIK I ZA VAS Iielgen'and, Lapland. I'ennland, Zeeland. Arabic, last Red Star Črte. v Antwerp. Tedensko odplutja. VI LAHKO DOBITE DOVOLJENJE od vlade Združenih držav, da greste v stari kraj ter zagotovilo, da se vrnete v Združene države. Vprašujte vaše pooblaščene agente ali — WHITE STAR LINE RED STAR LINE 1 Broadway. Now York City SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJB PARIS 13. NOVEMBRA - 4. DECEM. ROCHAMBEAU 24. nov. — 22. dec. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČ® Kabin« tretjega razreda z umivalniki In takofto vod« ca t, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja In pljata. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI ACENTJE ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. POZOR ROJAKI 1 Prosti porok glede državljan >-tva in priseljevanja je vs&k četr-'ek in petek med 1. uro popoldne n 10. uro rrežer v ljudski ioli stv. 62 Hester & Essex Street New York City. Vprašajte za zastopnika Legije *a Ameriško Državljanstvo. Prijatelj delavca PAIN-EXPELLER Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. I TvoraUk* znamka ze*. ▼ pe*. *t. 4r. Slaven ie več kot 50 let. Glejte za tvornlika znamko SIDRO. •ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda 1>Ilt.HI' ADVERTISE in GLAS NABOD^