LETO XX. — številka 67 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Za redakcijo odgovorna Albin UCAKAR in Andrej TRILER KRANJ, sobota, 9. 9. 196T Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednikj Od 1. januarja 1958 kot poltednik^ Od L januarja 1960 trikrat tedensko^ Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobot a b GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kaj bo s črnimi gradnjami? Po porušitvi črne gradnje na travniku med Lescami in Radovljico je prišlo med graditelji na črno do pravega preplaha. Ljudje govore, da nameravajo porušiti v občini vse stavbe, ki so bile zgrajene brez dovoljenja. O tem, kako stvar poteka, smo se pogovarjali z načelnikom oddelka za gospodarstvo ing. Zvonetom Vrečkom. Z začetim delom za ureditev oziroma za usklajevanje z urbanističnim načrtom, ki ga pripravljajo, nameravajo v Radovljici naj odločnejše nadaljevati. Pri tem pa je nepotrebna vsaka panika med graditelji, saj bodo, če bo le mogoče, poskusili čim več začetih gradenj legalizirati. Nesmiselno bi bilo namreč rušiti stavbo nekje, kjer bo čez leto ali dve dovoljeno graditi. Pri vsej stvari ne gre za načela, marveč za ureditev obstoječega stanja. Seveda bodo morali najverjetneje nekatere gradnje še porušiti. Predvsem bodo za to prišle v poštev stavbe, ki so zrasle izven naselij ali stoje na področjih, kjer so v bodočnosti predvidene javne komunikacije. Tako so že izdali odločbo za rušenje senika, ki stoji ob poti na pokopališče na Bledu (last Petra Zemve), vendar so na prošnjo lastnika rušitev odložili do pomladi, ker je v seniku shranjenih 12 ton sena. Glede rušenja hiše na Črnivcu (o tem smo že poročali) so prosili za mnenje Cestno podjetje. Ce stoji stavba na zemljišču, kjer je predvidena trasa za cesto, bo rušenje nujno. Lastniki gradenj, ki bodo legalizirane, bodo morali hiše preurediti tako, da se bodo ujemale z okolico. Za sedaj so izdali v^-m graditeljem na črno odločbe o ustavitvi del, vendar jih še vseeno osem ni vložilo prošnje za določitev lokacije in izdajo gradbenega dovoljenja. Na občini v Radovljici zagotavljajo, da bodo s pospešenim postopkom obravnavali vse vloge in na podlagi strokovnega mnenja odločili, če je mogoče gradnje vključiti v naselje ali ne, tako da graditelji ne bodo živeli v negotovosti. V Radovljici so se odločili, da bodo naredili red. Nedvomno ukrepa skupščina d j graditeljev na črno zelo življenjsko, saj gledajo pri vsaki odločitvi, da bi jim naredili čim manj škode. Tako za sedaj, za prihodnje pa so se že dogovorili, da bodo proti vsaki na novo začeti črni gradnji ukrepali najstrože ter jo bodo že takoj v začetku porušili. P. Čolnar Nadžupan Amberga v Kranju Kranj, 8. septembra — Danes dopoldne je obiskal Tekstilindus nadžupan zahodnonemškega mesta Amberg dr. WoIf Steinrn-ger s soprogo. V spremstvu obeh namestnikov si je ogledal tovarno in se pogovarjal s predstavniki delavskega sveta in tovarne. Gostje iz Amberga so tako vrnili obisk predstavnikom kranjske občine, ki so lani bili na obisku v Ambergu. Po obisku v Tekstilindusu je goste iz Amberga sprejel tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar s člani predsedstva in občinskih družbenopolitičnih organizacij. V prostorih občinske skupščine so se potem pogovarjali o nekaterih komunalnih in drugih vprašanjih obeh občin. Gostje iz Amberga so si ogledali tudi mesto in nekatere zanimivosti v kranjski občini. A. Ž. Predstavniki socialističnih držav v Iskri V sredo so predstavnfld petih socialističnih držav, ki so v ponedeljek in torek v Beogradu razpravljali o razvoju gospodarskega sodelovanja z arabskimi državami, obiskali kranjsko tovarno Iskra. Pred tovarno sta bolgarskega podpredsednika ministrskega sveta, podpredsednika Češkoslovaške, podpredsednika madžarske vlade, podpredsednika poljske vlade in podpredsednika romunske vlade in člane spremstva pozdravila podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik in direktor Iskre Boris Kryšto-fek. Predstavnike socialističnih držav je spremljal tudi republiški sekretar za gospodarstvo Sveto Kobal. Gostje so si najprej ogledali nekatere obrate v tovarni Iskra, potem pa so se v sejni sobi tovarne pogovarjali o proizvodnji in poslovnih stikih tovarne Iskra s socialističnimi državami. Med pogovorom so nekateri predstavniki držav izrazili željo, da bi kranjska Iskra navezala poslovne stike z nekaterimi sorodnimi podjetji v vzhodnih državah. V Iskri so si predstavniki socialističnih držav ogledali tudi barvni film o podjetju, potem pa so obiskali še nekatere turistične kraje na Gorenjskem. A. Ž. 6. in 7. stran Otroško varstvo — doslej zapostavljeno, odslej ne več Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj Obvešča cenjene potrošnike, da lahko dobijo v naših poslovalnicah BLAGOVNICA - KRANJ VESNA — JESENICE KOKRA — JESENICE METKA - ŠKOFJA LOKA SLON — ŽIRI konfekcijo po 40— cenah moški, diolen plašči ženski diolen plašči ženski kostimi moške diolen hlače ženska krila -60% znižanih po 189,— N din po 189,— N din po 189,- N din po 75,—N din po 50,— N din Šole v Adergasu ne bo več Oba zbora kranjske občinske skupščine sta na sej| v četrtek skoraj soglasno (le en odbornik je bil proti) sklenila izdati soglasje osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah o ukinitvi zunanjega oddelka (podružnične šole) v Adergasu. Sole v Adergasu, o kateri smo v Glasu že precej napisali, torej ne bo več. Menimo, da je tako prav, saj vsi razlogi samo potrjujejo, da ta šola res nima nobenih možnosti za normalno delo, razen tega pa je do Cerkelj tako blizu, da se o oddaljenosti kot resnem argumentu proti ukinitvi sploh ne splača govoriti. Vaščani krajevne skupnosti Velesovo so bili na zboru volivcev formalno sicer soglasno za to, da šola ostane, vendar se je takoj po končanem zboru pokazalo, da v resnici le niso vsi za to; to se -je posebno lepo pokazalo zdaj, ob začetku šolskega lela, ko je veliko staršev zahtevalo, da hodijo otroci ki pouku v Cerklje. Torej so le uvideli, da se bodo tam vež naučili in da bi bilo hudo na«; pačno, če bi zaradi neke vaške solidarnosti, trme nekaterih posameznikov in vsa prej kot najbolj pametnih razlogov proti ukinitvi na omogočili svojim otrokom pridobitev tistega znanja, ki ga lahko da le moderna, organizirana sodobna Šola. Verjetno bo precej huda krvi te dni na Trati, v Vele-sovem, Adergasu in Praprot-ni polici, čeprav smo prepričani, da bo še več takih, ki se bodo oddahnili in bodo veseli, da bo enkrat konec a trenji med dvema skupinama, ki imata o njihovi šoli povsem nasprotne nazore.' Nedvomno pa bodo kmalu vsi zadovoljni s takim sklepom — otroci, ker se bodo već naučili, starši pa prav tako*' saj ni mogoče verjeti, da ne želijo dobro svojim otrokomJ A. Triler Obrazi m pojavi Po sestanku tovarniške organizacije ZK: »Tone, po mojem današnji sestanek ni bil kaj prida. Res je, da se nisem utegnil pripraviti nanj, čeprav sem vedel, kaj bomo razpravljali. Toda to ni važno. Čutil sem, da tudi ostali niso bili pri stvari. Tista dva, ki imata vedno največ povedati, sta govorila nekaj o reorganizaciji zveze komunistov. Menim, da je bilo njuno razlaganje zgrešeno. Jaz bi se tega lotil drugače. Vprašanje je, kje bomo komunisti bolje delali, v tovarni ali na terenu? V oddelku me nekam nezaupljivo gledajo ko jim po kakšnem sestanku skušam povedati, kaj smo razpravljali in kako bi odpravili trenutne proizvodne težave. Odločil sem se, da bom prenehal s tem in pustil vse lepo pri miru. Naj se kar drugi ukvarjajo s tem. Na terenu se pa počutim tako majhnega. še na nobenem sestanku nisem odprl ust. Ne morem se primerjati s tistim profesorjem iz naše ulice ali pa s tistim upokojenim oficirjem iz vašega konca. Saj ve?, otro- ke imam v šoli in mu je zato bolje pokimatf kot pa se ne strinjati z njegovimi mnenji. -* Samo, prosim te, tega nikomur ne povej!« »Veš kaj, Lojze. Res je, da na današnjenf sestanku tudi jaz nisem črhnil nobene p« metne. Menim, da ni toliko važno, kje dela^, ampak, kako delaš. Praviš, da si poskušal « oddelku svetovati ljudem in si odnehal. To je zgrešeno. Ali naj bo zveza komunistov eno in delavstvo drugo? Razvoj bo dokazal, da organizacija zveze komunistov oziroma njena načela ne bodo nikdar uspela brez podpore celotnega delavstva. Na sestanku sta govorila samo ona dva. Kaj pa, če še ta dva ne bi? Praviš, da bi ti ukrepal drugače. Zakaj pa tega nisi povedal, šele ko bomo dovolj kritični in drug drugemu povedali svoje mnenje, bomo uspeli, žal mi Je, da tega nisem povedal na sestanku. — Samo, prosim te, tega nikemur ne povej! Napisal s'ni to, samo, prosim vas, tega nikomur n^ povejte! Učakar Ob reorganizaciji zveze komunistov Neznanje - ovira za idejnopolitični boj Dvoje možnosti ima komunist na sestanku osnovne organizacije (na katerem, denimo, razpravljajo o pomembnem problemu njihove delovne organizacije): da govori, sodeluje v razpravi, pove ■voja stališča, jih argumentira — ali pa je tiho. Najlaže je bili tiho in kvečjemu 1€ pasivno poslušati pa čakati na konec sestanka. — Najlaže — in komunisti se vse prevečkrat odločajo za to najlažjo pot. Ce se vprašamo, kaj je vzrok, bomo ugotovili predvsem, da komunistom manjka znanja, da Je njihova idejna in politična sposobnost, oziroma usposobljenost pogosto na nezavidljivi, nezadostni stopnji, zaradi česar se niso sposobni vključevati v idejni in politični boj, ki postaja vse intenzivnejši. Reforma — gospodarska in družbena — prinaša vrsto pogosto zelo zapletenih idejnih in političnih problemov, o katerih ne more razpravljati tisti, ki jih ne pozna, ne more odločati tisti, ki jih le površno pozna, ne more argumentirano zagovarjati naprednih stališč, kdor teh stališč nima in ne pokaže nobene volje, da bi jih imel. Neznanje je cokla v razvoju samoupravljanja, je ovira pri napredovanju vsakega posameznika, pa tudi ena izmed najmočnejših zaviralnih sil, ki jih lahko pričakujemo pri reorganizaciji zveze komunistov. Edino z resnim, poglobljenim in kontinuiranim idej-nopolitičnim izobraževanjem bomo odpravili to »značilnost« precejšnje večine komunistov, »značilnost«, ki je za komuniste izredno pomemben činitelj pri izgubljanju njihovega ugleda v družbi. Izobraževanje kot sredstvo, ne pa kot cilj in smoter—to mora biti pri reorganizaciji zveze komunl-Itov ln pri novi vlogi ZK v naši družbi ena izmed najpomembnejših nalog. Kot sredstvo — tako smo zapisali; zakaj komunist se ne bo izobraževal zato, da bo potem dobil črno na belem zapisano, da nekaj ve, ampak zgolj zato, da bo kot komunist lahko aktiven, da bc lahko odločal, razpravljal, da bo imel svoja stališča, za katera se bo boril z argumenti, ne pa s puhlimi besedami iii frazami iz aktivističnega slovarčka. Stalen idejni boj povsod, na vsakem koraku, kjer je to potrebno, tega manjka našim komunistom. Manjka prav tako pripravljenosti, volje, odločnosti za ta boj, prav tako pa znanja, usposobljenosti. Zato pogosto komunisti nimamo svojih stališč. — Navadili smo se — to je pogosto že kar pravilo, če hočeš navzven veljati za dobrega člana ZK — zagovarjati, pojasnjevati in braniti stališča kakšnega avtoritativnega organa al! avtoritativnega posameznika, pri čemer seveda niso prav nič bistveni argumenti, ampak avtoriteta tega organa ali posameznika. A priori veljajo taka staUšča za pravilna, sveta, nedotakljiva. Taki tabuji skupaj z nekaterimi metodami dela, ki so globoko zakoreninjene v mišljenju nekaterih »avtoritativnih« komunistov in globoko nepravilne, prav nič lastne pravemu liku komunista, to so in bodo največja ovira za resnično, vsebinsko reorganizacijo ZK. — Spoznati to in priznati — s tem bo že v-eliko narejenega. Znanje, usposobljenost za idejni boj, pa kot komunistu ne bo seveda prav nič koristilo tistemu, ki je komunist samo zato, ker ima rdečo knjižico. Takemu — tudi taki so v vrstah ZK — je edini smoter boljša zaposlitev, funkcija, privilegij, material- ne dobrine, ne pa ideološka prepričanost, idejnopolitični boj za naprednejša stališča v razvoju naše družbe. Tak komunist bo na sestankih ali še vnaprej tiho ali pa bo — ne glede na to, kaj sam misli — ponavljal stališča in misli avtoritativnih organov ali posameznikov, bo »na liniji«, ne bo se zameril tistim, katerim je bolje, da se jim ne — z edinim ali vsaj bistvenim ciljem, da zadovolji svoje sebične karieristične ali zgolj samo materialne namene. Taki komunisti nimajo mesta v vrstah ZK, ker v bistvu niso komunisti. Taki »komunisti« pa uspešno ve-drijo v partiji največkrat prav zaradi pomanjkljivega; nezadostnega idejnopolitične-ga boja, ki jih — tak — ne more razkrinkati, zakaj to ni boj, ni borba mnenj, ni ustvarjalni dialog, temveč le besedičenje zaradi besedičenja in sklepov, ki mrtvi ostanejo na papirju. Idejnopolitični boj in usposobljenost zanj — to je ena izmed najpomembnejših nalog v procesu reorganizacije ZK. Doslej je bilo le prevečkrat tako, da ustvarjalni dialog, borba mnenj brez ozi-rov na formalno avtoriteto tega ali onega posameznika, da to znotraj zveze komunistov skoraj ni bilo možno? So mar res vsi komunisti tako enakih mnenj, da se lahko vsi kot celota in vsak posameznik pogovarjajo samo z nekom, ki ni član ZK? Je kriv malce okoreli demokratični centralizem, da do borbe mnenj znotraj ZK tako redko prihaja? In da tak boj mnenj, če že do njega pride, marsikdo tako hitro in brez premisleka razglasi za greh? | Tudi načelo demokratičnega j centralizma bo v procesu re-| organizacije ZK treba demo-| kratizirati, liberalizirati, si-■ cer bo postalo prehuda ovira za nadaljnji razvoj. Sicer pa načelo demokratičnega centralizma prav nič ne izključuje dialoga znotraj zveze komunistov, prav tako pa ne posvečuje nobenega, še tako avtoritativnega posameznika, da so pravilna zgolj njegova stališča. Da povzamemo: treba se bo sprijazniti s tem, da je v ZK nujno potreben idejnopoliti-čen boj, da se morajo najna- prednejša stališča izoblikovati v borbi mnenj tako znotraj zveze komunistov kot tudi v dialogu z drugimi posamezniki in institucijami, da pa je za dialog s sii0 argumentov in prepneanja treba biti usposobljen, treba je „ekaj znati, uttH "i t, treba tudi stalno uč.ti. Lahko trdimo, da je tako, da je bilo doslej tako? A. Triler V Škofji Loki izreden uspeh krvodajalske akcije v torek prejšnji teden so v škofjeloški občini zaključili X letošnjo največjo krvodajalsko akcijo. Udeležba je bila izredna, saj je akcija povsem uspela. Izmed skupno prijavljenih 1231 krvodajalcev je darovalo svojo kri kar 1161 ljudi Delovni kolektivi in posamezniki so res pokazali veliko razumevanje za to humano akcijo. Odziv krvodajalcev je bil velik v vseh treh centrih, kjer je bila akcija, in sicer v Škofji Loki, Gorenji vasi in v Železnikih. Med škofjeloškimi podjetji so se v velikem številu odzvali delavci tovarne Jelovica, čeprav je le tri tedne prej 36 članov tega kolektiva že darovalo kri pri izredni akciji v Ljubljani. V velikem številu so se odzvala tudi podjetja LTH, Elra, Veletrgovina Loka in oskrbovanci Doma slepih. V tej humani akciji pa so Škofjeločani pogrešali ljudi, ki so najbliže raznim nesrečam — tisti, ki delajo v takšnih službah, da vedo, kako nujno potrebna je včasih kri. Nekoliko slabši odziv krvodajalcev je bil v Poljanski dolini, kar je razumljivo, 6aj imajo kmetje sedaj največ dela na polju. Obljubili pa so, da se bodo vključili v izredno akcijo, če bo to P» trebno. Ne smemo pa pozabiti na uslužbence zdraiv- razumevanje stvene postaje v Gorenji vasi, ki so vsi, razen darovali kri. B V Selški dolini So se krvodajalske akcije najbolj mno žično udeležili delavci tovarne Iskra v Železnikih in LIP Cešnjica (iz vsakega podjet-ja je prišlo Po Več kot 100 ..ljudi).- Veliko krvodajalcev ]e prišlo tudi iz Tehtnice, N.ka in Čevljarske delavnice Res nepričakovano velik odziv kolektivov v Železnikih. V akciji je sodelovalo tudi precej kmetov iz Mar-Unjvrha, Sorice, Davče ln Drazgoš. Sedaj po končani krvoda-o i * o&Onski odbor Skotja Loka pripravlja vse potrebno, da bodo krvodajalci prejeli posebno izkaznico Zavoda SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani V njej bodo vpisani vsi podatki o krvodajalcu in njegova krvna skupina. V primeru .nesreče bo taikšna izkaznica za njenega lastnika lahko življenjsko važna. S. Zupan NOVA SERVISNA DELAVNICA NA JESENICAH — Stanovanjsko podjetje Jesenice je na prostoru za Kazino odprlo lastno servisno delavnico. Opravljala bo usluge in popravila hišnim svetom in posameznikom. Kasneje bo delavnica prevzemala tudi večja dela na stavbah, ki jih bo podjetje gradilo — Foto F. Perdan PRIKAZ DELA MALEGA TRAKTORJA - Od nedelje do četrtka prihodnji teden bo Kmetijsko živilski kombinat Kranj skupaj z zadrugami prikazoval po različnih krajih v kranjski, tržiški in loški občini delovanje malega traktorja pasquali. Traktor pasquali je pri nas novost, razstavljen pa je bil tudi na »etošnjem gorenjskem sejmu (od tam je naša fotografija). Podroben razpored prikaza je bil objavljen v Glasu v sredo, 6. septembra. PEKO V NOVIH PROSTORIH — Notranjost nove Pekove prodajalne na Jesenicah. Izbira je dovolj bogata, zato upajo, da bodo željam kupcev lahko ustregli, čeprav je trgovina prebivalcem Jesenic sedaj še malo znana, so bili s prometom v prvih dneh zadovoljni. (Več berite v članku na tej strani). Izvoz V radovljiški občini na konvertibilna področja Medtem ko je za Slovenijo značilen manjši porast izvoza na konvertibilna področja, je v občini Radovljica prav obratno. V prvi vrsti po zaslugi Elana iz Begunj se je Skupni izvoz na konvertibilna področja v juliju dvignil za 91 odstotkov v primerjavi z junijem. Skupni izvoz v sedmih mesecih je za 24 odstotkov višji od lanskega v enakem raz- dobju, dočim je izvoz na konvertibilna področja večji za 15 odstotkov. Najbolj so presegli lanski sedemmesečni izvoz: Elan za 91 % (na konvertibilna področja 98 %), Plamen za 63% (45%) in Veriga 154 odstotkov (14 %). Največja izvoznika sta Plamen in Veriga, v konvertibilna področja pa LIP in Elan. Zanimivo je, da pada izvoz tekstilne industrije in LIP Bled. Jesenice Peko v novih prostorih Pred jesensko in zimsko sezono je trgovina dobro založena V sredo, 6. septembra, je tržiška tovarna obutve Peko odprla na Jesenicah novo prodajalno. Ureditev lokala je veljala 3,500.000 starih dinarjev. Vsa dela je opravilo jeseniško gradbeno podjetje Sava. Povedali so nam, da so se za jesensko in zimsko sezono zelo dobro založili, tako da kupci ne bodo imeli težav pri izbiri čevljev za moške, ženske in otroke. — Novost pomenita predvsem 2 nova proizvoda iz hentinga, in sicer moški čevlji za jesen in zimo, s podplati iz surove gume in ženski škornji iz podobnega materiala. Čeprav nova trgovina Jeseničanom še ni dobro poznana, so s prometom v prvih dneh obratovanja še kar zadovoljni. J. Koš n jek Trgovina Obrtnik Kranj Koroška 14 VAM NUDI PRILOŽNOST ZA NAKUP JESENSKE KONFEKCIJE PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH: ženski kostimi ženska krila že za ženski plašči moške obleke moški suknjiči moške hlače Poslužite se ugodne priložnosti. Za obiske se priporoča OBRTNIK KRANJ od 12.000 do 20.000 S din 4000 S din od 16.000 do 25.000 S din po 30.000 S din od 12.000 do 15.000 S din za 5.000 S din V tržiškem gospodarstvu presežen izvozni plan ško gospodarstvo doseglo Prvo polovico poslovnega leta je gospodarstvo tržiške občine zaključilo z dokaj ugodnimi rezultati. Fizični obseg proizvodnje je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 6,7%, celotni dohodek za 15,2 % in bruto osebni dohodek za 12,6 %. Navedeni rezultati so razveseljivi, če ne bi bil po sredi problem, ki tare vse gospodarstvo, t. j. velika razlika med fakturirano in plačano realizacijo, ki se je v primerjavi z lanskim letom še povečala. V veliki meri je prav zaradi tega ostanek čistega dohodka za 20% manjši kot v prvem lanskem polletju. Večji dohodek so v primerjavi s prvim polletjem lani dosegli: tovarna kos in srpov, Peko, kmetijska zadruga, gostinsko podjetje Zelenica, lekarna, Avtoopre-ma, obrtno, komunalno in stanovanjsko podjetje. Nižji dohodek pa naslednje gospodarske organizacije: tovarna pil Triglav, ZLIT, BPT, tovarna usnja Runo, SGP Tržič, Kletarstvo in še nekatera manjša podjetja. Pomemben uspeh je trži- ško gospodarstvo doseglo v izvozu, saj je že v prvem polletju izvoz dosegel 68,9 % letnega plana. Na osnovi že doseženega izvoza, kakor tudi že zaključenih poslov, pa predvidevajo, da bo letni plan izvoza presežen za celih 25%. S tem bi se udeležba izvoza v celotnem prometu povečala za prek 40 %. S. Z. Vojaška delegacija v Iskri Kranj, 8. septembra. — Vojaška delegacija Nemške demokratične republike, ki je te dni gost državnega sekretariata za narodno obrambo, je danes dopoldne obiskala kranjsko tovarno Iskra. Delegacija, ki jo vodi pomočnik sekretarja za oborožene sile DR Nemčije generalmajor Fleischner, si je ogledala Iskrine obrate, posebno pa se je zanimala za proizvodnjo v telefoniji. Po razgovoru v tovarni je vodstvo Iskre priredilo gostom kosilo v hotelu Letališče na Brniku. Še enkrat: Jezersko m tirizsm Predsednik sveta krajevne skupnosti Jezersko Jurij Rebolj nam je poslal pojasnilo oziroma odgovor na članek V Mihe-lič Jezersko in turizem, ki je bil objavljen v Glasu st. 60 z dne 16. avgusta letos. Članek v celoti objavljamo. Ker se v članku Jezensko in turizem med ostalimi problemi našega kraja navaja kot poseben problem odnos krajevne skupnosti Jezersko s turističnim društvom in gostinskimi podružnicami, je nujno potrebno, da o tem napišemo še nekaj več. Menim, da je krajevna skupnost združba vseh vaščanov, torej tudi članov turističnega društva in kolektiva gostinskega podjetja Dom Jezersko, zato si v nobenem primeru tega vzdevka ne more lastiti samo eden ali manjši krog vaščanov. Iz tega sledi, da ne more biti neurejenih odnosov na tej ravni. To poudarjam zato, c!a se ne bi čutili prizadeti vsi tisti, ki z zadevo nimajo nič skupnega, vendar men jo, da so enakopravni člani krajevne skupnosti. Ostane torej samo možnost za neurejena razmerja med svetom krajevne skupnosti in turističnim društvom. Nedvomno bi bil odgo>vor na vprašanje, ali so na Jezerskem res taka razmerja ali ne, znatno enostavnejši, če bi pisec članka povedal, kdo mu je o tem pripovedoval. Ker pa tega ni napisal, mi ostane možnost le za nekaj načelnih odgovorov na nekatere trditve v omenjenem članku. Kar zadeva izdelavo urbanističnega načrta za Jezersko in financiranja tega načrta, ve vsak vaščan, da se to dela v okviru programa kranjske občine. Trditev, da urbanistični načrt za Jezersko ni izdelan, pa ne drži povsem. Na pobudo in zahtevo svela krs'evne skupnost je bil v aprilu letos po- seben sestanek, na katerem je ing. Plemelj strokovno obrazložil takrat že izdelani urbanistični načrt. V razpravi pa se je pokazalo, da načrt ni najboljši, zato ga bo potrebno popraviti. Svet krajevne skupnosu glede tega ni pravilna. Glede ne najboljšega sodelovanja med krajevno skupnostjo in turističnim društvom. kar trdi pisec članka, naj navedemo samo podatek, da je v letu 1966 krajevna skupnost plač:.!a za potrebe turizma (za vzdrževanje sprehajalnih steza, čiščenja parkov, vzdrževanje cesta do planšarskega jezera) iz svojih sredstev 452.000 S dinarjev, letos pa 447.000 S dinarjev. Vedno, kadar je ! krajevna skupnost razpravljala o turizmu, smo na sejo sveta povabili predstavnika turističnega društva ia gostinskega podjetja. Jurij Rebolj, Predsednik sveta krajevne skupnosti Jezersko Pred začetkom nove gledališke sezone v Kranju Abonmaji, lasten repertoar, priprave Naredili smo zaključek, potegnili črto pod rezultati lanske gledališke sezone. Zdaj smo na pragu nove, morda zanimivejše, vznemirljivejše, takšne, za kakršno se borimo tisti z ošiljenimi svinčniki in listi, ki imajo poglavitno vlogo pri oblikovanju repertoarja. V Prešernovem gledališču v Kranju se pripravljajo na otvoritev sezone tako, kot so se že leta prej. Pripravili So okvirni repertoar dramske skupine, pripravili abonmaje in odšli . v podjetja. Tam bodo skušali najti nove abonente in neprikrito tudi upajo, da bodo našli razumevanje. Lani so ga našli, letos bi radi, da bi se v njihove abonmaje vključilo še več ljudi iz kolektivov, saj menijo, da je gledališče namenjeno predvsem njim. Poglejmo nekaj skopih, Suhoparnih statističnih podatkov, ki pa kljub svoji skoposti in suhoparno>sti dajo neko podobo o dejavnosti Prešernovega gledališča! V sezoni 1966/67 si je predstave dramske skupine tega gledališča ogledalo 14.125 gledalcev. Vsega skupaj je ta dramska skupina priredila 50 predstav. Dvanajstkrat je bila na gostovanjih. Ker pa je Prešernovo gledališče zavod, ki v svojem okviru nima zgolj dramske skupine, temveč prireja tudi gostovanja poklicnih gledališč in ostale prireditve v svoji gledališki dvorani, je v pretekli sezoni to gledališče organiziralo tudi 51 gostovanj. Gostovanja poklicnih gledališč si je ogledalo 11.966 gledalcev. Vključno z vsemi ostalimi prireditvami v tej gledališki hiši so našteli v lanski sezoni 50.068 gledalcev. No, bežen pregled teh številk da vtis, da je dramska skupina kljub temu, da je imela prav toliko predstav, kot je bilo skupno število vseh gostovanj poklicnih gledališč, imela več gledalcev. Ugotovitev je vredna premisleka, pa čeprav izhaja iz statističnih podatkov. Zakaj? Dramska skupina je v lanski sezoni, v primerjavi s sezonami nekaj let nazaj, pripravila manj premier kot prejšnja leta. Kljub temu je bilo število gledalcev sorazmerno veliko. Kaže torej, da lastna dejavnost ni brez rezultatov. Toliko o sezoni, ki je pravkar minila. Poglejmo, kaj letos pripravljajo v PG! Najzanimivejši je okvirni reper'toarni načrt dramske skupine tega gledališča. Na lističu, ki ga pošiljajo svojim bivšim abonentom, piše, da bodo v prihodnji gledališki sezoni pripravili za repertoar tri predstave! Gledališko klasiko bo predstavljal C. Goldoni, italijanski pisec komedij s svojo Prebrisano vdovo, domačo dramo Finžgar z Razvalino življenja in sodobno dramatiko L. Hansberey z Grozdno jagodo v soncu. Poleg tega bodo v abonmaju tudi predstave SNG Drame iz Ljubljane. Obljubljajo dve, ali morda celo tri predstave, izbirali bodo med Shakespearejevirn Hamletom, Čehovim Ivanovom, Kozakovim Kongresom in Linhartovo tragedijo po zgledu W. Shakespeara Miss Jenny Love. Mestno gledališče Ljubljansko bo iz svojega repertoarja izbralo za kranjsko PG tri predstave, in sicer: Mikeln — 2x2 = 5 (satirič- ni kabaret), C. Fry — Venera na obzorju (poetična komedija), R. de Obaldia — Veter v Sasafrasovih vejah (komorni vvestern) in P. Shaffer — Črna komedija (sodobna komedija). V Prešernovem gledališču so se torej prav tako kot prejšnja leta odločili, da bo njihov abonma v pretežni večini sestavljen iz gostovanj gledališč iz Ljubljane. Prav tako bodo, poleg napovedanih gostovanj, organizirali nekaj gostovanj ostalih slovenskih poklicnih gledališč. Težave imajo pri svojem delu, tako, kot imajo težave in probleme povsod. Radi bi adaptirali hišo, v kateri delajo. Idejne načrte so že pripravili in prav zdaj pripravljajo predračune. Povedali so nam prav tako, da so lani skoraj vsem javnim delavcem v občini, baje šestdesetim, poslali vabila, naj se vključijo v njihov abonma. Od vseh šestdesetih ni bilo niti ene prijave. Med njimi so bili predsedniki različnih družbenopolitičnih organizacij, pedagogi, direktorji podjetij in predstavniki ostalih javnih ustanov. Njihova vabila so ostala v predalih. Nikogar ni bilo, ki bi se odzval. Letos so odprli šest abonmajev: premieraki, kolektivi -četrtek, kolektivi-petek, po-poldanski-torek, dijaški I. in dijaški II. Večji kolektivi običajno vzamejo tudi več abonmajskih vstopnic. Njihovi sedeži so običajno zasedeni. Manjša podjetja pa vzamejo manj vstopnic in sedeži teh niso zasedeni. Lani niso bili! Manjše delovne organizacije imajo manj sredstev. To je res! Zato plačajo reklamni oglas v gledališkem listu, za uslugo pa jim PG da določeno število vstopnic. Sindikati po teh podjetjih jih potem običajno zadrže kar v predalih. Vsaj kaže vse tako! V PG se sprašujejo, če v teh podjetjih v resnici ni ljudi, ki bi želeli v njihovo hišo? Tudi kranjska gimnazija je pretekla leta raje odhajala v Ljubljano v Dramo, več plačevala in manj videla, kot bi lahko v Kranju. Letos še ne vedo, kako se bodo odločili. Vendar jim v Kranju obljubljajo osem predstav za manjšo ceno kot v Ljubljani in povrh vsega jim ne bi bilo treba plačevati prevoza. Vse to, kar smo zapisali, sodi k dejavnosti PG. Zdaj bi . radi privabili v svojo dvorano čim več ljudi. Gostovanja jih bodo nekaj prav gotovo privedla, največ pa skoraj gotovo lastna gledališka dejavnost. Kritična misel se ponuja kar sama. Zakaj ne večji poudarek na lastni gledališki dejavnosti? Naj bo to tudi predlog, da bi pripravili čimveč lastnih predstav. Morda to pot ne bi šli mimo njega!? -S Prešernovo gledališče Kranj organizira v septembru in oktobru lutkovni tečaj. Vabimo vse ljubitelje lutk, ki nameravajo svoj prosti čas posvetiti tej dejavnosti, da se prijavijo na upravi gledališča do 16. septembra 1967. Istočasno sprejemamo tudi prijave ljubiteljev dramske igre za gledališko družino pri Prešernovem gledališču Kranj. Delovna skupnost Prešernovega gledališča Kranj Muzikologi v četrtek na Gorenjskem Predvčerajšnjim je devet muzikologov, glasbenih teoretikov, ki sodelujejo na kongresu v Ljubljani, preživelo dan na izletu, ki ga je zanje priredil Kompas. Nekaj po deseti uri se je udobni mercedes. v katerem so sedeli Američanka, Nemka, Belgijec, Anglež, Francoz in še nekateri drugi, ustavil v Škofji Loki. Sprehod po mestu je nanje napravil očitno lep vtis, enako lahko rečemo tucli za zbirke na Loškem gradu. Ni čudno, da so se prav vsi gostje najbolj zanimali za orkester angelčkov na najmlajšem dražgoškem oltarju. Zgoščen oris legende je radovednosti ustregel. Nesrečno zaljubljeni vaški godec je pred domala tristo leti dal napraviti ta orkester v želji, da bi bila njegova nesrečna ljubezen uslišana, Ker legenda ne pove, ali se je to zgodilo ali ne, tudi gostje tega niso zvedeli. Obisik Škopar-jeve hiše, kakor pričajo izjave gostov, ne bo kmalu zbledel in kar premalo časa je bilo za ogled. Ob koncu še okrepčilo v bifeju, nekaj loških kruhkov in prospekt za spomin na kratek obisk starodavne Loke. Angleški gost pa je ponujeni prospekt odklonil z ijavo: »Hvala, ga že imam!« Na vprašanje od kod, smo pričakovali odgovor, da je simpatični Anglež dobil skromni, a lični propagandni listič pri Kompasu. Toda ne. Prospekt je v njegovem žepu priromal že čez Rokav, da, iz jugoslovanskega turističnega predstavništva v Londonu. Torej redka lastovka, ki pa menda le obeta kako še lepšo turistično pomlad. Tihi, a veličastni Crn-grob s svojo čisto gotsko arhitekturo, edinstvenimi freskami in žlahtno baročno oltarno opremo je za goste pomenil slovo od škofjeloškega ambienta. Odtod je rumeno modri mercedes od-brzel proti Ljubelju, v objem gora. Ob slovesu ©o vsi enodušno izjavili, da tisti, ki se to jutro niso odzvali vabilu Kompasa, to resnično lahko obžalujejo. J. E. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ RAZPISUJE ABONMA ZA SEZONO 1967-68 V sezoni 1967/68 bo videl vsak abonent iz repertoarja SNG - Drame iz Ljubljane tri predstave, repertoarja Mestnega gledališča ljubljanskega tri predstave in repertoarja Gledališke družine pri Prešernovem gledališču dve predstavi — skupno osem predstav. Cene abonmaja od 33,00 do 12,00 N din. Cene dijaškega abonmaja od 20.00 do 9,60 N din. V dijaški abonma pa bomo vključili tudi Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Prijave sprejemamo na upravi Prešernovega gledališča, Titov trg 6, II. nadstropje od 11.9. do 23. 9.1967, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ali po telefonu na 21-355. Starim abonentom bomo prihranili njihove prostore do 16. 0.1967. Delovna skupnost Prešernovega gledališča Kranj I Odmevi izza strunjanskih solin Pred meseci se Je sindikalni svet občine Kranj odločil za humano in vsega posnemanja vredno akcijo — omogočiti socialno šibkim delavcem na območju kranjske občine desetdnevno letovanje ob morju. Pozvali so delovne organizacije in njih sindikalne podružnice, naj izberejo ustrezne kandidate ter pošljejo prijave. Dasi od nekaterih podjetij in ustanov ni bilo odziva, drugi pa so rok za priave zamudili, je bil odmev na začeto akcijo vendarle velik. Zato je že junija prva skupina enainpetdesetih delavcev odpotovala na letovanje v dom oddiha občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka v Strunjanu. Iz zahvalnega pisma, ki so ga poslali zadnji dan počitnic ob morju, je moč razbrati veliko zadovoljstvo in navduši x-.nad preživet,mi dnevi. To nas je napotilo, da smo se odločili obiskati škofjeloški dom oddiha in si na kraju samem ogledati, kakšno je počutje druge skupine socialno šibkih delavcev, ki prav te dni bivajo v Strunjanu. In prav o tem govori naša reportaža. - j Breoko, je med tem od časa do časa prihitel mimo in mi posvetil nekaj besedi. Imel je polne roke dela, ni ga kazalo kaj več nadlegovati. Ura je bila deset in kljub septembru je na pokrajino legla skoraj tropska vročina. Gostišče ob solinah Od širokega asfaltnega traku, po katerem uro za uro v dolgi vrsti brze kolone avtomobilov, se prav blizu strunjanskega avtobusnega postajališča odcepi nekoliko ožja, a tudi že asfaltirana cesta. Desno od nje se daleč tja po zalivu razpreza mreža kvadratasto zgrajenih solin Ob nasipih, ki ločujejo zaplate gineče vode, se dvigajo zajetni snežno beli kupi sveže soli. Na levi strani cestišča pa kipi kvišku strm. z gostim grmičevjem poraste! breg. Med njim in cesto je ravno še dovolj prostora za na redko posejane stavbe, nizajoče se druga za drago v dolžini slabega kilometra. Ena izmed njih, čokata in rumeno prepleska-na, je dom oddiha občinskega sindikalnega sveta Skof-ja Loka. Ko sem prispel tja, ni bilo na senčnatem dvorišču žive duše. Prijazna to-čajka, ki je čistila tla jedilnice, mi je povedala, da so vsi letoviščarji na plaži. Naročil sem pivo, sedel in čakal. Oskrbnik doma, Lojze Zgovorni letoviščarji Cez čas je prišla mimo Skupinica žensk. »A vi »te pa nov?« me je ogovorila ena izmed njih. »Sem in nisem,« sem odvrnil in hitel pojasnjevati, kako in kaj. Bile so skoraj malo razočarane. »Veste, tu je velik primanjkljaj krepkejšega spola, pa smo menile, da boste ojačali njihove vrste,« so hudomušno pristavile. Obljubil sem. da bom omenil to v časopisu — z iskreno željo, da bodo prihodnjič organizatorji bolj gledali na ravnotežje sil. Bližal se je čas kosila. Jedilnica se je počasi polnila. K meni so prisedli trije možje, že dokaj porjaveli v obraz. »Ali ste morda iz Kranja?«, sem slepo nagovoril enega od njih. »Da. Vsi trije smo tu po sindikalni liniji,« je od- VISTAL novost za oblačila in rokavice STANDARD — KRANJ vrnil vprašani. To je bil Jože Lampe, sicer zaposlen v Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj. Povedal je, da sta iz njegovega podjetja tod na letovanju še dva. »Mene so Izbrali zaradi šibkega zdravja. Za vse skupaj sem Iz lastnega žepa prispeval samo 5000 din, ostalo mi plačata občinski sindikalni svet in podjetje. Čudovito je tukaj. Našel sem si veselo družbo, vsak večer imamo zabavo, hodimo tudi na izlete. Tu v domu zares odlično skrbijo za nas. Če mi karkoli ni pogodu? Nekaj mi pa res ni. Menim, da ni prav, ker smo dandanes pri nas vsepovsod tako pozorni do Nemcev. Sem star partizan in jih poznam. Nekdaj so nas preganjali, sedaj pa se jim kar sami klanjamo. Drugi možak pri mizi je bil Albin Nastran, delavec kranjske opekarne, obrat Češnjevk. »S kolegom Vinkom Kuraltom sva tod edina iz našega podjetja. Sem kurjač krožne peči, Vinko pa odvaža opeke. Najino delo je izredno naporno. Naj povem, da delamo tudi ob nedeljah, in to skozi vse leto. Ko se vrneva iz Strunjana, vse do novega leta ne bo za naju niti enega prostega dneva. Zato sva tudi tu. Celotne stroške letovanja nama krije občinski sindikalni svet in sindikalna podružnica podjetja. Vsem, ki so mi omogočili tako lepe počitnice, se iskreno zahvaljujem. V našem podjetju je še mnogo delavcev, ki bi zaslužili deset dni brezplačnega oddiha na morju. Zato upam, da bodo takšna letovanja organizirali tudi v prihodnje.« Tretjega sobesednika sem poiskal zunaj, na dvorišču Jože Velušček je učitelj na šoli Franceta Prešerna. »Za letovanje v Strunjanu so me izbrali zaradi dolgoletnega aktivnega sodelovanja v sindikalni podružnici našega zavoda. Nekaj časa sem bil tudi predsednik. Tu mi je pogodu vse: kraj, obala, dobra postrežba, prenočišče, prijazno osebje... Počutim se kot doma.« Izmed 42 socialno šibkih delavcev, ki so trenutno na oddihu v Strunjanu, jih je več kot pol iz kranjske tovarne Iskra. Tudi Franci Frelih je eden izmed njih. »Šestnajst let sem že vratar v Iskri. Zelo sem srečen, ker so mi omogočili desetdnevno skoraj brezplačno bivanje na morju. Veste, morje ugodno vpliva na mojo revmo. Prav je tako, da imajo pri takšnih akcijah prednost bolehni in pa tisti z nizkimi osebnimi dohodki. Samo z lastnimi sredstvi si ne bi nikdar mogel privoščiti letovanja ob morju, saj imam hčer, ki hodi v gimnazijo. To pa stane lepe denarce. Kar se mene tiče, je tod vse tako, da bi bolje ne moglo biti.« Viktor Pipan, prav tako delavec v kraruski tovarni Iskra, je povedal marsikaj zanimivega. »Jaz izpolnjujem kar dva pogoja za brezplačno letovanje; imam nizke osebne dohodke in še bolan sem po vrhu. Prvič v življenju sem na morju, toda zdravnik mi je prepovedal kopanje in sončenje. Zato raje malo hodim naokrog. Poglejte, vse tistele okoliške griče sem že obhodil, mnogo domačinov poznam. Udeležil sem se tudi izletov v Koper, Portorož in Piran.« Postal je malo, se zresnil nato pa nadaljeval: »če mi ne bi sindikat omogočil tegale letovanja, bi prav gotovo nikdar v življenju ne videl morja. Sam namreč preživljam šestčlansko družino, razen tega zaradi bolezni često tudi ne delam, tako da se takrat finančno vprašanje še bolj zaostri. Napišite, prosim, da sem zelo hvaležen vsem, ki so mi omogočili te lepe počitnice.« Zahvalil sem se prijaznemu tovarišu Pipanu za pogovor in se ozrl za predstavnicami večine v domu, za ženskami. Zadnji čas je že bil, da se pogovorim tudi s katero izmed njih. Toda ... Ženske uidejo na plažo Toda v jedilnici in za mizami na dvorišču ni bilo niti ene ženske več. Še pred dobro uro je bil prostor čisto poln, opaziti je bilo skoraj same ženske. In med tem, ko sem se pogovarjal z delavci, so druga za drugo odšle. Pobaral sem prijazno natakarico, če morda ve, kam so izginile. »Prav gotovo so že vse na plaži, ko je pa tako vroče.« Na plaži! Plaža je od doma precej oddaljena, po ovinkasti poti je treba prečkati ves sistem solin. Ali naj grem tja ter oblečen in z beležko ter svinčnikom v roki lovim Ženske po prostrani obali, Morda bi do večera Še kaj opravil, toda moj avtobus odpelje že čez dobro uro. Prijel sern se za glavo. Kakšna neki bo tale reportaža iz letovišča, kjer so ženske v veliki večini, pa bodo v njej nastopali sami moški? Saj me bodo Še obdolžili, da sem nasprotnik emancipacije. V tej stiski mi je priskočil na pomoč Viktor Pipan, ki je vedel povedati, da tri le-toviščarke vendarle še niso odrinile na obalo. Povzpela sva se v breg nad gostiščem, po katerem so posejane rdeče, modro in rumeno pobarvane hišice. Za hip se človeku zazdi, da je uzrl prizor iz pravljice o palčkih. S tem pa ne mislim reči, da so hišice, kjer prebivajo letoviščarji, premajhne in neudobne. Prav vsi, brez izjeme, so pohvalili prenočišča. V hišici sem opazil tri ženske, ki so se motale okrog malega kuhalnika. »A vi ste novinar?« je bila presenečena ena, ko gC:u se ji pred- stavil. »Jaz sem si novinarja vedno predstavljala starejšega ln bolj debelega«. Ta je pa lepa. »No, tovarišica, saj star bom nekoč prav gotovo, za trebuh pa še ni manj časa.« Potem so me posadile za mizo in postregle s pravkar kuhano črno kavo. Zvedel sem, da so Štefka Ažman,i Jovanka Mijovič in Vera Zar-nik zaposlene pri invalidski delavnici Kranj. »Zelo dobro se počutimo tu. Veste, pred letovanjem v avgustu, smo garale noč in dan, kajti podjetje dela za izvoz, zato sa je zelo mudilo. Za nagrado so nas poslali na morje. Tole tu je odličen kraj za po« čitek. Me smo si že opomogle od utrujenosti, spet smo pripravljene, da se lotijo dela.« Jovanka Mijović pa ja še pristavila: »Nas se je tu-« kaj prijelo ime »triperesna deteljica«, ksr smo vcd.no skupaj. Takole v tri se kar prijetno zabavamo. Nad ničemer se ne morem prtioži-ti, saj je čudovtio, le komarjev je preveč, komarjev. Zjutraj smo vedno vse popihane.« Poslovil sem se od zgovorne trojice, ki se je odpravljala na kopanje. Treba j s bilo misliti na povratak domov. Pa se pojavi še letoviščar, sicer iz škofje Loke, ki je v Strunjanu z vso družino. Sprožil je zanimiv predlog, pri katerem so ga podprli vsi ostali možje. Avto za Lojzeta! »Gre za upravnika Lojzeta,« je povedal Tone Hafner, ki je zaposlen v LTH. »Odličen oskrbnik je, brez nje^a bi tale dom ne bil tako pri« ljubljen. Po ves dan leta naokrog, za vse poskrbi, nikdar ničesar ne zmanjka. Vso pijačo vozi iz mesta sam — ia to s tistim starim motorje:« tamle. Po večkrat dnevno mora sesti nanj, da vse postori. Ne vem, kako mu uspe, toda na motorju prevaža celo zaboje s pivom, predlagam, da opomnite kranjski ln škofjeloški občinski sindikalni svet ter slntlikaln* podružnice delovnih organizacij, naj za prihodnje leto skupno zberejo toliko denarja. da se Lojzetu kupi avto. Mogoče kak L 4, ki Je pripraven. Saj to ni tak datek, vsak naj prispeva malo, pa bo Slo. In za upravnika doma avto ni luksus, ampak potreba.« Torej, sindikalni sveti ia podružnice, pozor! AVto za Lojzeta, da bo v prihodnji sezoni še bolj uspešno vodu dom oddiha v Strunjanu! j. Gtizelj En dan med kranjskimi letoviščarji v Stranjami Aktualna tema Otroško varstvo - doslej zapostavljeno, odslej ne več Organizirano otroško varstvo je pri nas staro 20 let — V kranjski občini je od vseh zaposlenih skoraj polovica žensk, v dnevno varstvo pa je vključenih le 4,2 odstotka otrok — Program sedemletnega razvoja otroškega varstva iz 1964. leta je predvideval, da bo 1970. leta v občini 16 vzgojno-varstvenih ustanov — Slavko Zalokar: »Reševanje otroškega varstva mora v prihodnje dobiti enako mesto v občini, kot ga je pred leti imelo zdravstvo in šolstvo« Letos mineva 20 let, odkar je Predilnica in tkalnica v Mariboru odprla prve otroške jasli v Sloveniji. Danes pa je v naši republiki 6,1 odstotka otrok v dnevnem varstvu. Ta odstotek Je v primerjavi z zaposlenostjo žensk zelo nizek (podobno je tudi v ostalih republikah), naša država pa je med evropskimi državami tako rekoč zadnja v urejanju otroškega varstva. Zato je že predvideno, da bo do 1970. leta v Sloveniji treba zajeti v celodnevno varstvo vsaj 15 odstotkov otrok. To, kar je bilo do sedaj zamujenega, bo zatr v prihodnje terjalo precej naporov in vlaganj v to prepotrebno negospodarsko investicijo. V primerjavi z republiškimi podatki pa je vprašanje otroškega varstva v kranjski občini še bolj pereče. V celodnevno varstvo je namreč vključenih le 4,2 odstotka otrok (podatek je iz letošnjega družbenega plana razvoja občine do 1970. leta). Težave pa so še večje zaradi tega, ker je od vseh zaposlenih v' občini skoraj polovica žensk. Prav to pa dan za dnem težave še veča, posledice pa so v neurejeni prehrani otrok, v razvojnih motnjah, v slabih učnih uspehih, v kasnejšem mladinskem prestopništvu itd. Vse to našo skupnost vsako leto velja težke denarje, ki se iz leta v leto večajo. Danes je v kranjski občini 8 vzgojno-varstvenih ustanov. Od teh jih je šest v Kranju, ki lahko sprejmejo v dnevno varstvo 550 otrok. To so vzgojno-varstvena ustanova Tatjana Odrova na Planini, Rezka Dragar v Stražišču, Tugo Vidmar v središču Kranja, Kekec pri Vodovodnem stolpu, Ivo Slave Jokl na Zlatem polju in Milena Kor-bar na Primskovem. Vseh teh šest vzgojno-varstvenih ustanov, ki so bile do 1. julija 1966 samostojne, sedaj pa so združene v Vzgojno- varstveni zavod Kranj, sprejema v varstvo otroke od 2. do 15. leta starosti. Le vzgojno-varstvena ustanova v Stražišču lahko sprejme v varstvo tudi šest dojenčkov. Razen teh varstvenih ustanov v mestu sta v občini še dve vzgojno-varstveni ustanovi: na Golniku in v Šenčurju. Vendar pa izmed vseh osmih ustanov edino varstvena ustanova na Golniku lahko sprejme v varstvo večje število dojenčkov. Trenutni problem otroškega varstva v kranjski občini je zelo pereč, vendar pa pomanjkanje vzgojno-varstvenih ustanov še ni tako občutno na terenu, kot v mestu. To nam najbolj prepričljivo pove podatek, da je v šestih varstvenih ustanovah v Kranju, ki lahko sprejmejo 550 otrok, bilo pred nekaj dnevi vpisanih sedemsto otrok. Več kot sto otrok, oziroma prošenj, pa so morali v teh dneh že odkloniti. Vse te varstvene ustanove so torej več kot preobremenjene. Razen tega ponekod tudi prostori niso najboljši, težave pa imajo tudi zaradi pomanjkanja tehničnih pripomočkov in druge opreme. Te varstvene ustanove imajo sicer otroška igrišča, vendar GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ S PODRUŽNICAMI NA JESENICAH, V RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI IN TRŽIČU sporoča svojim vlagateljem, da so bile pri žrebanju za brezplačno potovanje po Jugoslaviji izžrebane naslednje številke hranilnih vlog: pri osrednji enoti Kranj pri podružnici Jesenice pri podružnici Radovljica pri podružnici šk. Loka pri podružnici Tržič št. 50111 11341 4681 8953 št. 5703 30137 št. 20353 5664 Xt. 4161 It. 294 so vsa v večini neurejena in prazna. Edino, kar imajo otroci na teh igriščih, so pe-skovniki. To pa je tudi vse. In kje so vzroki za tako stanje? Odgovor je zelo kratek: ni denarja. (Tako vsaj pravijo in trenutno, oziroma do pred kratkim, je bilo to tudi res). Starši plačajo danes za mesečno varstvo otroka v varstveni ustanovi v Kranju 7700 starih dinarjev. To pa je le 33,39 odštotka ekonomske cene. Ostalih 13.242 starih dinarjev (ekonomska cena za mesečno varstvo otroka je 20.942 starih dinarjev) pa plača izobraževalna skupnost. Za ta denar imajo otroci v varstveni ustanovi varstvo, vzgojo, malico, kosilo itd. Da so težave v teh varstvenih ustanovah res velike, poglejmo še tale podatek. Vsaka vzgojiteljica, če hoče, da lahko z otroci normalno in nemoteno dela, ima lahko v skupini največ deset 2 do 3 leta starih otrok, petnajst 3 do 4 leta starih otrok, dvajset 4 do 5 let ali petindvajset 5 do 7 let starih otrok. To so sicer nepisana pravila, ki pa so splošno priznana. Zal pa danes nobena vzgojiteljica v Kranju nima v skupini toliko otrok, ampak jih imajo nekatere tudi 15 ali celo 20 več. »In še ena težava je,« mi je povedala direktorica Vzgoj-no-varstvenega zavoda Kranj Anka Gašperšič: »Statut našega zavoda določa in zagotavlja dnevno varstvo za predšolske otroke, če teh ni dovolj, lahko sprejmemo v varstvo tudi šolske otroke, žal pa je danes v praksi popolnoma drugače. Ker v šolah še ni urejeno bivanje šolskih otrok (v dveh kranjskih šolah imajo celo pouk na tri izmene), mora- mo sprejemati v varstvo tudi šolske otroke. To pa gre seveda na račun predšolskih otrok. Letos bomo sicer ta problem skušali rešiti tako, da bomo sprejemali samo šolarje do 5. razreda osnovne šole, vendar pa bomo zaradi tega morali še vedno zavrniti precej prošenj za varstvo predšolskih otrok. Edina sreča je le, da je vzgojiteljski kader sedaj kar dober. Sicer Je še vedno nekaj vzgojiteljic, ki nimajo ustrezne izobrazbe, vendar pa si bodo to v prihodnje pridobile. Vsaj večina izmed njih. Res pa Je, da so vse vzgojiteljice zelo prizadevne. Menim, da Je rešitev problema otroškega varstva v občini odvisna predvsem od denarja. Prav tako pa bi morali varstvo šolarjev urediti v šolah. V minulem šolskem letu so v nekaterih šolah in vzgojno-varstvenih ustanovah začeli z »malo šolo«. Ta nova oblika bi v prihodnje lahko precej pomagala k hitrejšemu reševanju otroškega varstva v občini. Mala šola je pravza-prav priprava predšolskih otrok (šest let starih) za šolsko delo. Ti otroci bodo kasneje v šoli laže sledili pouku in sprejemali šolsko snov. Takšna mala šola je bila v preteklem letu v Cerkljah. Prepričana pa sem, da se bodo uspehi pokazali že letos.« Ko sem obiskal v Kranju dve vzgojno-varstveni ustanovi, sem se še bolj prepričal, da so razmere v njih nemogoče in terjajo, da čimprej začnemo reševati otroško varstvo v občini. Vzgojno-varstvena ustanova Tugo Vidmar v središču mesta (nasproti nebotičnika) lahko sprejme v dnevno varstvo 120 otrok. Pred dnevi pa so imeli vpisanih že 169 otrok. Sedem prijav oziroma prošenj so imeli že za šolsko leto 1968/69. »Vsak dan prihajajo matere in jokajo, ker ne morejo najti varstva za otroke. Največ je delavk in uslužbenk. Precej je tudi mater samohranilk in takšnih, ki še 7700 starih dinarjev na mesec težko odštejejo za varstvo otroka. Skušamo jim pomagati in jih razumeti, kolikor se pač da. Žal pa vsem ne moremo ugoditi. Prostora namreč ni, imamo pa še vrsto drugih težav. Vsi otroci, ki so pri nas v varstvu, lahko uporabljajo samo eno strani- šče. Ostali dve namreč uporabljajo še stanovalci, ki so v hiši. Razen tega imamo le tri umivalnike. Igrač ln drugih pripomočkov sicer imamo nekaj, vendar Jih Je treba neprestano obnavljati. Igrišče ni urejeno, stavbo pa bomo morali čimprej popraviti. Upamo, da bomo dobili toliko denarja, da bomo uredili vsaj najnujnejše. Nekaj pa nam Je obljubilo tudi podjetje Vino Kranj, ki ima patronat nad našim vrtcem.« Tako mi je pripovedovala voditeljica varstvene ustanove Tugo Vidmar Vera štrukelj in nazadnje pripomnila, da nekatere delovne organizacije vrtcem v kranjski občini precej pomagajo. V vzgojno-varstveni ustanovi Rezka Dragar v Stražišču pa lahko sprejmejo v dnevno varstvo 40 otrok, od tega šest dojenčkov. Pred dnevi so imeli prijavljenih že 75 otrok od tega devet dojenčkov. To varstveno ustanovo je pretj dvema letoma zgradila tovarna Tekstilindus za otroke njihovih delavcev, predvsem za varstvo otrok mater samohranilk. Danes sprejemajo v varstvo tudi druge otroke vendar pa imajo otroci staršev, zaposlenih v Tefestilindu su prednost. Srečujejo se s podobnimi težavami kot v ostalih varstvenih ustanovah Predvsem pa jim primanjkuje prostora. Voditeljica varstvene usta nove v Stražišču Cvetka Lo-nič nu je nazadnje povedala, da jim tovarna Tekstilindus zc od vsega začetka pomaga. Nekaj časa so jim celo prfeaU perilo, sedaj iz njihove menze dobivajo tudi hrano za otro-ke. Sicer pa je tovarna Tekstilindus edina delovna orga< mzacija v kranjski občini ki je vložila precej denarja' za otroško varstvo. Poglejmo, koliko je bilo za razvoj otroškega varstva narejenega v preteklih letih že junija 1964. leta je kranjska občinska skupščina sprejela program sedemletnega razvoja otroškega varstva. Program, v katerem je bilo predvideno, da bo v kranjski občini 1970. leta potrebnih naj-; manj 16 varstvenih ustanov je bil narejen po analizi ankete o potrebah in stanju varstva otrok v občini. Razer tega so z anketo skušali ugo toviti, koliko staršev bi bile pripravljenih oddati otroke i vzgojno-varstvene ustanove Rezultati ankete so pokazali da bo v prihodnjih sedmi! v takšnih razmerah Je Se tako prizadevno delo z otroki zelo težko — Foto Perdan letih treba načrtno reševati to vprašanje. Zal pa je bilo do danes od tega programa narejenega zelo malo. Zakaj? V programu je bilo predvideno, da bi za gradnjo novih vzgojno-varstvenih ustanov, za preureditev starih, za igrišča, opremo itd. do 1. 1970 potrebovali okrog 500 milijonov starih dinarjev. Ta denar naj bi se zbral iz proračunskega prispevka, ki bi se redno odvajal v sklad za komunalne in negospodarske investicije, določen odstotek bi morale delovne organizacije prispevati iz sklada skupne porabe v sklad za varstvo otrok, sklad za šolstvo bi moral vsako leto zagotoviti denar za osebne dohodke vzgojnega in ostalega osebja, komunalni sklad občine bi moral zagotoviti denar za ureditev otroških igrišč itd. Tako bi vsako leto zbrali okrog 82 milijonov starih dinarjev, kar bi po takratnem programu zadostovalo. Vendar pa smo se kasneje vsi skupaj odločili, da bomo v občini najprej rešili problem šolstva oziroma pomanjkanja šolskih prostorov. Skupščina je morala dati prednost šolstvu, kar je bila dolžna po ustavi. Razen tega je v osnovnih šolah takrat kazalo, da bo treba uvesti tretjo izmeno. Tako je otroško varstvo moralo počakati do letos. Sedaj, ko je problem šol skih prostorov vsaj začasno rešen pa se bo precej izboljšalo tudi varstvo predšolskih In šolskih otrok. Predvsem to velja za teren medtem ko bodo v mestu še vedno nekaj časa težave, šele ko bo zgrajena nova šola na Zlatem polju in bo v šolah urejeno celodnevno bivanje otrok, bo nekaj več prostora tudi v vzgojno-varstvenih ustanovah. In kako bomo v prihodnje reševali otroško varstvo v občini? Trenutni uspehi gospodarjenja v občini kažejo, da se bo iz letošnje proračunske rezerve lahko prihodnje leto namenilo okrog trideset milijonov starih dinarjev za otroško varstvo. Razen tega je že letos zagotovljenih pet milijonov starih dinarjev za gradnjo nove vzgojno-varstve-ne ustanove pri Vodovodnem stolpu, ki bo lahko sprejela Sto otrok. Kaže, da bodo to vzgojno-varstveno ustanovo začeli graditi že v začetku prihodnjega leta. Razen tega bodo verjetno že prihodnje leto nadaljevali z gradnjo vzgojno-varstvene ustanove na Kokrici. V prihodnjih letih pa bo urejeno tudi varstvo otrok v Cerkljah in v Preddvoru. Takšen je trenutni program reševanja otroškega varstva v kranjski občini. Naslednje in prihodnja leta pa naj bi bilo otroško varstvo na prvem mestu v občini, tako kot sta bila v preteklih letih zdravstvo in Šolstvo. Nekaj denarja naj bi prispevala občinska skupščina, nekaj pa bodo najbrž mo- rale prispevati tudi delovne organizacije. Razen tega bo novi zakon o financiranju družbenega varstva otrok, ki ga bo skupščina SRS sprejela še letos, določal, da bo del denarja od prispevka treba nameniti za otroško varstvo. Ustrezne službe v kranjski občinski skupščini in drugi zato že zbirajo podatke, koliko vzgojno-varstvenih ustanov v občini bo potrebnih v prihodnje. Ko bodo ti podatki zbrani in ko bo narejen program otroškega varstva, bodo o tem seznanili delovne organizacije in občane. Predvideno je, da bo razprava o tem stekla še letos. Vse te priprave torej kažejo, da se bo otroško varstvo v kranjski občini v prihodnje le premaknilo z mrtve točke. Med drugim je tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar na zadnji, četrtkovi, seji obeh zborov poudaril, da bo reševanje otroškega varstva v prihodnje moralo dobiti enako mesto v občini, kot ga je pred leti imelo zdravstvo in šolstvo. Za konec morda le še tole. Pred petimi ali sedmimi leti so se starši še neradi odločali, da bi svoje otroke dajali v varstvo v vzgojno-varstvene ustanove. Zato je najbrž upravičena tudi pripomba, da se je to kazalo tudi na sejah občinske skupščine, zborih volivcev itd. Odborniki in občani so vedno namreč zahtevali, naj se najprej uredijo nekatere komunalne zadeve (vodovod, kanalizacija, ceste itd.). Morda je tega kriv delno tudi sestav občinskih skupščin. Zanimiva je namreč ugotovitev, da je premajhna udeležba žensk v naših samoupravnih organih precej vplivala, da se problem otroškega varstva in drugi podobni problemi niso hitreje reševali. Kljub temu da se vprašanje otroškega varstva v kranjski občini ni sistematično reševalo, pa predstavniki občinske skupščine menijo, da bo to vprašanje do 1970. leta v dobršni meri rešeno in se bo tudi približalo republiškemu poprečju, ko naj bi 15 odstotkov vseh otrok imelo urejeno varstvo. A. Zalar Kmetijska zadruga Naklo prodaja od 11. IX. 1967 dalje vsak dan od 12. do 19. ure na obratu v Stra-hinju JEDILNI KROMPIR sorte CVETNIK po 0,65 N din, drobni krompir za krmo pa po 0,20 N din. Na obratu v Podbrezjah pa od 11. IX. 1967 dalje vsak dan od 9. do 18. ure NAMIZNA IN INDUSTRIJSKA JABOLKA po ugodni ceni. Vse kmetovalce obveščamo, da bomo na obratu v Strahinju od 15. do 20. septembra od 6. do 14. ure čistili in razkuževali žito za jesensko setev. Se priporoča KZ Naklo Dr. Narita v Kranju Včeraj je obiskal Kranj priznani japonski telesno-vzgojni strokovnjak prof. dr. Jujiro Narita, direktor Instituta za telesno kulturo v To-kiju. Dr. Narita si je pred dnevi ogledal tudi nekatere športne objekte v Ljubljani, Postojni in Portorožu. Po zanimivem pogovoru na temo Šport v socializmu si je dr. Narita ogledal še maketo bodočega rekreacijskega centra v Kranju, športni park in zimsko kopališče. M. K. Trstenik Potrebujemo novo gostišče Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Trstenik so med drugim obravnavali pereč problem — pomanjkanje gostinskega obrata v tem kraju. Privatna gostilna, ki je na Trsteniku bila, je zaprta že nekaj let in ni upanja, da bi jo kdaj obnovili. Gostišče pa je v tem kraju prepotreb-no, ne samo zaradi razvoja turizma, pnč pa tudi zaradi samih potreb prebivalstva pod Storžičem. Sklenili so, da bodo gostišče uredili v zadružnem domu, in sicer tako, da bodo za pomoč zaprosili podjetji Central in Živila Kranj, sicer pa bodo to zaupali privatniku. -rč Tržič Obisk francoskega župana Te dni je bil v Tržiču na krajšem obisku župan pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš gospod Paul Bauman. Po sprejemu in krajšem razgovoru s predsednikom skupščine občine Tržič Marjanom Bizjakom je odpotoval na počitnice v Dubrovnik. -d h Svet osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru razpisuje delovno mesto predmetnega UČITELJA za tehnični pouk in fiziko. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ravnatelj Tone Logar Ob 25 - letnici smrti narodnega heroja Jožeta Gregorčiča 9. septembra 1942. leta je v borbah z Nemci na LipniškJ planini na Jelovici padel partizan, španski borec, komunist in komandant Cankarjevega bataljona Jože GregorčičGoran njec. Za njegova junaštva so mu leta 1951 posmrtno podelili naslov narodnega heroja. Jože Gregorčič je bil vse svoje življenje neumoren bored za pravice delavskega razreda. Že kmalu potem, ko se je, iščo4 dela, priselil na Jesenice — rojen je bil leta 1903 v Opatiji —< je pričel aktivno sodelovati v naprednih kulturno-prosvetnihi in športnih organizacijah. S svojo nezlomljivo voljo, znanjem in izkušnjami je bil za zgled vsem okrog sebe. Ob izbruha španske državljanske vojne je zbiral prostovoljce in jih po« šil jal v Španijo, nazadnje pa je tudi sam odšel tja. Bil je edeni izmed redkih ljudi, ki so se zavedali preteče fašistične nevaiM nosti Po porazu delavske armade je skupaj s svojo četo stra« dal po ujetniških taboriščih v Franciji, vse dokler se leta 1939 ni vrnil na Jesenice. Po nemškem napadu na Jugoslavijo ja med prvimi odšel v partizane. V juliju 1S41 je organiziral jeseniško četo, avgusta je postal komandant Cankarjevega bataljona. spomladi naslednje leto pa komandant prve grup« odredov. Padel je skupaj z zaščitno Četo, ki so jo Nemci obkolili in uničili. Hraber, iznajdljiv, požrtvovalen in neumoren kol; je bil, bo ostal zapisan kot eden izmed največjih herojev naš« revolucije. j NOVO! 9 kosov na m« ugodnosti: krije do 23 c/o — 9 kosov na m! — v različnih barvah — najcenejše kritje — hitra dobava vam nudi Likozar Marjan _ CEMENTNI izdelki, Bcnedikova 18 (Stražišče), Kranj Obveščamo javnost, da se začne redna telovadba v domu TVD Kranj v Stražišču dne 11. 9. 1967 po naslednjem vrstnem redu: i vsak ponedeljek in petek za moške oddelke i. s. pionirji - ml. od 18. do 19. ure pionirji - starejši od 19• do 20' ure mladinci in člani od 1930 do 21,30 vsak torek in četrtek za ženske oddelke i. s. cicibani od 17. do 18. ure pionirke - mlajše od 18- do l9' ure pionirke - starejše °d 19- do 20- ure mladinke in Članice °d 1930 do 2130 Turistično društvo Cerklje . , ter Kmetijska zadruga Cerkve, Planinsko gostinsko podjetje Kranj in SAP Ljubljana prirejajo za zaključek pastir°vania 10. septembra 1967 coklarski dan na Krvavcu Program: za soboto, 9. septembra popoldne: kegljanje za jarca — zabavna bo stvarca zvečer: kurjenje kresov iP coklarski ples za nedeljo, 10 septembra dopoldne: ocenjevanje mlečnih izdelkov, nadaljevanje kegljanja za jarca popoldne: coklarski valček za izbrano turistko — zmagovalko Igra: Trio s Krvavca Prireditev bo ob vsakem vremenu Split in ekipno državno prvenstvo v plavanju V znamenju presenetljivih rezultatov Tretje mesto za Kranjčane Izredna Lidija Švarc Ko sem se v nedeljo zjutraj peljal mimo Hajdukovega stadiona, me je presenetila množica, ki je čakala v vrsti za karte za nogometno tekmo Dinamo : Hajduk. Split je živel v svoji znani nogometni mrzlici in zaradi tega sem pričakoval, da bo zvečer kopališče Mornarja, ko se bo začelo državno plavalno prvenstvo, prazno. Zmotil sem se. Kot vedno so tudi tokrat gledalci napolnili tribune ter v značilnem »južnaškem« vzdušju pričakovali začetek prvenstva ... fantje, ki z britjem še nimajo kaj prida izkušenj. Kri pred začetkom Obiskal sem kranjsko ekipo v njihovem splitskem izletniškem domu. Mirni in borbeni izrazi na obrazih najmlajše ekipe, ki bo nastopila na prvenstvu. Vodstvo je zadnjič računalo, kakšno uvrstitev lahko pričakujejo. Peto, četrto, morda celo tretje mesto. Računi kažejo dobro in zaradi tega so še teže Čakali na začetek. »V kopalnici je vse krvavo,« je nekdo zavpil skozi priprta vrata. Ko smo šli pogledat, kaj je, smo videli fante, kako se brijejo po nogah. Pravili so, da bodo potem zaradi manjšega upora vode laže plavali. Naj le teče kri, da bodo le rezultati dobri, so zatrjevali Kranjske Marjetke Dekleta so se držala vedno skupaj. Bile so kot ena družina. Ker je že nepisano pravilo, da na tekmovanjih med seboj menjajo obleke, jih človek včasih komaj loči. Moja triletna hčerka jih je kar vse skupaj imenovala Marjetke. Marjetke so bile — kot vedno — ubogljive. Pred prvenstvom so maio popustile in so z različnimi občutki pričakovale svoje nastope, že po prvih startih pa se je pokazalo, da je vsaka bojazen odveč. »Kranjske Marjetke« so plavale bolje kot smo jih navajeni videti... Rezultati prvenstva SFRJ v plavanju MOŠKI — 400 mešano: 1. Rogušič (JS) 5:00,0, 2. Vrhovšek (L) 5:20,9 3. Kustič (P) 5:20,9, 6. Slavec (T) 5:26,0, 14. šorli (T) 5:50,8; 200 prsno: 1. Stojnič (š) 2:46,0, 2. To-mičič (MZ), 3. Rogošič (JS) 2:49,7, 10. Zupane (T) 2:58,0, 12. Slevec (T) 2:59,0; 200 hrbtno: 1. Vrhovšek (L) 2:21,6, 2. Dor-čič (P) 2:22,4, 3. Kustič (P) 2:25,2, 5. Nadi žar (T) 2:27,0, 8. Levičnik (T) 2:31,4; 4 x 100 prosto: 1. Primorje 3:54,4, 5. Triglav 4:06,1; 400 prosto: 1 Rogušič (JS) 4:30,1, 2. Dija-kovič (MS) 4:36,9, 3. Kle-menčič (T) 4:42,3, 5. Na-dižar (T) 5:35,5; 100 prosto: 1. Kuridja (MS) 57,2, 2. Rupčič 57,8, 3. Klemen (P) 59,2, 8. F. Nadižar (T) 1:01,1, 9. J. Nadižar (T) 1:01,7; 4 x 200 prosto: 1. Primorje 8:51,8, 3. Triglav 8:59,9; 1500 prosto: 1. Rogošič (JS) 18:02,7, 2 Dijakovič (MS) 18:22,5,' 3. J. Nadižar (T) 19:08,8, 5. Klemenčič (T) 19:16,1; 200 metulj: 1. Rogušič (JS) 2:16,1, 2. A. Slavec (T) 2:27,0, 3. Adum (M) 2:27,2, 9. Šorli (T) 2:42,1; 4 x 100 mešano: 1. Primorje 4:24,2, 7. Triglav 4:39,6. ŽENSKE — 400 mešano: 1. Bjedov (MS) 5:46,1, 2. Šegrt (JD) 5:49,0, 3. Švarc (T) 5:59,7 (čl., ml. in piion., rekord SRS), 9. Pečjak (T) 6:14,5; 200 prsno: 1. švarc (T) 2:56,3 (čl., ml. rekord SRS in pion. rekord SFRJ) 2. Bjedov (MS) 2:56,3, Halu-žan (P) 3:03,4, 9. Jančar (T) 3:17,4; 100 hrbtno; 1. Gašparac (MS) 1:10,2 2 Pilić (JS) 1:12,2, 3. šegrt (SD) 1:16,7, 6. Pečjak (T) 1:19,2, 15 Kraljič (T) 1:25,5; 100 prosto: 1. šegrt (JD) 1:03, 7, 2. Jurič (MS) 1:03,9, 3. Aifirev (P) 1:05,3 12. Jančar (T) 1:12,0 13. Virnik (T) 1:12,2; 100 metulj: 1. šegrt (JD) 1:14,0, 2. Tresič (JS) 1:14 2 3. čovič (MS) 1:14 3 9 šmid (T) 1:22,0, 12. Mihe-lič (T) 1:26,0; 4 x 100 mešano: 1. Mornar 4:52,9, 4. Triglav 5:16,2; 400 prosto: 1. Zeier (JD) 4:58,8, 2. Bjedov (MS) 5:25,6, 3. Verži (MZ) 5:26,3, 8. Švarc (T) 5:31,5 (pio. rekord SFRJ), 12. Virnik (T) 5:38,5; 4 x 100 prosto: 1. Mornar 4:29,0, 5. Triglav 4:39,6. 9 VRSTNI RED: 1. Mor- • nar 30.062, 2. Primor- • je 29.794, 3. Triglav • 26.659, 4. Jadran 26.459. • 5. Jug 25.459, 6. Mla- • dost 24.856, 7. Ljublja-@ na 23.459, 8. Šibenik O 22.824. V izredno izenačeni kvalitetni ekipi, ki jo ima sedaj kranjski Triglav, je vsekakor najboljša štirinajstletna Lidija švarc. Na 200 m prsno smo želeli, da bi ji uspelo osvojiti drugo mesto. Po pričakovanju je po prvih stotih metrih odločno vodila državna rekorderka, nepremagljiva Gjurgjica Bjedov. Na 150 m se je začel goditi »čudež«. Lidija je začela dohitevati proslavljeno repre-zentantko! Zadnjih petdeset metrov sta plavali druga ob drugi! Vsi smo bili na nogah! Naši glasovi se niso slišali med bučanjem Splitčanov, ki so navijali za svojo ljubljenko! Nič ni pomagalo. Švar-ceva je za udarec roke prehitela Bjedovo in si z odličnim rezultatom 2:56,3 zagotovila uvrstitev v tričlansko ekipo olimpijskih nad. Vsak nastop presenečenje V vrsti odličnih rezultatov, ki so jih dosegli Kranjčani, se je težko odločiti za najboljše. Morda Andrej Slavec na 200 delfina, Milan Klemenčič na 400 prosto? Oba sta plavala bolje kot proslavljeni Vlado Brinovec! Morda je najboljši Janez Nadižar na 200 m hrbtno, saj je s tem rezultatom postavil med fanti po tablicah najboljši rezultat? Težko, nemogoče se je odločiti za najboljšega! Vsak nastop je pomenil presenečenje, osebni, kranjski in celo državni rekord (Lidija švarc 400 m prosto in 200 m prsno, državni pionirski rekord) . . . % Poglejmo kranjske najboljše rezultate, ocenjene po tablicah PSJ: 1. Švarc 200 m prsno 2:56,3 (982 točk), 2. švarc 400 m mešano 5:59,7 3. J. Nadižar 209 metrov hrbtno 2:27,0 (871), 4. Klemenčič 400 m prosto 5:42,3 (865), 5. J. Nadižar 1500 m prosto 19:08,8 (852), 6. Slavec 200 m metulj 2:27,0 (839) itd. Zanimivo je, da so fantje z enakim številom disciplin (brez 1500 m prosto in 4 krat 200 metrov prosto) zbrali več točk kot dekleta, pa čeprav so tekmovanja čez poletje navidezno kazala, da so dekleta neprimerno močnejša (fantje 12.171, dekleta 11.440 točk). Presenečenje tudi pri darilih PK Mornar je kot organizator prvenstva pripravil za prve tri plavalke v vsaki disciplini lepa praktična darila. Vse sodelujoče je »zbodlo v oči«, da so za mesta, na katere so računali Splitčani, dali boljše in vrednejše nagrade. Kranjčani so poskrbeli za presenečenja tudi pri delitvi teh vrednejših nagrad. Tako je Andrej Slavec »namesto« Mornarjevega plavalca osvojil drugo mesto na 200 metrov metulj in dobil za nagrado — uro. Enak podvig je uspel tudi Švarčevi prvi dan na 200 m prsno, vendar ji je organizator dal uro, ki jo je namenil Bjedovi, šele drugi dan s posredovanjem vodstva Triglava. Zaključek Ko so razglasili rezultate ob koncu prvenstva, je stopil kapetan kranjske ekipe Franc Nadižar na tretje mesto. Plavalci so dosegli najboljši mogoč plasma. S tem so — s precej večjim številom točk — ponovili uspehe iz zlate dobe kranjskega plavalnega športa. S tem so se oddolžili za napore trenerjev in za zaupanje vseh, ki so jim čez leto pomagali. S tem so se tudi s težkim srcem poslovili od svojega trenerja Franca Peternelja, ki odhaja v JLA. Lani — ko so Triglavani osvojili sedmo mesto s to mlado ekipo — smo zapisali, da je to uspeh, danes lahko zapišemo, 'a je zaradi mladosti ekipe to največji uspeh kranjskega plavanja. Sedanji plavalci so sposobni, da se v kratkem vmešajo celo v borbo za naslov državnega prvaka. Nerazumljivi \ turistični delavci Ni mogoče pisati o Splitu« ne da bi omenili tudi njegovega turizma. Pred odhodom v Split sem videl v statističnih podatkih, da je splitski turistični obisk močno pod pričakovanji, da ni dosegel lanskoletnega. Tega v Splitu skoraj ne bi verjel. V hotelu ni mogoče dobiti prenočišča. Povsod zasedeno. Tega nisem mogel razumeti. Na znanem kopališču Bačvice sem se pogovarjal s tamkajšnjim fotografom Tomaso-vičem. Šestnajst let že slika ljudi iz vseh koncev svetaj pozna vse in vsakogar in mi je takole razložil »zasedenost« in manjši promet: »Stanujem na Rivi, v bližini več hotelov. Skozi okno vidim, da imajo prazne sobe in prav tako vidim skozi oknoj kako odslavljajo goste, češ da imajo zasedeno ... Čakajo le na tujce in to čakanje se je maščevalo. Turistični promet je res daleč pod lanskoletnim. Kdo bi jih razumel?« ! Nima Splita do Splita To, da je Split čudovito mesto, je vsem znano, vendar sta me presenetila toplo sep-tembersko vreme in morje (25" C). Čeprav so kopališča že precej pu*ta, je v Splitu in sploh v Dalmaciji prav gotovo sedaj najboljši čas za dopust. »Nima Splita do Splita,« so prepevali fantje na morski obali. Res ga ni, sem si mislil, vendar — zakaj ga reklamirate le s svojimi visokimi cenami? Zakaj sploh ne poveste, da se da živeti v Splitu tudi z dva tisoč dinarjev dnevno? Zakaj sami skrbite za presenetljivo neugodne turistične rezultate? P. Čolnar m Obetajoča plavalka Triglava Lidija švarc Kmetovalci! Oglejte si delovanje malega traktorja pasquali, ki bo 10. 9.67 pri Kmetijski zadrugi Skofja Loka — ob 9. uri na Trati — ob 14. uri v Poljanah 11. 9.67 — ob 8. uri v Cešnjici 12. 9. 67 pri KZK Kranj — ob 10. uri na kompleksu KZK v Olševku poleg ceste Velesovo—Olševek 13. 9. 67 pri Kmetijski zadrugi Medvode — ob 9. uri v Vižmarjih (Zduše) ob cesti Vižmarje—Kleče — ob 15. uri Zgornje Pirniče (Straža) za za- družnim domom II. 9. 67 pri Kmetijski zadrugi Tržič — ob 10. uri v Križah pod vojašnicamL Demonstracije organizira K2K Kranj s sodelovanjem zadrug, informacije pa lahko dobite tudi po telefonu št. 22-143 Kranj. mm Te dni po svetu mm NEDELJA, 3. SEPTEMBER O LAGOS — Predsednik nigerijske vlade general Go-won je izjavil, da se je pripravljen pogajati za prenehanje državljanske vojne, vendar se mora Biafra najprej odreči neodvisnosti. PONEDELJEK, 4. SEPTEMBR A © ALŽIR — Član sveta federacij e Petar Stambolić je prispel v Alžir, kjer bo izročil predsedniku Bumendienu osebno poslanico predsednika Tita o krizi na Bližnjem vzhodu. Kasneje bo obiskal še druge države severne in zahodne Afrike. V enaki vlogi je prišel v Južno Ameriko Svetozar Vukmanovič. • LJUBLJANA - Na povabilo predsednika izvršnega sve-ta Slovenije Staneta Kavčiča je bil včeraj na obisku v Ljubljani predsednik koroške deželne vlade Hans Sima. # RIM — Po obisku ambasadorja SFRJ Srdjana Priča pri italijanskem zunanjem ministru Fanfaniju je v italijanskem sporočilu o obisku rečeno, da je italijanska vlada pripravljena podpreti prizadevanja Jugoslavije za rešitev položaja na Bližnjem vzhodu. Predstavnik Vatrosprema Iz Beograda v borbi z ognjem pri prikazu novega gasilskega aparata v Bobovku Jutri gamsov bal na Kriški gori Planinsko društvo Križe bo priredilo v nedeljo (9. septembra) ob 11. uri na Kriški gori tradicionalni Gamsov bal, ki je skupna manifestacija lovcev in planincev. Krst novih lovcev bo nedvomno tudi tokrat zanimiv za vse obiskovalce. Kriška gora je visoka 1581 metrov. Dostop je iz Krti, Tržiča in Golnika (2 uri pei hoje). Z nje je lep razgled na Karavanke, Julijske Alpe* Škofjeloške hribe, Blejsko in Bohinjsko jezero itd. Do Kril in Tržiča so odlične avtobusne zveze. -dh Prepovedana državljanska vojna dvoma prišlo tudi do takšnih dejanj. Čeprav sporočilo direktno ne potrjuje, da je prišlo do državljanske vojne, podrobnosti brez dvoma to potrjujejo. Vse kaže, da je prišlo do močnega odpora proti vojski, ki je v zadnjem času prevzela vajeli kulturne revolucije, oziroma njenemu poveljniku Lin Piau. Iz poročila je mogoče sklepati, da so se pojavile v Šanghaju barikade, tla so ljudje vdrli v vojašnice. Zaradi tega sporočilo govori o tem, tla je treba odstraniti vse objekte, ki so jih postavili, da bi se bojevali z nasiljem (barikade), da je treba izreči vojski vsa mnenja na ustrezen način. Zadnji del sporočila zavija dobivanje zopel v nejasnost. Poročilo namreč pravi, da ni treba peščice slabih ljudi iz vojske zapreti, da to ne sme pomeniti izgovora za nasilne akcije proti nekaterim vojaškim garnizijam. Prav zadnji del sporočila navaja vse dogajanje zopet na znano frazo kulturne revolucije o borbi proti peščici kontrarevolucionarjev. Na ta način izpade vse skupaj, kol da so ljudje, ki so se uprli, na strani m?.oislov, vendar da so le prekoračili meje, ki jih dovoljuje oblast. Težko je presoditi resnico, pa čeprav dogajanja govore o vse večjem nezadovoljstvu množic, o gospodarskem propadu, ki ga je povzročila kulturna revolucija oziroma borba za oblast v Kitajski. Ob zadnjih dogodkih se poslavlja vprašanje: na kakšni stopnji razvoja je sedaj kulturna revolucija? Mar bo v številčno največji državi na svetu res prišlo do državljanske vojne? To, da je Mao izgubil kontrolo nad dogajanji, postaja vse bolj jasno. Na Kitajskem trenutno brei dvoma ni nikogar, ki bi bil sposoben ustaviti zmedo, v katero so državo pahnili voditelji. Bo mogoče odvrniti pozornost kitajske javnosti zopet na zunanjepolitična področja? Ba v sedanjem položaju zadostovala afera, kot je bila napad na britansko ambasado« ali se bodo morali voditelji« da bi strnili množice in se izognili notranjim krvavim dogajanjem, obrniti povsem nazven ter stopiti morda celo v vojno? Kdo bi bil na vrsti? Indija, Vietnam ...? P. Čolnar TOREK, 5. SEPTEMBRA e KAIRO - V Kairu so dali bivšega maršala Amerja v hišni pripor in zaprli več višjih oficirjev, ker so se poskušali dokopati do oblasti. • SAIGON - Na predsedniških volitvah v Južnem Vietnamu sta zmagala generala Van Thieu in Cao Ky e 34 odstotki glasov, SREDA, G. SEPTEMBER O MILWAUKEE - Crni prebivalci tega ameriškega mesta so začeli z »neskončnimi« demonstracijami in pohodi v četrtih, kjer žive belci, da bi tako uspeli v borbi za državljansko enakopravnost. • BRAZZAVILLE - Bra- zavilski časniki poročajo da se zbirajo v Angoli in Rodeziji plačanci, ki pripravljajo od tam napad na Kongo. ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA • PEKING - Vse kaž£ da je prišlo v Šanghaju do prave državljanske vojne V uradni zapovedi so prepovedali državljansko vojno vdiranje v vojašnice, odvzemanje orožja in streliva itd. PETEK. 8. SEPTEMBRA e DAMASK - v Damasku so se razširile govorice, da je predsednik Sirije Atas[ v hišnem priporu. Predsednik Atasi je tudi voditelj stranke Baas, katera je imela te dni svoj kongres.' Za sedaj so te govorice v Damasku odločno demantirali. Kranjski gasilci so dobili nov aparat za suho gašenje Prva preizkušnja: odlično! Ob prisotnosti predstavnikov gasilskih zvez z Gorenj-in gasilcev kranjske poklicne ske, tovarniških gasilskih čet čete so v Bobovku pri Kranju v torek, 5. septembra, delavci Vatrosprema iz Beograda prikazali gašenje lahko-vnetljivih tekočin z novim aparatom za suho gašenje. Naprava je montirana na vozilu Fiat 620 B. Avto ima dva rezervoarja po 250 kilogramov prahu, sode bikarbone, in dve jeklenki po 20 kilogramov dušika, ki služi kot pogonsko sredstvo. To je prva tovrstna naprava v Sloveniji. Služi za gašenje lahkovnetljivih tekočin in predmetov, katerim voda škoduje, in za gašenje raznih važnejših dokumentov. Zato je za to napravo v delovnih organizacijah veliko zanimanje. V jami, dolgi 16 metrov in široki pet metrov, so zažgali 400 litrov bencina in 300 litrov nafte. Dva predstavnika Vatrosprema sta »požar« pogasila v 45 sekundah! Če bi gasila s polno paro (jakost gašenja je bila le petdesetod-stotna), bi ogenj pogasila znatno prej. Gašenje takih požarov je zelo nevarno, zato morajo biti gasilci posebno opremljeni. Imeti morajo maske, zaščitne obleke iz azbesta in obutev, kateri ogenj ne škoduje. Kranjski gasilci bodo take obleke dobili. Pet sto kilogramov prahu (poln avto) zadostuje za pet minut gašenja. Vsako gašenje s tem aparatom velja pol milijona S dinarjev. To je precej drago. Zato gasilci želijo, da bi delovne organizacije, v katerih je nevarnost požara lahkovnetljivih tekočin, prispevala sredstva za dve rezervi prahu, to je 1000 kilogramov, da ne bi bilo bojazni, kako pogasiti tovrsten požar. Avto z vso opremo je veljal 7,300.000 starih dinarjev. Posebno priznanje gre Zavarovalnici, ki je iz sredstev preventivnega sklada prispevala precej denarja za nakup tega aparata. J. Košnjek V Šanghaju, v enem izmed največjih mest in pristanišč na svetu, je revolucionarni komite, vrhovna partijska in upravna oblast nad približno 10 milijoni prebivalci, izdal tako imenovano »Važno zapoved«. Ze večkrat smo poročali o odporu, ki vlada v Kitajski do tako imenovane kulturne revolucije. Večkrat smo že pisali o izbruhih nasilja v posameznih kitajskih pokrajinah, vendar kaže, da je končno le prišlo do pričakovane državljanske vojne. »Važna zapoved« prepoveduje državljansko vojno, vdiranje v vojašnice in vojaške ustanove, odvzemanje orožja in sireliva. Ce je prišlo do takšne prepovedi, je brez BOGOMIL DEBELJAK P I ^ MOČUJ3 &J1ZFI ,1Ć1 JE že ČEZ LETO D RT J S TA/L/J W MF1RSU, Ue BILR O O • KRZ , ZJfJ 7E &ILO TA7UQ %GVU/JUJE PEFH/LLHO. T2USKI /A/ /JME&/ŠK/ HSTROUflVT/ Pq SO OD -SLE 7 UOSIL/ KI H SVOJf CPEEM1 EKTCTK/O czufjKO- ZBMLUJ1 Križanka številka 3 1 2 3 , 1 5 i ? 8 9 10 11 n 13 —r— 14 ■ 15 16 1» ■U19 20 21 ■ m 9 22 23 2h 25 V> m 1 20 30 : n m 33 35 36 3? VODORAVNO: L srednješolec, 6. nekdanji narodni voditelj Indije, ubit 1948 (Mahatma), 12. domača drevesa in sadeži, 13. trava tretje košnje, 14. zver iz rodu mačk, 15. potok na Gorenjskem, čez katerega je zgrajen impozanter most na cesti Ljubljana—Bled, 17. špansko žensko ime, 19. znamenje z besedo ali prstom, 20. izraz v geografiji, ki pomeni sveta, 22. največje jezero na Finskem, 25. pritok veletoka Ob v Sibiriji, 28. mestece pod Fru-ško goro, 29. hrib pod katerim izvira Ljubljanica in katerega često omenja Cankar v svojih povestih, 32. ime pesnika Grudna, 33. pripadnik naroda na srednjem vzhodu, 34. makedonski pesnik, ki je padel med NOB (Kosta), 36. vrsta skladbe, 37. grška boginja modrosti. NAVPIČNO: 1. ameriška filmska igralka (Day), 2. rusko žensko ime, 3. prebivalec mesta na Gorenjskem, 4. vzklik, 5. umetniški izdelek, 6. visok vrh, 7. pristaniško mestece v zalivu Sagami na področju Tokia, 8. običaji, 9. lovske zanke na lok, 10. domač izraz za šalo, 11. mlada krava, 16. števnik, 18. očetova sestra, stričeva žena, 21. močan in okreten človek, 23. naziv za vola, hrošča itd., 24 pravoslavne sveta podoba, 26. gora na otoku Mallorci (Španija), 27. 20. in 10. črka abecede, 29. lepotna kraljica, 30. makedonsko kolo, 31. morska ožina na Malaji, 35. arabski žrebec. Malenšek Jože in Frančiška zlatoporočenca Zlatoporočenca Frančiška in Jože Malenšek stanujeta na Javorniku, Terenska 3. Deset let po poroki sta si zgradila lastno hišo, v kateri stanujeta še danes. Njuna življenjska pot ni bila lahka. Spremljala jo je borba za delavske pravice. Frančiška je bila za zasluge v štrajku leta 1935 odlikovana, v povojni izgradnji porušenih Jesenic pa je bila šestkratna udarnica. Kljub svoji starosti, (rojena je 1896. leta) je še vedno zaposlena kot čistilka parkirnega prostora pred Železarno. Žele- zarna je postala njej in tudi njenemu možu del njune vsakdanjosti, zato se let, katera sta preživela v njej, velikokrat spomnita. Jože se je rodil 1891. leta. Sedemintrideset let je delal v Železarni. Sedaj je upokojen. Ko smo slavljenca vprašali, kaj si želita ob tako visokem jubileju, sta nam enoglasno odgovorila: »Zdravje!« Oče Jože pa je hudomušno dejal: »In malo večjo pokojnino.« Želimo jima, da se njune želje uresničijo in jima iskreno čestitamo! Jože Košnjek gorenjski kra Hlevi z Dopisnica rubrike Go je spet oglasila s k) izprič -ko tesno lišča 2 i in za ži sredne_ , nam pove« hiše, v katerih se nej (iz veže) pride skozi ških podatkov in razi: tako imenovana mno stori) nastala iz prvo) prostoru prebivali lji nadaljnjem razvoju i ločil prostor za dom; hlevom in bivalnimi zaprav do polpretekli zato, ker je živina ki rala biti blizu, pa zat dan, iz ure v uro, na roki. — O hlevih z vh piše: Včasih so bili ljut domače živali prostor, tudi sicer bolj povezan seboj kot danes. Ce je npr. svinja pozimi, ko hud mraz, mlade, so i kakšnih štirinajst dni kar v hišo. To so naredi sebno v primeru, če v ni bilo dovolj prostori zato, da so se mladiči? opomogli, kajti v neki lesenih hlevih je bilo $ zelo mraz. Miha Klinar: Mesta, ceste in e Domov III. DEL Tako razmišlja desetnik, obenem pa nH besedami zmotil nesrečnika, ki ga skoro krogla pred zidom iz peščenih vreč za bar;c taborišča in ki bi mogel to misel, čeprav ' prebrati z njegovega obraza. Toda Jakob ne vidi na desetnikovcm <1 ga vznemirjalo, marveč pripoveduje, kaj so'-poletja govorili navadni peterburški ljudje. »In zdaj bodo začeli streljati še nas in sodišča, saj je vrhovni poveljnik vojske uvedbo naglih sodišč in smrtno kazen tui navadni Petrograjčani,« pripoveduje Jako!! toda ne oni ne vlada niso vedeli, da bi ge;M še nekaj več. Rad bi se polastil oblasti i:1 Rusije. In kakor smo kasneje zvedeli, so bankirji, trgovci, tovarnarji in seveda tu4 odposlanci, ki so želeli, da bi general Kor.'.'«, luci jo,« pravi Jakob in pripoveduje o generalu Kornilovu, ki je za svoj ud« pridobiti tudi predsednika vlade Kerensk o Kerenskem, ki je že privolil, a se j? sikega odpora proti zasovraženemu generalu: je računal, da se bo ljudstvo uprlo z orožja taturi in da je tudi vojska nezanesljiva i« zarota obsojena na poraz, po porazu pa bi Kerenskemu, če postane generalov zarotnišk o generalih Krymovu, Denikinu in Lukoi podprli in skupaj z njim začeli zaroto in n o boljševikih, ki so pozvali delavce in t Kornilovemu pohodu na glavno mesto z oroi sredstvi po robu o delavcih, ki so stopali v rdečegardistic o ljudeh, ki so utrdili dohode h glavne jarki, bodečimi žicami in razkopavali ceste o kronštadskih mornarjih, ki so se sprer bili že ves čas na strani boljšcvikov GLAS * 10. STRAN Turistične informacije V Bohinju je dovolj prostora v hotelih in zasebnih turističnih sobah. Pri privatnikih velja od 1. septembra dalje 15-odstotni popust. V Kranjski gori, Podkorenu in Gozdu Martuljku je prostor v hotelih in v zasebnih sobah. Dovolj prostora je tudi v Ratečah. Na Vršiču je zasedena Poštarska koča, dovolj prostora pa je v Tičar-jevem domu, Erjavčevi koči, Koči na Gozdu in.v Mihovem domu. Dovolj prostih postelj je v koči v Krnici. Na Jesenicah je dovolj prostora v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prosta ležišča so tudi v domu Pod Golico, Smučarskem domu na Črnem vrhu, na Planini pod Golico, v objektih ob žičnici in pri zasebnikih po jeseniški oko- Vremenska slika: Naši kraji so na meji med hladnim zrakom, ki je preplavil srednjo Evropo, in toplejšim, ki ee še zadržuje nad Balkanom. Omenjeni hladni zrak se počasi umika na severovzhod, zato pričakujemo v naslednjih dneh postopno izboljšanje vremena. Napoved za soboto in nedeljo: spremenljivo oblačno vreme in še krajevne plohe eli nevihte. Najvišje dnevne temperature okoli 20 stopinj C. V nedeljo še nadaljnje izboljšanje vremena. Vreme v petek ob 13. uri — Letališče Brnik oblačno z nevihto, temperatura 16 stopinj C, Planica oblačno 15 stopinj, Kredarica pretežno oblačno 4 stopinje, Koper: temperatura morja 24 stopinj, temperatura zraka 22 sitopinj C. Obiskovalci zagrebškega velesejma — pozor! ZŽTP — Transportno podjetje Ljubljana obvešča obiskovalce zagrebškega velesejma, da vozi dnevno iz Ljubljane v Zagreb in nazaj posebni vlak Zagreb ekspres z odhodom iz Ljubljane ob 7,00 in povratkom iz Zagreba ob 18,30, Cena povratne vozovnice, v kateri je vključena tudi cena vstopnice in avtobusna vozovnica od postaje do velesejma in nazaj, znaša za posameznike 23,00 N din, za skupine nad 10 oseb 20,00 N din, za skupine nad 10 dijakov pa 10,00 N din. Odpravo skupin opravlja Turist, transportni biro J2 Ljubljana, posameznikov pa postaja Ljubljana. Obiskovalci velesejma, izkoristite ugodnosti »Zagreb ekspresa«. ZZTP TP Ljubljana lici. V Begunjah na Gorenjskem je dovolj prostora v zasebnih gostilnah v okolici. Prostor je v Sankaškem domu na Sv. Petru, pa tudi na Begunjščici in na Dobrči. Dovolj prostih postelj je v Tržiču, Podljubelju in v Ljubnem. Prostor je po planinskih domovih na Zelenici, Kofcah in Pod Storžičem. V Kranju imajo dovolj prostih ležišč v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je v hotelu na Šmarjetni gori, v hotelu na Brniku, v Domu na Krvavcu, v počitniškem domu Rade Končar v Bašlju, pri zasebnikih v Naklem in v Cerkljah. V Preddvoru je prostor v hotelu Grad Hrib in pri zasebnikih. Na Jezerskem so proste postelje v Domu, v zasebnih turističnih sobah in v Češki koči. Vabijo vas in se priporočajo: Malle Jože Loibltal — St. Lenart v Brodeh Gostilna z izbranimi pijačami in hladnimi jedili, menjalnica, trgovina z mešanim blagom. Govorimo slovensko. Hranilnica in posojilnica Eisenkapel Železna kapla — Menjalnica. Govorimo slovensko. Restavracija Mlečnik Kirschentheuer — Kožentavra restavracija z izbranimi vini in domačimi jedili, športno kegljišče, plavalni bazen, SCHEL-bencinska črpalka. Od 15. avgusta tudi samopostrežna restavracija Vsako soboto ples. Govorimo slovensko. Na Višarjih - Lussari Oitzinger Albin (prvi paviljon levo) spominki vseh vrst, prenočišča in izbrane pijače AVTOPROMET GORENJSKA • KRANJ prireja v septembru in oktobru zanimiva potovanja v inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi in s strokovnim vodstvom. Dvodnevni izlet po Avstriji preko GROSSGLOCKNER.TA v znano letoviSče ZELL AM SEE v soboto in nedeljo, dne 23. in 24. sept Prijave do 10. sept. Štiridnevni izlet po Italiji od 25. do 28. oktobra združen z ogledom živilskega velesejma v PARMI. Prijave do 10. septembra. Štiridnevni izlet po Avstriji in Madžarski ob BLATNEM JEZERU v BUDIMPEŠTO in GRAZ v petek, soboto in nedeljo od 6. do 8. oktobra. Prijave do 20. septembra. * ' Štiridnevni izlet po Avstriji in Češki z ogledom DUNAJA, PRAGE in BRNA • v dneh med 15. in 18. okt. Prijave do 1. oktobra. Vzemite svoj potni list in potujte z nami vsako drugo soboto v TRSI ali TRBIŽ. Celodnevni izlet v TRST: dne 16. sept. in 14. okt. Odhod izpred kina Center ob 6. uri. Cena za osebo je 35 N din. Celodnevni izlet v TRBIŽ: dne 30. sept. in 28. oktobra. Odhod izpred kina Center ob 6. uri. Cena za osebo je 25 N din. Prijave za potovanja sprejemamo v: Poslovalnici TURIST — Cesta JLA 1, Kranj tel. 21 563, poslovalnici Avtopromet GORENJSKA - Tržič, tel. 71-268, TURISTIČNI ODDELEK Avtopromet GORENJSKA — Kranj, tel. 21-081. Tri dežele eno gospodarsko središče % Dre! Lander, ein Wirtschaftszentrum © Tre paesi, un centro economico Salamander čevlji Villach — Beljak nasproti Parkhotela Trgovina s čevlji pričakuje slovenske kupce Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri Varčujte denar! Kupite tudi vi originalna angleška blaga pri uvozniku lahki kamgarni za pomlad in poletje moher-tropikai Ash 238 modni kamgarni Ash 298 fresko za voznike avtomobilov v vseh modnih barvah Ash 298 Skrube Trgovina s suknom Villach — Beljak. Rathaus Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec EiseuUaf, Villach — Beljak podružnica Radenthein Trgovina, ki ima vse: vodovodna instalacija, instalacija za centralno kurjavo, pomivalniki (Švedsko jeklo), oprema za WC, oprema za kopalnice Vse za družino! Q ofrrt in industrijo | Vst za poljedelstvo, trgovino, Plačljivo v dinarjih Velika izbira — najnižje cene Walter Gaggl hTjjB URAR, OPTIK Nf^Jt Villach — Beljak V Hauptplatz 11 Oprema za stanovanje, hladilniki, gospodinjske potrebščine, radio Blaupunkt, baterije za avtomobile Villach — Beljak BOSCH Nikolaigasse 24 DIENStJJ Telefon 4573 Ing. LAGGNER Vsi rezervni deli za PUCH — mopede, rolerje Ln motorna kolesa, vsi rezervni deli za FIAT, moderna de lavnica. Postrežemo tudi v slovenščini. F. Rutter Villach - Beljak Italienerstrasse 22 Peraustrasse 18 Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja^ naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnica poceni in hitro Če kupujete dobro, kupujete pri Tomsche Velika izbira, nizke cene Trgovina TOMSCH Villach — Beljak Stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gaswerkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 Villach — Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Kot vedno kakovostno in poceni Nove izdelke jesenske mode v veliki izbiri in poceni dobite v največji trgovski hiši na Koroškem UJatrnuih Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri VILLACH, AM SAPNIC - ECK Trt dežele eno gospodarsko središče 0 Drei Lžinder, ein IVirtschaftszentrum Q Tre paesi, un centro economico SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO Titova 38 in Miklošičeva 34 Prirejamo izlete v tuzemstvo in inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teder izlet po Koroški, Goriški in v Trst. Jože Madotto Laghi — Fužine galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti , dinarje*0 * sIovenščinI' non stoP. sprejemamo " Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju Tomaž Moschitz Zlatarna — urarna Tarvisio — Trbiž Via Vittorio Veneto 12 (300 m od tržnice) Na zalogi so švicarske ure, zlato za zobe in ostali izdelki iz zlata. Zagotovljena kakovost. Govorimo slovensko, sprejemamo dinarje. Priporočamo se. F zanetil & porfiri COK1MISSIONARIA Velika izbira rabljenih avtomobilov Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Trieste — Trst Via F. Severo 30, telefon 36-154 - 68 120 A. Schojer Camporosso - Zabnica O Trgovina: bogata izbira prehrambenih artiklov, kožne in ostale galanterije, pregrinjala, steklenina in spominki vseh vrst. Desertna in ostala vina. • Bar • Tujske sobe Za obisk se priporočamo. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Vi invitiamo di visitare il piu grande magazzino a Sloveni ja MHHM vis a vis dell'albergo Slon che vi offre: Pianterreno Valigie di cuoio, borsa da viaggio, tasehe, ne- cessaires Borsettt in pelle per sigriore Guanti di cuoio per signore e signori Porte monnaies ir pelle, etuis, cingue Secondo piano Confez: on« maschile in pelle (soprabiti, man-teli. gilets. abiti) Con tez; one in pelle per donne (taillers. soprabiti, gonne, mantelli) Negozio speciaiizzato per la vendita della confezione: Konfekcija Elit? Ljubljana, Čopova 7 Modelu nuovissimi - colori moderni — per ogni gusto — sceita hbera Nel pianterreno proprio cambio valute 10% sconto ai acquisti in valuta estera Go renjstia kreditna banka Kranj Menjalnica Bureau de change Cambio valute Exchange oflice VVechselstube Kranj, c. JLA 4 Jesenice, m. Tita 20 Radovljica, Gorenjska c. 16 Škofja Loka, šolska c. 6 Tržič, Trg svobode 1 Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Postreženi boste z dobro kapljico in hrano, izkoristite tudi zimsko sezono in nas obiščite v brunarici Tiha dolina na Krvavcu ijiiiM HOTEL GRAD HRIB v Preddvoru priredi dne 16. septembra ob 16. uri vinsko trgatev s folklornim nastopom in srečolovom. Zabaval vas bo trio Cirila Šavsa Vabimo vas! Bei Ihrem Aufenthalt ir, Jovvenien vergessen Sie nicht die alte Stadt Ka ,ik mit ihrer idylischen Alpenumgebung zu besu.uen. In unseren Geschaftstellen erhalten Sie zu niedrig-sten Preisen Lederartikel und jede Art technischer Artikel, Konfektion filr Damen, Herren und Kinder, Strickvvare untl Untervvasche, Glas, Porzellan und andere Qua!itatware in reicher Auswahl. Bei Bezahlung in fremder WShrung 10% Ermassi-gung. Besuchen Sie nns! Es empfiehlt sich Veletrgovina Kočna Kamnik Jr Velepapirnica Villach - Beljak, Hauptplatz 15, telefon (042 42) 41 36 Vehka izbira papirja in pisarniških potrebščin & Ves pribor 2a tehnično risanje Tri dežele eno gospodarsko središče £ Dre! Lander, ein Wirtschaftszentrum 0 Tre paesi, un centro economico 1 Simon Prescheren Tarvisio — Trbiž (Udine) vam nudi po izredno ugodnih cenah: O pralne stroje gorilnike na mazut © peči za centralno kurjavo 9 svetila — kolesa — otroške vozička O keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Turistična karta Alpentour Nova oblika sodelovanja med tremi deželami Koroške, Furlanije in Gorenjske Uspešnim oblikam sodelovanja med tremi obmejnimi pokrajinami Koroško, Furlanijo in Gorenjsko na področju pospeševanja zimskega turizma, kot sta zimski prospekt Tri dežele — eno zimsko športno središče ter SKI-PASS, izkaznica, ki zagotavlja popust na smučarskih žičnicah, se je pridružil še Alpentour, ki naj bi poživil letni turizem. Na torkovi tiskovni konferenci na Bledu, ki jo je sklicalo turistično poslovno združenje Gorenjske Turist progres iz Radovljice, so nam povedali, da je Alpentour — alpska avtomobilska transverzala namenjena predvsem motoriziranim turistom. V vsaki izmed treh dežel je določenih deset turističnih postojank, skupaj torej 30. Kdor bo obšel vseh 30 točk, bo dobil srebrno avtomobilsko plaketo, kdor pa vsaj polovico od teh, pa aluminijasto. Turist, ki bo prejel srebrno plaketo, bo sodeloval tudi v žrebanju za eno izmed Štirih nagrad. To so 14-dnev-ni in trije 8-dnevni penzioni za dve osebi./ Za udeležence alpske vožnje so izdali poseben prospekt z zemljevidom in kratkim Opisom vseh 30 krajev. Dokaz za obisk posamezne točke je odtis žiga v posebni rubriki na karti, ki ga bo turist dobil na vsakem kontrolnem mestu. Razen tega se bo vpisal v posebno knjigo, kjer bo imel tudi prostor za opis svojih vtisov in morebitnih pripomb. Za Slovenijo — Gorenjsko so določene naslednje kontrolne točke: Bovec, Vršič, Kranjska gora, Slap Pe-ričnik, Bled, Pokljuka, Bohinj, Radovljica, Kropa in Ljubelj. Za aluminijasto značko bo od naših krajev treba obiskati: recepcijo hotela Alp v Bovcu, restavracijo Mojca na Vitrancu, muzej na blejskem gradu, SKI hotel na Voglu in Dom na Zelenici, za srebrno plaketo pa še Tičar-jev dom na Vršiču, gostišče Peričnik, Sport hotel na Pokljuki, hotel Grajski dvor v Radovljici in kovaški muzej v Kropi. Turistične točke na Gorenjskem so izbrane tako, da se bo motoriziran turist moral večkrat peljati tudi z žičnico, če bo želel dobiti kontrolni žig. Na ta način naj bi zagotovili tudi večji promet na naših vzpenjačah v letni sezoni. V Alpentour je vključen tudi Bovec, ki sicer ne leži na področju Gorenjske, vendar sodi med naša večja alpska letovišča. Turisti se za udeležbo v alpski vožnji skozi tri dežele, kjer bodo dobili tudi prospekt, pri nas lahko prijavijo na turističnem društvu in v Alp hotelu v Bovcu, pri TD Bled, TD v Bohinju, na Turist progresu in pri TD v Radovljici, pri TD v Kranjski gori, v poslovalnici Kompasa na Ljubelju in pri turističnem društvu v Tržiču. Pri-javnina znaša za tuje turiste 1000, za domače pa 2000 S dinarjev. Ker se je ta turistična akcija začela na koncu letne sezone, bo pravi zamah dobila verjetno šele prihodnje leto. Kljub temu pa turisti lahko že to leto začno obiskovati navedene kraje, ker vsi obiski v tem letu veljajo tudi za prihodnjo letno sezono. Sicer pa bo Alpentour trajal vsako sezono le od spomladi do jeseni, oktobra pa bo žrebanje, izmenoma vsako leto v eni od treh dežel. Ker Alpentour vključuje najlepše turistične točke Koroške, Furlanije in Gorenjske, turistični delavci pričakujejo, da se ga bodo tako domači kot tuji motorizirani turisti radi udeleževali. Sodelovanje med tremi deželami je z zadnjo akcijo dobilo še večji pomen in značaj stalnosti ter dokazuje pripravljenost za nove podobne oblike pospeševanja turizma, ki je prav gotovo zanimivo za vse tri partnerje. S. Zupan Če je moderno, potem Seharsehon <* Vaša modna hiša na Koroškem Villach — Beljak, Klagenfurt — Celovec Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju Coklarski dan na Krvavcu Na Krvavcu bo danes in jutri, v soboto in nedeljo, velika planšarska prireditev, ki jo prirejajo turistično društvo Cerklje, planinsko gostinsko podjetje Krvavec, SAP Ljubljana in kmetijska zadruga Cerklje za zaključek pastirovanja na Krvavcu. — Program te prireditve, ki so ji dali ime Coklarski dan na Krvavcu, bo trajal kar dva dni. Prireditelji niso mislili, da bi udeleženci te prireditve plesali s coklami, pač pa bodo prodajali majhne okrasne cokle in tista, ki bo imela teh malih miniaturnih cokel največ, bo v nedeljo popoldne izvoljena za zmagovalko plesa. Pripravili so tudi posebno kegljišče, na katerem bodo kegljali za koštruna. To kegljišče bo potem služilo Domu na Krvavcu za svoje goste. Kegljanje je namreč v teh krajih zelo priljubljeno in zato bo zanimivo tudi na sa- mem Krvavcu. Omenimo naj še, da bo kmetijska zadruga Cerklje poskrbela za udeležence coklarske prireditve* da bodo lahko kupili najrazličnejše mlečne izdelke, od jogurta do kislega mleka, ki jih bodo tudi ocenili. -rč V nedeljo, 10. septembra, bo na Kriški gori nad Trži-čem tradicionalni gamsov bal z lovskim krstom. V Straži-šču pa bo, prav tako v nedeljo, tekmovanje v speedwayu z mopedi. Prireditev bo dopoldan. V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arheologije, kulturne zgodovine in ljudske umetnosti. Hkrati si lahko ogledate galerijsko zbirko akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja in razstavo gorenjskih motivov v risbi in akvarelu Ladislava Benescha (1845—1922), ki jo je posre-' doval Narodni muzej iz Ljubljane. V Prešernovi hiši si poleg spominskega muzeja lahko ogledate razstavo del slikarja samouka Antona Repnika iz Mute. Gorenjski muzej in Prešernova hiša sta odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Letališče Ljubljana n« Brniku postaja v poletnih mesecih vse bolj živahen turistični kraj — priljubljena izletniška točka W4UJitgj IQfiI - Kranjčanov lil okoličandv. Gornji posnetek to potrjuje — Foto F. Perdan lflBI' judje • gorenjski kraji in ljudje ® kraji in ljudje d gorenjski kraji in ljudje O gorenjski kraji in ljudje • goren) lodom v vežo ll kraji in ljudje Jera Pičman se , vendar zanimivim dopisom, ki i včasih na kmetih povezana biva-i tem, da je bila ta vez res nepo-aes sicer že redke stare kmečke no iz bivalnih prostorov za ljudi v hlev. Iz etnoloških in arheolo-ahko povzamemo, da je današnja, čna hiša (hiša s številnimi pro-locelične hiše, v kateri so v istem n domače živali. Čeprav se je v o od skupnega prostora najprej ivali, pa je neposredna vez med tori družine ostala pri nas pravil, v precejšnji meri gotovo tudi ito največje bogastvo, zato je mo-er je pri živini vedno, iz dneva v dela, zato mora biti čimbolj pri in v vežo nam Jera Pičman takole in in ied ela bil za teli r fcvu pa folo Pjih tirni Ce so bili hlevi zidani zraven hiše, je marsikateri imel vrata tudi v vežo. Ce je bila žival v hlevu bolna ali če so čakali telička, ni bilo ponoči treba hoditi ven, ampak so šli kar iz veže v hlev. Vedno pa le ni bilo vse dobro in prav, če je bil iz veže neposreden vhod v hlev. Mlačev oče iz Velesovega mi je takole pripovedoval: Tudi pri nas smo imeli iz veže vrata v hlev. Takrat sem bil star kakih 18 let; mislil sem, da sem že pogumen fant. Nekega večera me je zbudil ropot iz veže. Spal sem v kamri. Premišljeval sem, kaj naj bi bilo. Ker ni nehalo ropotati, sem vstal, se oblekel in šel v hišo. Kar precej vroče mi je bilo. Prižgal sem petrolejko in s strahom odprl vrata v vežo. Dvoje svetlih oči se je uprlo vame. Bil je konj. Stal je pri mizi in s kopiti udarjal v tla. Na mizi so bili hlebi kruha, ki jih je dala tja zvečer mama, ko jih je pobrala iz peči. Konj je začel jesti kruh kar na sredi hleba; pojedel ga je že skoraj pol Vrata iz veže v hlev namreč niso bila dobro zaprta, konj se je odvezal in prišel v vežo. Ko smo pozneje pospravljali vežo, smo vrata zazidali. Mlačev oče rad bere Glas in posebno to rubriko, zato bo gotovo prebral, kar mi je povedal. Na Suhi pri Farjovcu so tudi imeli vrata iz veže neposredno v hlev. Dolgo je že tega, ko je prišel vol iz hleva v vežo. Ponoči je bilo in zelo je robantil, premetaval stole po tleh itd. Gospodar je še napol v sanjah vstal in tekel pogledat, kaj je. Kar v temi je odprl vrata, tipal z roko predse in prijel vola za rog. Zelo se je prestrašil in na vso moč zavpil: »Žena, daj hitro luč, sam hudič je v veži!« Žena je prihitela z lučjo in videla sta, da je le vol. Bolj nerodno pa je bilo v Šenčurju pri Pavšelnu; o tem mi je pravila Pičmanova Pavla. Tudi tam so imeli vrata iz veže v hlev, pod vežo pa je bila klet. Tla v veži niso bila iz betona, ampak lesena; takšna so navadno v starih kmečkih vežah. Tudi pri njih je prišel ponoči v vežo vol, toda komaj je bil dobro v veži, že je z velikim truščem padel v klet. Mati je šla vsa v skrbeh prosit sosede, naj pridejo pomagat. Premišljevali so, kako bi naredili, da bi spravili vola ven, saj je bil te- KMETOVALCI POZOR! Obveščamo vas, da ponovno sprejemamo naročila za dobavo kromovih strugotin (za steljo). Prijave sprejema prodajni oddelek tovarne Standard. žalc. Potem je nekdo predlagal, naj najprej poberejo deske stran, nato pa so v klet nanosili butare in jih razporedili v obliki stopnic tako, da je prišel vol sam ven. Take so bile včasih neprijetnosti, ko se je dalo priti neposredno iz hleva v vežo. Npovabljeni gostje iz hleva So včasih ponoči povzročili marsikateremu kmetu velike skrbi. Danes je to drugače, saj so le še zelo redke hiše; ki bi imele neposreden vhod lz veže v hlev. Jera Pičman,; Britof Prosimo naše bralce, da nam sporočijo, kje še imajo hiše, kjer se neposredno iz veže pride v hlev. Verjetno je takih hiš res že malo, vendar vemo, da se še najdejo; posebno med starimi leseni* mi hišami. Stanovanjsko podjetje Radovljica razpisuje Natečaj za oddajo gostinskega poslovnega prostora na Bledu — Kolodvorska cesta št. 2, imenovan »Mangart«. Poslovni prostor obsega štiri gostinske sobe in kuhinjo ter ostale pomožne prostore s površino 168 m2. Gostinski prostori so na novo adaptirani leta 1966. Lokal ni opremljen. Oddaja se s 1/11-1967. Namenjen je samo za gostišče. Izklicna ccna je po 900,— N din mesečno plačilo najemnine. Ponudbe z navedbo višine mesečne najemnine poslati na naslov: STANOVANJSKO PODJETJE RADOVLJICA do 20/9-1967 in na ovitku označiti. Ponudba za »Mangart«. ^cestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in imeestja • Miha Klinar: Mesta, flUcft 58 je žal, da je s svojimi tovo čaka zanka ali pa hi deboljševizacijskega b je ni povedal, ta hip hzu nič takega, kar bi % proti koncu ruskega s postavljati pred vojna Hral Kornilov zahteval v zaledju, so govorili • »Tako smo govorili, Kornilov rad dosegel Rostal vojaški diktator pri tem vzpodbujali angleški in francoski zatrl sleherno revo- po revoluciji skušal i zaradi splošnega Ijud-^đnji hip premislil, saj 1 proti generalovi dik-<3a je zato generalova Klklenkalo tudi njemu, sodelavec in zaveznik skem, ki so Kornilova Jad na Petrograd ijsko, naj se postavijo .'m in z vsemi drugimi i oddelke u mestu s strelskimi nili v pešake in ki so o delavskih odposlancih, ki so odšli k neki diviziji, ki jo je Kornilov mobiliziral na hitro roko iz kmečkih ljudi in ki ni vedela, kam koraka in ki so jo sami imenovali »divjo« o »divji diviziji«, ki je sprejela delavske delegate in ki je, ko so mobilizirani kmetje zvedeli, zakaj so jih mobilizirali, opravila s svojimi oficirji in se uprla o eserskih in menjševiških voditeljih, ki so skupaj s Kerenskim tiste dni iskali zaščite pri preganjanih in v njihovih očeh osovraženih boljševikih o rezultatu boljševiškega in ljudskega odpora, ki je razbil generalovo zaroto o zarotniškem generalu Ksymovu, ki se je ob porazu ustrelil in o slabiču in strahopetcu Kornilovu, ki je boj začel, a se je poražen raje predal skupaj s sozarotnikoma, a po porazu prav takima slabičema in strahopetcema, z generalom Denikinom in Lu-komskim o novem dvoličiu Kerenskega, ki je vnovič videl v ljudstvu samo gnoj, na katerega se, nevarnosti rešeni kikirikar zopet lahko povzpne in z drugimi strahopetnimi kikirikarji lahko zopet zakikirika, da je on oblast o nekakšnem predparlamentu, ki ga je ta kikirikar s svojimi kikirikarji sklical, da bi preslepil ljudstvo in ga speljal s poti boljševičke revolucije, ki je prav zaradi vztrajnega dela in boja bolj-ševikov že dobila svojo osnovo v petrograjskem sovjetu, ki je odstavil kmalu po zmagi nad Kornilovim Cheidzejevo menjševiško skupino, in v moskovskem sovjetu, ki je prav tako kakor petro-grajski sovjet postavil v vodstvo boljševike Tako pripoveduje Jakob o predrevolucijskih dogodkih, le tega ne pove, da v teh dneh ni bil več ujetnik in da se je v času boja proti generalu Kornilovu že pridružil rdečim gardistom. Ne bi se še, a ga je k temu nagovoril prijatelj Jože, ki je prišel v Petrograd z rdečimi kronštadskimi mornarji in ga poiskal v ujetniškem taborišču. O tem bo raje molčal, kakor bo molčal o svoji udeležbi v sami revoluciji, vseeno pa se mu zareče in pove, da je tiste dni srečal zopet prijatelja Jožeta, tistega, ki jim je o njem že pripovedoval. »Srečal? Kako si ga srečal?« se začudi desetnik. »Ali nisi rekel, da so ga odpeljali. .. No, kam že . ..« »V Kronštadt,« Jakob zaradi vprašanj zardi in v zadregi zopet seže po steklenici z žganjem, ki se je že ves čas ni dotaknil. »Da, v Kronštadt. Da, tako si povedal,« pritrdi desetnik. »A kako je potem prišel zopet v Petrograd?« V Petrograd?« v zadregi vprašujoče ponovi Jakob in dvigne k ustom steklenico z žganjem. Le kaj naj pove? Da je Jože prišel v Petrograd kot oborožen rdeči gardist, mora zamolčati, saj bi drugače lahko izdal tudi sebe. Vražja reč! Da se je moral zaplesti v ta spomin! Najbrž bi bilo bolje, da bi se sploh ne spuščal v pogovor o vseh teh stvareh. , , , , ... „ Pa saj je hotel! Ali ni molčal in sprva m hotel odgovarjati na vprašanja stražarjev, ki ga stražijo, . Samo tole žganje je krivo, da se mu je razvezal jezik m da mu je nemščina šla z jezika skoro tako kakor domača govorica. Trezen jo je vselej jecljal, zdaj pa je govoril kakor kak Nemec. »Prekleto žganje!« mrmra v steklenico, a napravi nov požirek. »Le potegni! Le potegni! Najmanj si pil, čeprav je kupljeno za tvojo rusko suknjo,« mu prigovarja stražar, ki je nesel Jakobov ruski vojaški plašč k Zidu nedaleč od taborišča za deboljševizacijo. Seveda! Pil bo! Toda desetnik še vedno sili vanj z vprašanji, kako je mogel priti njegov prijatelj iz Kronštadta v Peterburg. »Kako? Ni tako daleč!« odgovarja. »So ga izpustili?« »Da, izpustili so ga!« »Mislil sem si! Ce so bili mornarji na strani boljševikov, eo najbrž bili tudi drugi vojaki v Kronštadtu, če jih je sploh kaj bilo?« »Kako bi to vedel?« »No, ja! Prišel je in te našel!« »Vem samo to, kar sem že rekel. Mornarji so tistega dne opravili s svojimi oficirji. Prav tako, kakor so pred njimi že vojaki V Viborgu.« »Pogumni fantje!« pravi stražar z resničnim občudovanjem. »No, seveda! Jože mi je pravil, kako so storili. Postrelili so oficirje, ki so bili proti boljševikom! A nekoga, ne vem več, ali najvišjega ali nekoga drugega, ki jih je najbolj mrcvaril in trpinčil; so enostavno prisilili, da se je utopil sam. »Kaj? Kako?« »Na vesti je baje imel nekaj mornarjev, ki jih je lastnoročno postrelil, nekoga baje samo zato, ker ga ni vprašal za geslo. Naj« prej ga je nahrulil, zakaj ni zahteval gesla, a mornar, ki je stal na straži, mu je odgovoril da zato, ker ga je pri mesečini videl in prepoznal po zajetni postavi.« »Ha, dobro mu je povedal!« :! »Dobro?« »No, mislim tako, ker je bil ta oficir prav gotovo kakor sod za silanike,« pravi stražar. »Seveda, nesrečni fant jo je skupil. Zal mi ga je, Čeprav je Rus.« »In zato, samo zato ga je ustrelil?« vprašuje desetnik. »Da, samo zato. Potegnil je revolver in sprožil v svarilo drugim mornarjem, da je stražo treba opravljati, kakor zahteva vojaški pravilnik.« »Za vraga.--« se popraska desetnik za ušesom. Tudi on ne opravlja sedaj svoje dolžnosti po vojaškem pravilniku. GLAS * 15. STRAM Letala, vlaki, švedski huligani in mi V sredini avgusta se je udeležila štiričlanska jugoslovanska ekipa (zvezni kapetan B. Nenadovič, trenerka A. Colnar-Košnik in plavalca L. Svarc in M. Kustič) evropskega mladinskega plavalnega prvenstva v Linko-pingu na Švedskem. Trenerka ekipe A. Colnar-Košnik je za naše bralce nanizala bežne vtise o tej deželi standarda in huliganstva. Že sam začetek potovanja je bil precej buren. Po številnih telegramih in telefonskih pogovorih je bilo samo približno jasno, kdaj in kako bomo potovali. Zato smo bili vsi štirje, ki smo šli predstavljat Jugoslavijo na evropsko mladinsko prvenstvo, zelo srečni, ko nam je uspelo sesstati se pol ure pred odhodom letala na zagrebškem letališču. Na carini smo hitro opravili in kmalu nato odleteli. Bilo nas je več, ki smo prvič sedeli v letalu. Zato so nas tisti, ki so bili letenja vajeni, sočutno mirili, naj se nikar ne bojimo, treba je samo večkrat leteti. Niso pozabili povedati kakšnega napetega dogodka, v katerem so bili glavni junaki. Zaupali smo jim. Ce se je letalo rahlo zamajalo, so nas pomirjajoče pogledali in nič več nas ni skrbelo. Veseli smo bili, da imamo take »prekaljene« letalce s seboj. Zvezni kapetan in češki policaji Vmesni pristanek v Pragi je prišel tako hitro kot Medvode, če se pelješ z avtobusom v Ljubljano. Kako lahko postanejo razdalje majhne! Tu pa smo imeli prvi incident. Vodja, zveznega kapetana B. Nenadovića sta prignala nazaj k avionu dva mrka policaja in ga skoraj aretirala, ker ni imel pri sebi potnega lista. S težavo srno jih Prepričali, da je naš človek in ne Čeh, ki hoče pobegniti. Tranzitna karta, s katero so se zadovoljile oblasti na vseh ostalih letališčih, je bila tu premalo. Kar veseli smo bili, ko smo odleteli proti Kopenhagnu. Tudi ta razdalja je hitro minila, posebno z&td, ker je postrežba v Jatovih letalih odlična in imaš vedno kaj opraviti, čas pa hitro beži. Usluge so na precej višji ravni kot v letalih zahodnih družb in človek je veselo presenečen, spričo dejstva, kako je na preostalih naših prometnih sredstvih. Nad danskim glavnim mestom smo doživeli zračni krst. Zašli smo v »zračno luknjo« in naenkrat močno izgubili na višini. Spričo prejšnjih nasvetov se novin-nci nismo ustrašili, zato pa so napravili paniko naši »varuhi«. da jih je stjuardesa komaj Pomirila (v naših očeh so izgubili ves ugled). Presenečenje v vlaku Z letališča smo se hitro odpeljali na vlak in nadaljevali vožnjo proti Švedski. Ker smo imeli prvi razred, smo poiskali lep vagon in se ugobno namestili. Sredi hvaljenja, da je danski prvi razred lepši od našega, je prišel sprevodnik in nam pojasnil, da moramo v sosednji vagon, ker sedaj sedimo v drugem razredu! Presenečeni smo odšli tja in bili radovedni, kako-se je mogoče peljati še udobneje. Prvi razred je velik prostor v obliki salona s povsem ločenimi fotelji in z vsem udobjem. Vožnje v takih razmerah sploh ne občutiš. Vprašali smo se, v kakšno kategorijo bi dali Danci naš prvi razred. .. Komaj smo čakali, da pridemo do skrajne točke danske zemlje, kjer bomo zapeljali na trajekt in tako v enem dnevu preskusili vsa prevozna sredstva, od osebnega avtomobila, avtobusa, letala, vlaka in ladje. Prevoz s trajektom prek dansko-Švedske ožine je minil v pol Ure. K sreči je bilo morje mirno, vendar pa prav nič privlačno. Ob pogledu na to umazano črno rjavo gmoto ti postane jasno, zakaj si vsi tako žele videti naš Jadran. Linkoping Ne da bi opazili kakšne mejne organe, smo že hiteli po švedski zemlji, nasproti našemu cilju, mestu Linko-£>ingu. Prispeli smo okoli 21. Ure zvečer. Bilo je še popolnoma svetlo. Bili simo pač na 60. vzporedniku, kjer so Razmere v marsičem drugačne, posebno pa vremenske. Sprejel nas je močan naliv dežja. Ker se vsi lokali zapro tu Že ob 21. uri, nismo mogli dobiti ničesar za pod zob, kaj šele pijače. Na lastni koži smo spoznali, da je pisanje po na-ših časopisih, ki prikazujejo švede kot velike ljubitelje alkohola, precej neumestno. Dejstvo, da v tednu dni (s soboto in nedeljo vred) nismo na cesti videli niti enega vinjenega človeka, daje čisto drugačno sliko o tem vprašanju. Sploh Pa smo kmalu spoznali, da imamo v marsičem zgrešene predstave o švedskem narodu. Nastanili so nas v prijetnem hotelu, kjer je bilo vse odlično, razen hrane. Pa ne, da bi ne bila kvalitetna, le E>o naš m okusu ni. Mi ima-rno radi bolj začinjeno, kislo, slano, tu pa vse preradi jedila sladkajo. Žalostno smo gledali v krožnike s sladkim tResom ali sladko solato. Tudi ostalim Športnikom Je delala prehrana največ težav, vendar so bili Rusi edini, ki so zagrozili z odhodom, če jim v vsem ne Ugode. S tem si simpatij ni- so pridobili, saj so se razburjali neupravičeno, ker niso javili naprej, kaj želijo. Seveda so jim Švedi ustregli in vse se je nekako pozabilo. Mi pa smo se potolažili, da se bomo že doma najedli. Mesto Linkoping je skoro polovico manjše od Ljubljane, vendar po videzu sodeč v industriji in trgovini precej močnejše. Sam trgovski center je ogromen in lahko dobiš prav vse. Pojem zase je konfekcija, ki nudi ogromno modelov v vseh barvah in številkah, tako da je kupcu praktično nemogoče ostati nezadovoljen. Tudi postrežba je za nas nekaj novega. Prodajalci sploh ne silijo v kupca in mu prepuste vso trgovino na voljo, da si v miru izbere in ogleda, šele potem z največjo vljudnostjo pristopijo in sklenejo posel. Seveda je mogoče to le tam, kjer so ljudje disciplinirani. Švedska mladina Na cesti smo srečavali veliko dolgolascev, ki so imeli dosledno negovane pričeske, tako da jim ni kaj oporekati, četudi ti ta moda ni všeč. Presenetila pa so nas mlada dekleta, v resnici otroci pod desetimi leti, ki se lepotičijo že prav po ma-nekensko in zaradi tega izgube že v mladosti ljubkost, ki jo imajo otroci. O močno razvpitem huliganstvu ni bilo sledu. Mogoče veljajo zgodbe, ki jih lahko pri nas beremo, za Stock-holm, za vso Švedsko pa nikakor ne. Vsaj za Linkoping ne! Bili smo v neki mladinski restavraciji, kjer nudijo same brezalkoholne pijače. Velika dvorana je bila prepolna dolgolascev in deklet z mini krili, ki so se zabavali ob zvokih juke-boxa, vendar je bilo vzdušje vseskozi prisrčno, pa tudi nihče ni povzročal hrupa. Znajo se zabavati tudi brez konjaka in bitrov ... Evropsko prvenstvo žal si samega mesta in njegovih posebnosti nismo mogli kaj prida ogledati, ker smo pač prišli na evropsko prvenstvo v plavanju. Iz števila sodelujočih držav (23) je bilo očitno, kako resno so vsi jemali to tekmovanje. Le Albanija, Turčija in Portugalska niso poslale nikogar. Organizacija je bila odlična, sploh bi se pa čudili, če pri tako vestnih ljudeh ne bi bilo kaj v redu. Zanimanje občinstva je bilo izredno, kar se je pokazalo že dan pred prvenstvom, ko je bila na sporedu samo otvoritev z defile-jem, tekmovanja pa so bila šele naslednji dan. Kljub temu je bil stadion poln in vsaka ekipa je bila toplo pozdravljena. V samem tekmovanju so imeli največ uspeha Rusi, tekmovalci NDR pa so bili tesno za njimi. Pri obojih se vidi izredno načrtno delo, pa tudi to, da težav z denarjem ne poznajo. Vsaj v športu ne! Močno pa so nas presenetili domačini, saj so se predstavili kot tretja plavalna sila v Evropi, čeprav do sedaj nismo o njih veliko slišali. Naša plavalca, Kranjčan-ka Lidija Svarc in Rečan Marin Kustič, sta v tako močni konkurenci zaplavala odlično in se oba uvrstila v finalu na peto mesto. Vsi smo bili zelo veseli, ker smo opravičili zaupanje. Lidiji je zvezni kapetan podaril dres državne reprezentance. Kostim je res zelo lep in kmalu jo je prosila neka ruska plavalka, če hoče zamenjati z njenim, ki je bil že star in obrabljen. Li- diji je predlagana zamenjava kar sapo vzela, tako se ji je zdelo nemogoče, da bi dala kopalke iz rok. Tri dni prvenstva, živčnosti in k sreči izpolnjenih upov je bilo končno za nami. Počasi smo si začeli želeti domov, da se naužije-mo našega prijetnega sonca, zraka in posebno domače hrane. Vendar povratek nI bil tako enostaven. Kar trikrat smo menjali letalo in počutili smo se kot pravi svetovni potniki, toliko letališč smo spoznali. Zadnjo etapo od Berlina do Zagreba smo leteli zopet z domačim letalom. Ko smo izstopili, je v nas butnil' topel zrak in o hladnem severnem podnebju, ki smo ga čutili še pred nekaj urami, ni bilo sledu. Bili smo doma, zadovoljni ker smo veliko doživeli in videli, pa vendar veseli, da je že vse za nami. A. Čolnar — Košnik Razpis štipendij za šolsko leto 1967-68 Komisja za štipendije pri skupščini občine Kranj razpisuje za šolsko leto 1967/68 naslednje štipendije: 3 na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo za študij matematike — fizike; 6 na pedagoški akademiji za študij matematike — fizike; 2 na filozofski fakulteti za študij slovenščine — srbohrvaščine; 1 na filozofski fakulteti za študij slavistike ali primerjalne književnosti s knjižničarstvom; 1 na filozofski fakulteti za študij angleščine — francoščine; 3 na pedagoški akademiji za tehnični pouk — fiziko; 1 na pedagoški akademiij za študij nemščine; 1 na akademiji za glasbo ali pedagoški akademiji za študij glasbe; 2 na vzgojiteljski šoli. Kandidati naj vložijo prošnjo pri skupščini občine Kranj — komisija za štipendije — do 20. 9. 1967. Priložijo naj življenjepis, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o zaslužku staršev ter prepis spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, otroci članov ZB pa priporočilo organizacije. Prošnjo je treba kolkovati s kolkom za 0,50 N din. Komisija za štipendije skupščine občine Kranj VISTAL novost za tapeciranje avtomobilov in pohištva STANDARD — KRANJ Šolsko leto se je začelo Minile so počitnice in z njimi veseli brezskrbni dnevi. Začelo se je resno delo v šoli. Poiskali ste svoje torbice, pripravili zvezke, knjige in začeli vsakdanjo pot v šolo. Spet smo začeli z rubriko, namenjeno vam, pionirji. Napravili smo le majhno spremembo v naslovu. Odslej se namreč vaša stran ne bo več imenovala Glas pionirjev, ampak S ŠOLSKIH KLOPI. Upamo, da med počitnicami niste čisto pozabili svoje šole in svoje strani v Glasu. Prav gotove si imate veliko povedati, kako je bilo med počitnicami na morju ali v planinah, na obisku pri sorodnikih, kako ste nabirali maline, borovnice itd. Verjetno ste doživeli marsikaj zanimivega. Zakaj ne bi tega napisali? Svoje sestavke, pesmice, slike lahko pošiljate sami po pošti. Seveda pa bi radi videli, da bi bil teudi šole tako delavne kot lani. Saj se Še spominjate, da vsako leto nagradimo najboljše prispevke posameznikov kot tudi šole. Lani je bila najboljša preddvorska šola. Za začetek bomo objavili nekaj vaših lanskih prispevkov, ker nam med počitnicami niste tako pridno pisali. V vsaki številki pa bo tudi po ena iala in kratek sestavek vam v pouk. Dragi pionirji! Veselimo se vaših pisem. Začetek šolskega leta naj bo tudi začetek vašega dela v našem glasilu, saj objava vaših prispevkov pomeni priznanje vam in vaši šoli. UREDNICA Mamica mi je pripovedovala Bila je vojna. Poleti je prišel moj stric h kmetu na Javornik. Prav ob tem času so bile zrele češnje. Zato mu je kmet rekel, naj spleza na češnjo in se jih naje. Tedaj pa so prišli Nemci. K sreči strica niso opazili, ker je bil visoko na češnji. Ce bi ga našli, bi ga prav gotovo ustrelili, ker je bil partizan. Matjaž Počkaj, osnovna šola Lucijan Seljak Uganke Ima okna, pa ni hišica, ima kolesa, pa ni avto, ima krila, pa ni ptica, brž uganite, kaj je to. (O[E}0]) Govori, kakor človek, poje, kakor ptiček. (oipej) če ga nima, si ga želi, če ga ima, ga ljubi. (raop) Franci Erzin, osnovna šola Šenčur Ležišče cino-brove rade v naši vasi V ozki soteski, po kateri je speljana cesta in si je potok Knapovžica v Trnovcu pod Katarino (v Ločnici) s težavo urezal strugo, so še danes velika ležišča cino-brove rude. Mnogi trdijo, da je ta žila povezana z Idrijo. V začetku 20. stoletja so bili v teh krajih veliki rudniki. V naši vasi je bila tudi tovarna, kjer so rudo talili. Razvaline mogočne zgradbe se vidijo še danes. Da so pred nekaj desetletji pri nas zares kopali cinober. pričajo tudi veliki kupi gramoza (šterca). Rudnike in tovarno je leta 1962 zalila voda. Pred nekaj leti je bilo še videti nekaj rovov, sedaj pa, ker je jamski les razpadel, teh ni več. Mnogi starejši ljudje se še spominjajo pridelovanja živega srebra v teh krajih, mnogi pa se spominjajo tudi velike povodnji, ki je uničila industrijo pri nas. Pa še to. Nekateri rudarji so stanovali prav v naši hiši. Ko smo se v njej naselili, smo našli staro jamsko svetilko. Danes je Trnovec pod Katarino prava izletniška točka. Obišče nas mnogo turistov, ki se zanimajo, kako je bilo z rudarstvom pri nas. Kristina Zupin, osnovna šola Medvode-Preska Šala o črva »Otroci, danes bomo govorili o koristnih in škodljivih živalih. Kdo pozna kakšno žival?« Vse tiho. Opogumi se Janez z zadnje klopi: »Crv!« »Veste, otroci, samo to ni koristna, ampak škodljiva žival. Kot vidim bolje poznate škodljivce, pa naštejte nekaj teh.« Spet tišina. Spet se javi Janez in reče: »Se en črv.« Naš cilj — Dolge njive Žareča zarja se še ni skrila, ko je že hitel naš avtobus proti spodnji postaji žičnice na Krvavec. Kmalu nas je sedežnica popeljala v svet zelenih pašnikov in skalnatih gorovij, že tretje leto sem preživljala počitnice na Krvavcu in vsako leto sem spoznala več lepot. Tudi lani se je mnogo spremenilo. Dnevi, ki sem jih preživljala na Krvavcu, so se hitro vrstili in predzadnji dan smo se odločili, da gremo na Dolge njive in morda tudi še naprej. Sredi sinjega neba skoraj ni bilo videti oblačka. Pogumno smo se začeli vzpenjati. Seveda smo večkrat pomislili na hladno Darina Konc: V novo šolsko leto Počitnice, počitnice v kraljestvu volje zidane doma, pod našimi gorami, ob morju ali kje ob Savi, povsod nam sonce je sijalo in dobre volje nam dajalo za brezskrbne dni, ko pouka bilo ni. Kot lepe sanje so minile počitnice. Počitnice, v kraljestvu volje zidane, čez leto dni na svidenje! Zdaj srečno v novo šolsko leto danes smo si zaželeli, ko spet resni, zbrani, tihi v šolo smo hiteli za leto dni modrejši, za leto dni starejši. Vsem gorenjskim pionirjem Želimo srečno in uspešno in zraven še veselo novo šolsko leto! senco, ki je pa ni bilo nikjer. Kadarkoli smo se ozrli v nebo, je bila tam še vedno rumeno žareča krogla. Končno smo zagledali pod seboj Zoisovo kočo. Pot po peščenih plazovih in strmih skalah je bila kar prijetna, saj smo bili že blizu cilja. Stopili smo na mehko planinsko trato in se oddahnili: Pred nami je samevala pastirska koča. Gore, ki so obdajale pašnik, so se nemo spogledovale. Na prvi pogled bi lahko pripisali tej dolinici obliko kotla. Vendar sta bila tu dva izhoda, prvi skozi ozko dolinico navzdol, drugi po markirani poti naprej med sive stene. Nič ni bilo čudnega, da sem se tedaj spomnila na zanimive zgodbe Karla Maya. Toda tu se mi ni bilo treba bati nikakršnih Indijancev, ker so na trati mirno pozvanjali kravji zvonci, neki planinci pa so si ob vodnjaku gasili žejo. Kmalu smo bili pri njih.' Dolgo bi sedeli in govorili, če nas ne bi ura opomnila, da je pred nami še dolga pot proti Zoisovi koči. Metka Jerič Vam v pouk Kaj je cinober? Kristina Zupin iz Medvod nam je poslala sestavek, v katerem piše o ležiščih ci-nobrove rude v Trnovcu pod Katarino. Kaj je cinober, se bo marsikdo od vas vprašal? To je živosrebrna ruda rdeče barve, ki se uporablja v slikarstvu. Cinober je edina ruda, iz katere se dobiva živo srebro v večji količini. Pri nas jo imamo v Idriji, pri Sv. Ani nad Tržičem, v Samoborski gori, v Dalmaciji, v Bosni in v Srbiji (Avala v Beogradu). Twiggy dekle bledega obraza Počitek za oči Z malo spretnosti lahko postane TWIGGY vsako dekle, ne glede na obliko obraza in barvo kože. Vprašale se boste, kako? Kaj je potrebno? Obrvi naj bodo tanke, depilirane v ozkem loku ter koničaste proti sencem. Barva mora biti svetlejša od las. Obrvi torej so nepo-udarjene. Ten tekočega pudra je svetel, skoraj prozorno bel. Lahen val pudra v prahu pa naj da že tisto prosojnost bledice, ki si jo TWIGGY tako želi. Na licih pa je njeno značilno rdečl-lo. Oči — ključ do prave TWIGGY. Njene trepalnice so dolge, vidne, poudarjene, veke pa so obrobljene s tanko barvno črtico. Nad njo, med trepalnicami in obrvi, pa je v loku potegnjena črta enake barve. Oko je tako začrtano, ne pa obarvano. Za zvečer pa si TWIGGY na Ođ - ključ do prav« TWIGCY trepalnice nanese še srebrno, zlato ali briljantno barvo. Letošnja jesen in zima sta si torej izbrali za ideal bleda, prosojna dekleta z nadihom odseva bledega brezbarvnega sonca Severa. TYVIGGY je naglo in spretno izbrala svoj izraz, našla si je svetel odtenek polti, da je videti upadla, suha, shujšana, ter si nadela edini poudarek na očeh. In kakšna je pričeska TWIGGY? Oglejmo si jo malo pobliže: kostanjevo barvo las si je TWIGGY spredaj posvetlila, zadaj na tilniku pa je pustila temnejšo. Spredaj si je pustila dostojanstveno dolg las, ki poševno pada mimo čela na uho. Zadaj je fantovsko po-strižena, toda šop las nad tilnikom je pustila daljši ter si ga ovila v koder, da je tudi vrat dobil svojo elegantno dolžino in ozkost. Tehnika sprostitve Ste med tistimi, ki zjutraj skočijo iz postelje, veselo po-pevajoč smuknejo pod mrzlo prho in se nato takoj spravijo na delo? Morda. Pravijo, da so taki ljudje. No, večina, žal, ni taka. Mnogo pa je takih, ki se na-kremžijo, ko jih zjutraj budilka zbudi, in vstanejo šele v zadnji minuti, po dolgem prigovarjanju in s skrajnim naporom volje in ki jih ni dobro nagovoriti pred zajtrkom. Potrebujejo dolg »zalet« in so v »največjem teku« pravzaprav šele ob koncu dneva, zvečer pa se nikakor ne morejo spraviti v posteljo. Po mnenju nekaterih znanih ameriških zdravnikov pa te ljudi po krivem dolže, da so lenuhi. To So samo ljudje, ki imajo drugačen »življenjski ritem«, kot tisti, ki zgodaj vstajajo. Tega ritma pa ni mogoče spremeniti. Kdor se je rodil kot »ncčni ptič«, se mora pač s tem sprijazniti. Take »sove« trdno zaspe šele proti jutru, zato potrebujejo več časa za prebujanje — in ne morejo takoj skočiti iz postelje. Sele če se nekaj časa pretegujejo, oživi njihov krvni obtok. Bolje je, da v miru zajtrkujejo v postelji, kot pa da zajtrk v naglici zmečejo vase. Laže bodo delali, če gredo sproščeni na delo. Kaj je pravzaprav sprostitev? Na to vprašanje je neki terapevt odgovoril tako, da je sprostitev prikazal nazorno: v trenutku je postal ves mehak, zlezel je tako rekoč vase, dokler ni obležal na tleh: izločil je iz mišic vso napetost, bil je sproščen. Pokazati je hotel, koliko energije porabi človek po nepotrebnem, ker so mišice stalno napete. Kdaj je žena stara? Veliko je že žena, ki se znajo sprijazniti s svojimi leti, ki iz nove gubice na obrazu ne narede tragedije in ki znajo z veliko ljubkosti in dostojanstva nositi svoja leta. Toda, kdaj je žena pravzaprav stara? Na to je težko odgovoriti. Lepa Helena, junakinja trojanske vojne, je imela 38 let, ko jo je Pariš ukradel njenemu možu... Aspazija je postala žena slavnega Perikla, ko je imela 35 let. .. V tem času so jo šteli za naj lep,šo grško ženo, muzo pesnikov in kiparjev. Kleopatra je imela 40 let, ko je slavni Antonij daroval svoje življenje zanjo ... Prav zares, kdaj Je žena stara? Ce imamo utrujene oči, nam zelo pomaga, če veke pljuskamo s hladno vodo, ki ji poprej dodamo nekaj kapljic kolonjske vode. še bolj učinkovito je, če dene-mo na obe veki koščka vate, ki smo ju potopili v mlačen kamilični čaj, potem pa pri miru ležimo s tema obklad-koma četrt ure. Utrujenost oči preženemo tudi z izpiranjem s solno raztopino. še bolje pa je, da preprečimo utrujenost oči. Zato ne smemo brati v vlaku, avtobusu ali kakem drugem pre- V nekaterih evropskih deželah so v zadnjih letih izdelali obsežne ankete med starimi ljudmi. Ugotovili so, da med devetdesetletniki in stoletniki ni pretirano debelih ljudi! Stoletnik se je vse življenje hranil zmerno in je obdržal težo, ki jo je imel pri dvajsetih letih. Ce sta zdravje in dolgost življenja odvisna od idealne teže, se pravi, če imate pri petdesetih letih isto težo kot ste jo imeli pri dvajsetih, potem imate vse perspektive, da boste doživeli devetdeseto življenjsko leto. Tako vsaj o Ce nimate peteršilja, morete uporabiti tudi mlado korenčkovo listje. Drobno sesekljanega ga denite v juho namesto peteršilja. 9 Ce ste dobili pri mesarju staro in trdo govedino, dodajte vodi, v kateri boste kuhali meso, malo jedilne sode. Meso bo hitreje skuhano. 0 Na izlete ne nosite hrano, ki se hitro pokvari! Prav tako ne puščajte v pločevinastih konzervah ostanke hrane, ker se lahko zastrupite, ko boste uživali hrano, v kateri so se pod vplivom zraka naselile strupene sestavine. voznem sredstvu. Ko gledamo televizijski spored, mo» ramo paziti, da ni svetloba v sobi premočna niti preslaba. Ne sedimo blizu niti n« predaleč od sprejemnika. Zdravniki priporočajo oddaljenost 1,80 do 3,50 metra. Paziti moramo na pravilno svetlobo pri branju. Žarnica naj bo dovolj močna (80 do 100 W) in naj bo nad višino oči, izvor svetlobe pa mora biti za nami. Knjiga, ki jo beremo, naj bo 35 do 40 cm oddaljena od oči. trdijo znanstveniki na podlagi obsežnih anket. Okrog 70 odstotkov žena je visokih danes med 160 in 165 cm. Srednja (idealna) teža tako visoke žene naj bi bila 55 kg, medtem ko naj bo teža žene, visoke med 166 in 173 cm 60,5 do 63,5 kg. To ja dejansko teža žena, ki najdlje žive in so tudi redkokdaj bolne. Dokazano je tudi, da idealna teža nima nikakršne zveze z vrsto dela in poklica. Na težo ne vpliva večurno sedenje za strojem ali pisalno mizo in ne večurno stanje ali gibanje pri poklicnem delu. # Pohištvo ii spletenega vrbja čistimo s slano vodo. Najprej ga zdrgnemo z mehko krpo, ki smo jo namočili v slano vodo, potem pa pohištvo otremo še s suho krpo. Cigaretni pepel Kapljica olja, v katero ste stresli nekaj cigaretnega pepela, je odlično sredstvo za odstranjevanje vodnih madežev s politiranega pohištva. Na koncu zdrgnite les z mehko krpico. Tkanine s francoskimi ter ostalimi inozemskimi in domačimi vzorci razstavlja na Zagrebškem velesejmu od 7. do 17. 9. 1967 TEKSTILINDUS KRANJ Vedno enaka teža-znak zdravja Pomembne nepomembnosti Nepreviden motorist V torek ob 8.45 se je na Javorniku pri Jesenicah laže ranil motorist Janez Kavčič iz Kranja. Ker je vozil po »redini ceste z Jesenic proti Javorniku, je s sprednjim delom motorja zadel v levi sprednji blatnik nasproti prihajajočega osebnega avtomobila, ki ga je vozil nemški državljan. Motorist je padel po cesti in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Na avtomobilu je škode za 700.000 »tarih dinarjev. -sz Zapeljal med borovce V vasi Tabre pri Hrušici «e je v četrtek ob 10. uri zgodila huda prometna nesreča nemškemu državljanu Wolffu Gerhardu. Ker ga je v blagem ovinku začelo zanašati po cesti, je zavil najprej močno v levo in potem v desno. Pri tem je najprej zadel v dva borovca in jih zlomil, nato pa še v tretjega, od koder ga je odbilo v četrti borovec, kjer je obstal. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je škode za 2,500.000 starih dinarjev. Kolesarka zapeljala pred avtobus V sredo ob 7.30 se je na Gorenjesavski cesti v Radovljici hudo ponesrečila 9-letna Simona Novak iz Radovljice. Deklica se je peljala s kolesom proti Lescam pravilno po desni strani. Ko je za njo pripeljal voznik avtobusa Ferdinand Borštnar, je nenadoma zavila v levo. Borštnar nesreče ni mogel preprečiti, čeprav je zavil močno v levo; deklico je s sprednjim delom avtobusa zbil po cesti. Nezavestna je obležala kakih 8 metrov stran ob cesti. Prvo pomoč so ji nudili v zdravstvenem domu v Radovljici, nato pa so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. -sz ^Električni tok ubil otroka V torek okrog 15. u e je v vasi Drulovka električni tok ubil štiriletnega Janija Kar-lovčeca iz Drulovke št. 10. Otrok je hodil po cesti s svojo mlajšo sestrico in je prijel za žico, ki je visela z električnega droga. Domnevajo, da je ta vod v noči od ponedeljka na torek pretrgala nevihta. Zahvala Ob smrti našega očeta, starega očeta in brata Janeza Sušnika Dolharjev ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, ter nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo dr. Bajželjnu za večletno zdravljenje, vsem sosedom za njihovo pomoč, g. župniku iz Predoselj za zadnje spremstvo, pevcem iz Kokrice za lepo petje doma, ob odprtem grobu in v cerkvi, gasilcem iz Kokrice in sosednim društvom za častno spremstvo, tov. Sncdicu za poslovilni govor. Vsem še enkrat prisrčna hvala. ... , j _ žalujoči: domači Mlaka, 4. 9. 1967 V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 71. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, žena, sestra m stara mama Marija Križaj roj. Dolenc (Ribovtova mama) Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 10. septembra, ob 15. uri iz mse žalosti Zg. Bitnje št. 17 na pokopališče v žabnico. Žalujoči: mož Valentin, sin Jože, sin Francelj z družino, hčerki Mara in Francka z družinama, sestra Antonija in ostalo sorodstvo Zg. Bitnje, 8. septembra 1967 Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega očeta, starega očeta in brata Andreja Ostermana se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje, ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu izkazali zadnjo čast in poklonili toliko lepih vencev. Posebna hvala g. župniku za lep govor, kaplanu za požrtvovalno skrb in obiske, župniku iz Oljševka in vsej duhovščini za spremstvo. Zahvalo smo dolžni tudi vsem sosedom za njihovo nesebično pomoč, botrom in ostalim vaščanom, ki so nam stali ob strani v teh hudih dneh. Prav lepa hvala tovarni Standard in sodelavcem, upravi Projekta, Tekstilnemu šolskemu centru, tovarni Iskra obrat ATN in sodelavcem. Lepa hvala dr. Sajovicu Mihu za prvo pomoč. Vsem in vsakomur prisrčna hvala, ki so našega ljubega očeta spoštovali in ga imeli radi. Neosnovane govorice o nesreči na Kriški gori Nesreča, ki se je pripetila v hladni noči od 5. do 6. avgusta na Kriški gori in ki je zahtevala dve smrtni žrtvi (38-letna Frančiška Komac in 5-letni Henrik), je v Tržiču sprožila mnogo pogovorov, dvomov in sumničenj, ki se še do danes niso popolnoma polegla. Zato smo obiskali dr. Andreja Robiča, ki je prevzel v svoje roke zdravljenje preživele 64-letne Jožefe Po-lenšek z Golnika, in ga prosili, da bi nam pojasnil to, med občani nerazčiščeno vprašanje — kakšen je bil vzrok smrti. TakoIs nam je odgovoril: »Na mesto nesreče je razen gorske reševalne službe, ki je ponesrečenki nudila prvo pomoč (za malega Henrika in Frančiško je bilo že prepozno), prispel tudi preiskovalni sodnik, ki je svojo nalogo vestno opravil, vendar ni našel nobenih znakov, ki bi kazali na kakšno nasilno smrt aii zastrupljcnje. — Organi uprave za notranje zadeve so prišli do enakih zaključkov: edini vzrok smrti je bilo pod-hlajenje. Znaki, okoliščine v katerih se je zgodila nesreča. in natančne preiskave torej popolnoma izpodbijajo neosnovane govorice in sumni-čenja, ki so jih v mestu Tržiču in okolici razširili nekateri, tako rekoč »kronični opravljivci«. Njihovo čvekanje je pač padlo na plodna tla — ljudje so jim verjeli.« Zdravnik dr. Andrej Robie je nameraval trupli tudi ob- ducirati, predvsem zaradi strokovne dokumentacije, to-; da zdravniško osebje je naišlo prazno mrtvašnico — eo~ rodniki so že odpeljali trupli na svoje domove. Tako so jim obdukcijo onemogočili. Ljudje — tako vse kaže —■ še vedno ne zaupajo popolnoma v strokovno sposobnost zdravnikov in preiskovalnih organov in mnogo raje verjamejo praznim marnjam. V. M. Spregledal kolesarja V torek ob 15.50 je v križišču Kidričeve ceste in ceste JLA v Kranju voznik osebnega avtomobila Peter Baj-želj iz Drulovke podrl kole* sarja Braneta Weisseisena iz Kranja. Bajželj je vozil po cesti JLA iz mesta proti Ko-kiici. V križišču s Kidričevo cesto je zavijal v le.vo in pri tem spregledal kolesarja, ki mu je prihajal nasproti z desne strani. Pri nesreči je bil kolesar laže ranjen. -sz Pri lovu na fazane obstrelil žensko V četrtek okrog 9. ure dopoldne je italijanski državljan Giovanni Biaselli iz Genove ob priliki lova na far zane na Brniku obstrelil 40-letno Ano Ferjan iz Češnjev-ka. Dobla je več šiber v glavo in so jo prepeljali v bolnišnico. Tujcu so po nalogu javnega tožilca začasno odvzeli potni list. -sz Luže 53 Žalujoči: sin in hčerke ter ostalo sorodstvo Zahvala Vsem, ki ste počastili spomin naše drage žene in mame Ivanke Unterweger rojene Logar in nam izkazali prisrčno sočustvovanje, jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, ter ji v življenju kakorkoli lajšali dolgo in hudo bolezen, naj-iskrenejša hvala. Posebna hvala požrtvovalnim sosedom, sindikalni podruž. podj. UKO, staršem cicibanov iz Krope in poštnim uslužbencem Bohinja. Žalujoči: mož, hčerka in sin z družinama Boh. Bistrica, 4. 9. 1967 Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubega sina in bratca Janita Karlovčeca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam lajšali bolečine v hudih dneh, izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje, ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so mu nudili prvo pomoč in prevoz, g. Francu Presetniku, sosedom in vsem sorodnikom in znancem. Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, še enkrat naša iskrena hvala. Žalujoči: družini Karlovčec in Vrhovnik Drulovka, 7. septembra 1967 r Radio _____ -i SOBOTA — 9. septembra 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Jazz za dopoldne — 10.15 Dopoldanska parada velikih simfoničnih orkestrov — 11.00 Turistični napotki za turiste — 11.20 40 minut narodnih in narodno-zabavnih melodij — 12.10 Iz starejše italijanske glasbe za razne instrumente 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Noč v Benetkah — odlomki iz operete — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Solisti, zbori in orkestri — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermežzo — 15.40 Zaključni prizor iz opere Ero z onoga Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. sveta — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Domači ansambli — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Mali koncert violinistke Nou-che Doine — 20.SO Zabavna radijska igra — 21.00 Igrajo mali zabavni ansambli — 21.15 Glasba ne pozna meja —■ 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 V plesnem ritmu NEDELJA — 10. septembra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.37 Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Zvoki orkestra Nelson Riddle — 15.05 Iz sveta opernih melodij — 16.00" Nedeljsko šfjfrtno popoldne — 18.30 Iz solistične glasbe — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadrii večer 22.50 Literarni nokturno — 23.05 In zdaj zaplešimo PONEDELJEK, 11. septembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 »Dobra volja je najbolja« — 9.25 Odlomki iz dveh Leharjevih operet — 10.15 Škocjanske jame — orkester Slovenske filharmonije — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-20 Revija zabavnih melodij — 12.10 Nekaj priljubljenih skladb Roberta Schumanna — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Akademski pevski oktet — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz koncertnega repertoarja orkestra Kurta Edelhagna — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor France Prešeren iz Kranja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Dvajset minut, s štirimi zabavnimi ansambli — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 21.00 Reprodukcija koncerta orkestra Slovenske filharmonije — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igra plesni orkester RTV Ljubljana TOREK — 12. septembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Odlomki 1« oper Gioacchina Rossinija_. 10.15 Jugoslovanski ansambli in orkestri zabavne glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Slovenska narodna in zborovska glasba — 12.10 Iz operetne in popularne orkestralne glasbe —■ 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo češki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.45 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana z deli starih mojstrov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.05 Glasba iz naših krajev — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Zabavni orkester RTV Ljubljana in instrumentalni solisti — 20.30 Radijska Igra — 21.11 Pesem godal — 21.33 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.15 Jazz v noči SOBOTA - 9. septembra 11.00 Prenos partizanske proslave (RTV Zagreb) — 14.25 Evropsko veslaško prvenstvo (Evrovizija) — 18.00 Vsako soboto (RTV Ljubljana) - 18.15 Začaram bratje (RTV Zagreb) -19.05 Zaplešite z nami, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) _ 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Rezerviran čas (RTV Zagreb) - 21.30 Cik cak (RTV Ljubljana) - 21.40 Iz tuje glasbene reprodukcije, 22.35 Srebrni svinec (RTV Zagreb) — 22.50 Golo mesto, 23.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 včeraj, danes, jutri, 18.55 Mladinska igra, 19.05 Risanke (RTV Zagreb) - 19.15 V besedi in sliki (RTV Beograd) - 19.40 TV prospekt, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 Spored ita- lijanske TV — Ostale oddaje: 17.40 Narodna glasba (RTV Skopje) - 17.55 TV novice, 19.40 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 20.30 Rezerviran čas, 22.50 Serijski film 23.45 Informativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA — 10. septembra 9.25 Poročila, 9.30 Dobro nedeljo voščimo (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Tisočkrat zakaj (RTV Beograd) - 11.30 Črni bikec (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska T V konferenca (RTV Zagreb) 14.20 Evropsko veslaško prvenstvo (Evrovizija) — 15.40 TV biro (RTV Zagreb) — 15.55 Nadaljevanje prenosa iz Vichija (Evrovizija) — 16.15 Moto-cross v Karlovcu (RTV Zagreb) — 16.45 Nadaljevanje prenosa iz Vichija (Evrovizija) — 18.55 Dolgo, vroče poletje, 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) 20.50 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 21.50 Pogled na Sarajevo, 22.00 Zadnja poročila, 22.20 Mediteranske igre (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PON EDELJEK — 11. septembra 9.40 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.55 Poročila, 17.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.25 Risanke (Skopje) — 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Velesejemski TV prospekt (RTV Zagreb) f < Televizija i— _ i 18.40 Biseri glasbene literature, 18.55 Portret gospe Copeland (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 S kamero po svetu (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Srečanje pred odhodom — TV drama (RTV Zagreb) 21.40 Dežela smehljaja, 22.10 Zadnja poročila, 22.25 Mediteranske igre (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) - 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo) 18.45 Znanost in ml (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV TOREK — 12. septembra 9.40 T V v šoli, 10.40 Angle-ščina (RTV Zagreb) - 11.00 Oisnove splošne izobrazb« (RTV Beograd) - 18.10 TV prospekt (RTV Ljubljana) — 18.30 Mediteranske igr« (Evrovizija) — 19.40 TV obzornik, 20.00 Cik cak, 20.10, Ločitev pa taka — komedija, 21.40 Kje je meja — TV igra, 22.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 22.30 Mediteranske igre (RTV Zagreb) — Drugi spored: 18.00 Poročila (RTV Beograd) -18.30 Telesport, 19.10 Od zore do mraka, 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 9. septembra amer. barv. CS film CIMARRON ob 15.30 in 20. uri, franc. barv CS film DRUGA RESNICA ob 18. uri, premiera franc. barv. CS filma GANGSTER-JI V PARIZU ob 22.30 10. septembra barv risanka BA\1BY ob 10. uri, franc. barv. CS film GANG-STERJI V PARIZU ob 13.30, amer. barv. CS film CIMARRON ob 15.30 in 18.uri, premiera amer. barv. filma NE POŠILJAJ MI ROŽ ob 2030 11. septembra franc. barv. CS film GANGSTERU V PARIZU ob 16., 18. in 20. uri 12. septembra franc. barv. CS film GANGSTERJI V PARIZU ob 16., 18. In 20. uri Kranj STORtIC 9. septembrk jug film. DIVERZANTI ob 18. in 20. uri, premiera zah. nem. filma OVADUH ob 22. uri 10. septembra amer. barv. risanka BAMBY ob 14.30, jug. film DIVERZANTI ob 16. uri, franc. barv. CS film DRUGA RESNICA ob 18. uri, amer. barv. CS film CIMARRON ob 20. uri 12. septembra zah. nem. film. OVADUH ob 16. in 20. ari, ameriški film PE-DRA »b 13. uri Stražišče SVOBODA 9. septembra franc. barv. CS film DRUGA RESNICA ob 20. uri 10. septembra franc. barv. CS film GANGSTERJI V PARIZU ob 16. in 20. uri, jug. film DIVERZANTI ob 18. uri Cerklje KRVAVEC 9. septembra ameriški film GLASNI ŠEPET ob 20. uri 10. septembra zah. nemški film OVADUH ob 15. uri in 19.30, ameriški film GLASNI ŠEPET ob 17. uri Naklo 9. septembra premiera amer. barv. filma NE POŠILJAJ MI ROŽ ob 20. uri 10. septembra amer. barv. film NE POŠILJAJ MI ROŽ ob 17. uri Kropa 10. septembra amer. CS film MORILCI IZ SAN FRANČIŠKA ob 15. in 19.30 Jesenice RADIO 9. do 10. septembra poljski barv. CS film FARAON, II. DEL 11. septembra angl. barv. CS film DŽINGISKAN 12. septembra franc. film GALIA Jesenice PLAV2 9, do 10. septembra franc. film GALIA 11. do 12. septembra poljski barv. CS film FARAON, II. DEL Dovje-Mojstrama 9. septembra italij. film PREVARANI SOPROG 10. septembra poljski barv. CS film FARAON, I. DEL Koroška Bela 9. septembra jugosl. film DEČEK JE ZAVPIL -UMOR 10. septembra franc. barv. CS film PESEM SVETA 11. septembra francoski film GALIA Kranjska gora 9. septembra franc. barv. CS film PESEM SVETA 10. septembra jugosl. film DEČEK JE ZAVPIL -UMOR Kamnik DOM 9. septembra franc. barv CS film GROF MONTE Velika nagradna prodaja ruskih rib in kompotov Od 11. septembra 1967 v vseh trgovinah Prehrane, Ljubljana Škombra v olju....... 350 gr N din 4,50 Škombra v paradižnikovi omaki 350 gr N din 4,20 Sardina v olju....... 230 gr N din 3,63 Saira v olju......... 250 gr N din 3,83 Kompot višnja . . i..... 1070 gr N din 5,30 Kompot višnja ........ 570 gr N din 3,10 ŽREBANJE NAGRAD BO 15. OKTOBRA, 25. NOVEMBRA 1967 IN 10. JANUARJA 1968. Številke izžrebanih kuponov bodo objavljene v Delu in Ljubljanskem dnevniku. Za vsako ribjo konservo ali kozarec kompota prejmete ob nakupu nagradni kupon. IZŽREBALI BOMO 609 NAGRAD: 3 nagrade — pralni stroji Candy 3 nagrade — TV sprejemniki Televox RR Niš 3 nagrade — hladilniki Rex 1301 3 nagrade — peči na olje Kontakt 7500 3 nagrade — električni štedilniki Gorenje 6 nagrad — štedilniki na trdo gorivo Gorenje 3 nagrade — sesalci za prah Eta — češki 3 nagrade — smuči JET s kandahar vezmi 3 nagrade — foto aparati Zorkv 4 3 nagrade — gramofoni suprafon stereo 4 zvočniki 9 nagrad — tranzistorji Piknic RR Niš 15 nagrad — grelne plošče Eta 12 nagrad — aspiratorji za preproge — češki 300 nagrad — pralni prašek Juxan 5 kg 60 nagrad — nakup prehrambenega blaga v znesku 100,00 N din 90 nagrad — nakup prehrambenega blaga v znesku 50,00 N din 90 nagrad — nakup prehrambenega blaga v znesku 25,00 N din ■ Razpis za sprejem gojencev v glasbeno šolo Jesenice v šolskem letu 1967/68. Glasbena šola Jesenice bo sprejemala stare in nove gojence za oddelke: klavir, godala (violina, viola, čelo, kontrabas), pihala (flavta, oboa, fagot, klarinet), trobila (trobenta, gozdni rog, pozavna, tuba), solopetje, harmoniko, kitaro, tolkala, balet in teoretični pouk (nauk o glasbi). Vpisovanje starih in novih gojencev bo 11., 12., 13., 14. in 15. septembra 1967 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, v učilnici št. 2 (posl. gimnazije, I. nadstropje desno). Stari gojenci naj prinesejo s seboj zadnje spričevalo glasbene šole, novi pa naj predložijo zadnje spričevalo matične šole (osnovne, gimnazije, strokovne šole). Pri vpisu mladoletnih gojencev morajo biti navzoči starši. Vse ostale informacije posreduje tajništvo šole, tel. 82-423. Ravnateljstvo Obvestilo Uprava Zavoda za vzdrževanje športnih objektov v Kranju obvešča cenjeno občinstvo, da bo zimsko kopališče v Savskem logu začelo redno obratovati v nedeljo, 10. septembra 1967. Kopališče bo odprto vsak dan razen ponedeljka in torka od 7. do 19. ure. Uprava Zavoda priporoča šolam in klubom, da koristijo bazen v dopoldanskem času, ostali korist-niki popoldan od 15. do 19. ure, ob nedeljah pa ves dan od 7. do 19. ure. Uprava Zavoda CHRISTO, II. DEL ob 20. uri 10. septembra franc. barv. CS film GROF MONTE CHRISTO, II. DEL ob 17. in 20. uri 11. septembra franc. barv. CS film GROF MONTE CHRISTO, II. DEL ob 20. uri Škof j a Loka SORA 9. septembra amer. barv. film TOPKAPI ob 17.30 in 20. uri 10. septembra amer. barv. film TOPKAPI ob 17. in 20. uri 11. septembra jug. nem. barv. CS film PESEM PRERIJE ob 19. uri 12. septembra jug. nem. barv. CS film PESEM PRERIJE ob 20. uri POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila Skoda 1000 MB — leto izdelave 1967 s prevoženimi 7.000 km. Začetna cena 9.500,00 N din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Kranj v Kranju — Kidričeva c. 40. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, dne 13. 9. 1967 do 12. ure. Zavarovalnica Kranj Slaščičarna-kavarna Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 3 KV, PK servirke za nedoločen čas 2. 2 KV, PK točajke za nedoločen čas 3. 1 mlajšega upokojenca za razvoz peciva — za nedoločen čas Za delovna mesta pod 1 in 2 je poskusni rok za 2 meseca. Podjetje s stanovanji ne razpolaga. Ponudbe je treba poslati na naslov Slaščičarna — kavarna Kranj, Tavčarjeva 17. Razpisna komisija pri ELEKTRO RADIO SERVISU BLED razpisuje prosto delovno mesto skladiščnika Pogoji: 1. KV trgovec elektro stroke ali KV trgovec želez-nine ali KV elektromonter — eiektromehanik 2. Odsluženi vojaški rok Nastop službe takoj ali po dogovoru, osebni dohodek po tarifnem pravilniku podjetja. Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mest?. MOPEDISTI POZOR! Zaradi zamenjave vozniškega dovoljenja organiziramo zdravstveni pregled v Škofji Loki. Prijave sprejema Avto-moto društvo Skofja Loka, Jegorovo predmestje 10 med uradnimi urami. Kavo dobite tudi v Central prodajalna Delikatesa - Kranj Srečke s končnicami so zadelđ dobitek N din 30 8 60 8 07530 2.008 69560 408 0426430 premija 30.008 0541730 premija 10.008 11 6 91 6 3971 200 26B21 600 69931 1.000 0018201 premija 8.000 42 8 822 40 65822 400 75292 600 89952 1.000 0020562 premija 50.000 3 4 51983 404 84653 604 94213 404 53094 400 99424 600 0128824 premija 8.000 0181144 premija 8.000 03445 400 38495 600 65475 400 83615 600 84625 400 94715 600 0032035 premija 8.000 0526195 premija 100 OOO 0532355 premija 8.000 1024455 premija 8.000 6 4 38726 604 61586 404 65876 604 07 10 17 6 27 6 77 6 87 20 437 100 58 10 63 3 538 80 53108 1.000 0019543 premija 8.000 29 S 06949 1.000 ?0629 406 65189 600 0001779 premija 10.000 0236509 premija 8.000 Obvestilo Starše obveščamo, da bo obvezno cepljenje proti črnim kozam v kranjski občini za otroke rojene od 31.3.1966 do 31.3.1967 in otroke do starosti 3 let, ki do sedaj še niso bili uspešno cepljeni, čas fn kraj cepljenja je razviden v vabilu. S seboj prinesite vabilo in izkaznico o cepljenju. Zdravstveni dom Kranj — otroški dispanzer Obveščamo naše zavarovance, da smo IZPLAČALI NASLEDNJE ODŠKODNINE ZA POŽARNE ŠKODE: dne 2. 9.1967 KRC Jože, Grad 3, p. Cerklje S din 552.768,— dne 2. 9.1967 HAFNER Albert, Virmaše 65, p. škof- ja Loka S din 701.260.— dne 6. 9.1967 ALEŠ Antonija, Mače 4, p. Preddvor S din 2,689.115,— dne 6. 9. 1967 FRELIH Stanko, Zabrdo 4, p. Sorica S din 1,289.718,— Uprava Zavarovalnice Kranj do 2,50 N din, korenček 1,20 do 1-40 N din, krompir 0,60 do 0,80 N din, zelje 0,70 do 0,80 N din, fižol v stroč-ju 2 do 2,50 N din, paprika 1.40 do 1.60 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, med 12 do 13 N din, skuta 4 do 5 N din, solata 1,80 do 2 N din, cvetača 3 do 4 N din, grozdje 3 do 3,50 N din, živa perutnina 7 do 8 N din za Odprli smo nove razstavne prodajne prostore v Ljubljani, Celovška 163, kjer si lahko ogledate celotni proizvodni program: pisarniško opremo — jedilne restavracijske klubske garniture — galnike ter kinofotelje in gu- INDUSTRIJA POHIŠTVA KAMNIK OPEL KADETT OPEL REKORD OPEL COMMODORE Po najnižjih evropskih cenah Avtotehna, Ljubljana, Titova 25, telefon 312-022 V Kranju Jabolka 1 do 2,40 N din, hruške 1,50 do 3 N din, slive 1,20 do 1,40 N din, bre-$ve 3 do 4 N din, lubenice \ N din, čebula 1,50 do 2 N din, rdeča pesa 1 do 1,20 N 'din, kumare 0,50 do 0,60 N din, kumarice za vlaganje 2 kg; ajdova moka 3,50 do 4.50 N din, koruzna moka 1,60 do 1,80 N din, kaša 3 do 4 N din, ješprenj 1,60 do 1,80'N din, pšenica 1 do 1,20 N din, proso 2,50 do 2,80 N din, oves 0,60 do 0,70 N din, borovnice 3,50 do 4 N din, brusnice 10 do 12 N din za liter; zelena in peteršilj 0,20 do 0,40 N din za šopek, jajca 0,50 do 0,60 N din Objava Pri odseku za notranje zadeve skupščine občine Skofja Loka so v hrambi naslednja najdena dvokolesa: 1. 298 — moško kolo, znamke ASTRA, št. 5793677, črne barve; 2. 299 — žensko kolo, znamke ROG-TOURING, št. 769457, ze- lene barve; 3. 300 — moško kolo, neznane znamke in številke, temno rdeče barve; 4. 301 — moško kolo, neznane znamke, št. 570811, svetlo ze- lene barve; 5. 302 — žensko kolo, znamke CORTUR, št. 64770, rdeče barve; 6. 303 — moško kolo, neznane znamke, št. 187516, črne barve; 7. 304 — žensko kolo, znamke ROG-ŠPORT, št. 303300, svetlo zelene barve; 8. 306 — moško kolo znamke ROG-TOURING, št. 266909, sive barve; 9. 307 — moško kolo, neznane znamke, št. 174632, črno-sive barve; 10. 308 — moško kolo, znamke ROG-ŠPORT, št. 700583, sive barve; H. 309 — žensko kolo, neznane znamke, št. 508339, modre barve; 12. 310 — žensko kolo, neznane znamke, št. 18855, zeleno- modre barve; 13. 311 — moško kolo, znamke ROG, št. 665923, krem barve 14. 312 — moško kolo znamke ROG, št. 80880, črne barve. Pozivamo lastnike, da kolesa, dvignejo najpozneje v enem letu po objavi, ker po preteku tega roka postanejo družbena lastnina. Ob dvigu je treba predložiti na vpogled dokumente o lastništvu. Odsek za notranje zadeve skupščine Občine ŠKOFJA LOKA SOBOTA — 9. septembra 1967 MALI OGLASI GLAS * 23. STRAN Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVC BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21-058 Prodam Prodam FIAT 750, letnik 1962 in 15 m3 suhih smrekovih DESK 48 in 24 mm. Naslov v oglasnem oddelku 4331 Prodam ali zamenjam za BUKOVE DRVA kompletno dobro ohranjeno spalnico. Slanovic, Bled 4332 Prodam MOPED T 13, skoraj nov, za 180.000 S din. Bled pod Kukovnico 8 4333 Prodam novo hrastovo KAD — 1100 1 — s pokrovom za namakanje sadja. Krek, Selca 35 4334 Prodam plemenskega VOLA, 450 kg težkega. Topolje 13, Cerklje 4335 Prodam JABOLKA za žganje ali mošt. Praprotna polica 4, Cerklje 4336 Prodam PRAŠIČA in TELIČKO, eno leto staro. Dvor-je 34, Cerklje 4337 Prodam POSTELJI z VLOŽKI in nočni OMARICI. Kranj, škofjeloška c. 43 4338 Prodam KRAVO brejo ali • teletom. Jama 34, Kranj 4339 Ugodno prodam vzidan levi ŠTEDILNIK s« kotličem in manjšo kmečko PEC. Strgan Sr. Bitnje 32, Žabnica 4340 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in 60 kg težkega PRAŠIČA. Moše 13, Smlednik 4341 Pohitšvo za dnevno SOBO prodam za 60.000 S din ali 600 N din. Nežmah, Kidričeva 32, Kranj 4342 Ugodno prodam PEC za centralno kurjavo do 30.000 cal/h in desni ŠTEDILNIK. Rakovec Ivan, Ul. Kejžarja 29, Jesenice 4343 Prodam 6 let starega KONJA od para po izbiri. Rozman Franc, Kranj, Straži-iče, Gasilska 2 4344 Prodam NSU PRIMO 150 ccm ali zamenjam za MOPED T-12. Stari dvor 5, šk. Loka 4345 Prodam levi vzidljiv ŠTEDILNIK. Jama 14, Kranj 4346 Prodam MOPED. Britof 92, Kranj 4347 Prodam iz mehkega lesa SPALNICO s KAVČI in dvojni KAVČ s tremi FOTELJI. C. 1. maja 21, Kranj (popoldan) 4348 . Lončeno PEC — KAMIN prostostoječ s kromiranim: tesnilnimi vratci, na jekle- nem stojalu, ugodno prodamo. PEKO, Šk. Loka 4349 Prodam skoraj nov MOPED T-12 z ravnim krmilom. Kranj, Kokrica 78, 4350 Prodam lepe PUJSKE, 6 tednov stare. Praprotna polica 25, Cerklje 4351 Razno POHIŠTVO po nizki ceni prodam. Ogled v nedeljo. Mirko Maier, Ljubno 37, Podnart 4352 Prodam MOTOR-PUCH 250 ccm za 150.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 4353 Ugodno prodam FIAT 1100, letnik 1952. Naslov v oglasnem oddelku 4354 Prodam prenosni KOTEL — 50-litnsiki za kuhanje krme. Ostanek, Kranj, Skalica 14 4355 Prodam 4 m bukovih DRVA. Dostava na dom. Zg. Besnica 66 4356 Prodam VIBRACIJSKI STROJ za izdelovanje zidne opeke (dva modela) Andrej Jenkole, Kranj, Zasavska 8 4357 Prodam 50 kg ŽIME v kitah, dva m suhih 5 cm PLOHOV in malo rabljen enofazni ŠTEVEC. Informacije, Žagar Matevž, Sv. Duh, Šk. Loka 4358 KADI po 600 litrov prodam. Sebenik, Ljubljana, Kumerdejeva 9 4359 Prodam dve KRAVI s teličkom. Sp. Senica 8, Medvode 4360 Prodam PRIMO 175 ccm. 64. ali zamenjam za MOPED T-12. Mustar, Medetova 1, Kranj 4361 Prodam KAMENJE za betoniranje. Peric, Naklo 4362 Ugodno prodam desni vzidljiv ŠTEDILNIK __ in emajliran »goran« Kranj, Komenskega l/I 4363 VW — 1200, leto izdelave 1964, eksport izvedba, prodam. Sp. Lipnica 15, pri Radovljici 4364 Prodam odličen MOPED na tri prestave. Brudar, Klanec 27, Kranj 4365 SADNO STISKALNICO poceni prodam. Pšata 1, Cer-kije 4366 Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK 65 x 65 x 125 cm. Ku-kec Marjan, Partizanska 11. Kranj 4367 Prodam staro obnovljeno HIŠO, 6 km iz Kranja. Naslov v oglasnem odd. 4368 Poceni prodam večjo količino betonskega ŽELEZA 6, 8, 10 in 12 mm. Arh Joža, Podvin 1, Brezje 4369 Prodam 10 m suhih bukovih DRVA. Poženk 9, Cerklje 4370 Prodam nov 80-Iitrski MEŠALEC za beton. Naslov v oglasnem oddelku 4371 Prodam dele za TMZ-MOPED. Poženk 28, Cerklje 4398 Prodam borove PLOHE. Lahovče 61, Cerklje 4399 Ugodno prodam oblane DESKE za napušč (pabjon) Galjot, Pot v Bitnje 7, Kranj 4400 IMV-KOMBI prodam — v odličnem stanju — letnik 1963. Ogled v soboto, 9. 9. ad io. — 17. ure na dvorišču hotela Jelen, Kranj 4401 Zelo ugodno prodam dobro ohranjen vzidljiv ŠTEDILNIK. Ogled vsak dan. Orešnik, Puštal 76, Šk. Loka 4402 Prodam žlindrine BLOKE. Šenčur 29 4403 Prodam tri PRAŠIČE od 100 _ 150 kg težke. Dorfar-je 21, Žabnica 4404 Predam dobro ohranjeno POMIVALNO MIZO. Kokrica 204, Kranj 4405 KADAR VOZIŠ, NE BERI! KADAR BERES, BERI PAVLIIIO! BUTAN-PROPAN plin po 1,30 N din za 1 kg dobite pri trgovskem podjetju KURIVO KRANJ Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila in prašičke po 20 kg težke, Zapoge 17, Vodice 4406 Ugodno prodam dobro ohranjen prenovljen avto VW-53. Ogled vsak dan dopoldne. Jamnik 13 pri Kropi 4407 Prodam FIAT 600 D. Ogled od _ 16. septembra pri kleparju Ribnikarju Kranj, Ljubljanska c. 16 4408 Prodam BIKCA eno leto starega, Voglje 52, Šenčur 4409 Prodam DESKE za betoniranje, »PUNTE«, betonsko ŽELEZO — 8 mm in žlindrine KVADRE. Močnik, BUKOVICA 20, Vodice 4410 Prodam 4000 kosov cementne strešne OPEKE po 80 S din. Mihovec, Sp. Senica 2, Medvode 4411 Prodam JABOLKA za mošt. Voklo 36, Šenčur 4412 Prodam konja, 7 let starega, težkega 500 kg in KRAVO s teletom. Trboje 53, Smlednik 4414 Prodam dve mladi KRAVI po izbiri, lahko s teleti ali 9 mesecev brejo in VOLIČA, 300 kg težkega. Trboje 10, Smlednik 4413 Prodam dve TELICI »sivke« za pleme nad 300 kg težke. Kokrica 13, Kranj 4415 Prodam lepe mlade PRAŠIČKE. Breg ob Savi 9, Kranj 4416 Prodam suhe hrastove PLOHE. Praprotna Polica 24, Cerklje 4417 Prodam 3000 kg semenskega KROMPIRJA »igor«. Visoko 31, Šenčur 4418 Enoinpol STANOVANJSKO HIŠO v Kamni gorici, v dobrem stanju, takoj vseljivo, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije popoldne. Plevnik, Kropa — Stočje . 4419 Prodam TEPKE in JABOLKA za mošt ter BIKA za rejo. Kranj, šmarjetna gora 2 4420 Prodam KRAVO s teletom. Strahinj 70, Naklo 4421 Prodam MOPED. Britof 81, Kranj 4422 Dve PEČI na olje, ena nova, druga rabljena prodam. Požgaj, Kranj, Kokr-ški breg 3 4423 Prodam dobro ohranjeno avstrijsko motorno kosilnico. Zorman, Breg 10, Preddvor 4424 Prodam nov TAUNUS 12 M, letnik 1967, Knapič, Predos-lje 113, Kranj 4425 Poceni prodam GRAMOFON s ploščami in kuhinjski KOT OBLOGO. Berce, Stara Loka 36, Šk. Loka 4426 Prodam PREBIRALNIK za krompir. Voklo 68, Šenčur 4427 Kupim nov AVTO. Ponudbe poslati pod »po izbiri« 4372 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranj — Cerklje. Naslov v ogl. oddelku 4373 Kupim zazidljivo PARCELO v Kranju ali bližnji okolici. Plačam lahko v devizah. Nahtigal. Kranj-čirče 5/a 4374 Upokojenca kupita enosob-no takoj vseljivo STANOVANJE v okolici Kranja ali Šk. Loke. Ceh Vinko, Lenart, Slov. Gorice, Ptujska 45 4375 GORENJSKI MUZEJ v Kranju kupi dobro ohranjen lesen KMEČKI STROP 4376 Suhe mecesonove PLOHE kupim. Naslov v oglasnem oddelku 4377 Kupim rabljeno kuhinjsko POHIŠTVO. Naslov v oglas, oddelku 4378 Kupim dobro ohranjen AVTO fiat 750. Ponudbe poslati pod »Gotovina« 4379 PSA ovčjaka, letnik 67, kupim. Tavčar, Posavc 12, Podnart 4428 Kmetovalcil Izdelujem vse vrste gumi vozov, traktorske PRIKOLICE, enoosne s »kiperjem« ali brez, traktorske NAKLADALCE za gnoj in gramoz, traktonske KULTIVATORJE, SAMOKOL-NIČE in balikonpsike ograje vseh vrst. Cena vseh izdelkov konkurenčna. Vse izdelke delam tudi po naročilu. LAH ALOJZ splošno kova-štvo, Klanec 13» pošta Komenda 4140 MIZAR — lahko priučen — dr>bi stalno službo, Specializacija za delo, ki ga bo opravljal, zagotovljena. V, poštev pridejo trezni — pošteni. Hrana in stanovanja je v hiši. Bešter, Ovsiše 12, Podnart 4380 Obveščam potrošnike, da lahko nabavijo za ozimnico prvovrstni KROMPIR — beli (cvetnik) pri Lokar, Rupa 11, Kranj 438L Sprejmem za splošno ko-« vaštvo VAJENCA. Za hrano in stanovanje preskrbljeno.' Naslov v oglasnem oddelku 4382 Fant, star 20 let, ki živi v Franciji, želi spoznati ali si dopisovati z dekletom, starim 18 — 20 let. Ponudba poslati pod »Tujina« 4383 Pošteno in pridno žensko iščem za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu za 6 do 8 ur dnevno. Dobro plačam. Borštnar, šk. Loka.' Partizanska 12 4384 Izgubil sem meseca junija OČALA. Prosim najditelja^ da jih vrne proti nagradi Sajevic, Strahinj 28, Naklo 4335 Zahvala za požrtvovalnost pri reševanju reševalnemu planinskemu društvu Tržič in zdravniku dr. Robiču za vse, hvaležna Polenšek Pe-pica, upokojenka, Golnik 46 4336 Za enoinpolsobno STANOVANJE dam 1,000.000 S din nagrade. Ponudbe poslati pod »Vseljivo po dogovoru« 4387 Izdelujem vseh vrst OSI za krožne žage ter sadne MLINE, SAMOKOLNICE, in poljske VOZIČKE na gumi kolesih. Mencinger Vlado. Zgoša 57, Begunje 4388 Mlajši moški, dober, ter trezen želi spoznati dobrosrčno značajno kmečko dekle do 35 let, ki ima posestvo. Ponudbe poslati pod »Bodiva diskretna« 4389 Vzamem GARAŽO v najem v Kranju. Maistrov trg 5, Kranj 4390 Izgubil sem BRUSILNI STROJ za teraco od Kokri-ce do Rupe. Proti nagradi vrniti Barbo Franc, Valbur-ga 45, Smlednik 4391 Iščem SOBICO v škofjii Loki. Ponudbe poslati pod »Snažen« 4392 Našel sem Športno rogo-vo moško KOLO. Dobi se. Kariš Milka, Ul. St. Rozmana 1, Kranj 4393 SOBO s posebnim vhodom išče zdravnik. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Oba zadovoljna« 4394 NOVA CVETLIČARNA »Francka« v Kranju na Vo-dopivčevi 3 se priporoča občanom za obisk. Francka Severjeva 4395 Prireditve GOSTILNA pri MILHARJU v šmartnem prireja v soboto, 9. 9. 67, zabavo s plesom. Za razvedrilo bo skrbel kvartet- STEGEN Vabljeni! 4396 ZMS Cerklje priredi v soboto MLADINSKI PLES. Igra kvartet Storžič. Vabljeni! 4397 GLAS SPORT SOBOTA - 9. septembra 1967 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22 152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Pred začetkom v gorenjski košarkarski ligi Spomladanske izkušnje: neresnost Ker delo vodstva gorenjske košarkarske lige skozi vse tekmovanje ovira neresnost nekaterih klubov, bo tekmovalna skupnost morala sprejeti taktiko brez popuščanja, kajti nered slabo vpliva tudi na tiste klube, ki telijo resno tekmovati. Ta teden se začne jesenski del prvenstva v vseh konku-rencah, pa do sedaj še ni znana končna uvrstitev klubov iz spomladanskega dela prvenstva. Po zaslugi nekate- Gorenjska nogometna liga Uspeh Kranja na Jesenicah Letošnje prvenstvo Gorenjske v nogometu igrajo v dveh razredih. Sest prvoplasiranih ekip z lanskoletnega prvenstva z Jesenicami in Svobodo, bivšima članoma conske lige, in Triglavom B igrajo v A razredu, medtem ko igrajo ostale ekipe V B razredu. Prvoplasirana ekipa B razreda preide naslednjo sezono v A razred. Največje presenečenje se Je pripetilo na Jesenicah, kjjer je pomlajena ekipa Kranja premagala Jesenice. Lanskoletni prvak Naklo je bil premagan v Šenčurju po ?elo slabi in grobi igri. Z. Erzin (Svoboda) in Guzelj (Naklo) sta bila izključena iz igre zaradi medsebojnega obračunavanja. Zmagoviti gol Je bil dosežen v zadnji minuti igre. Po veliki terenski premoči je Ločan prepričljivo prelagal ekipo Železnikov. Tržič je z minimalnim rezultatom premagal Lesce. Domači nogometaši niso izkoristili dveh enajstmetrovk. REZULTATI — Jesenice : Kranj 0:1 (0:0), Svoboda : Naklo 2:1 (1:1), Ločan : Železniki 3:1 (2:0), Tržič : Lesce 1:0 (0:0). V drugem kolu se bodo srečali — Ločan : Kranj, Lesce : Jesenice, Naklo : Tržič in Triglav B : Svoboda. Igralci iz Železnikov so prosti. P. Didić Gorenjska rokometna liga Gledalci dele pravico V nedeljo se je začelo tekmovanje v gorenjski rokometni ligi. Novi člani lige so letos občinski prvaki Kamnik, Krvavec in Jesenice, že prvo kolo je razočaralo številne prijatelje te igre. Le dve srečanji sta bili odigrani v normalnih okoliščinah. Jesenice so bile kot domačin premagane od nekaj izkušenejše škofje Loke. Kranj B je brez večjega napora premagal mlado ekipo Krvavca. Vsa ostala srečanja so vodili »ljudje s tribun« z ali brez sodniškega izpita. čeprav so bile vse tekme registrirane z doseženimi rezultati, na javlja jo poražene ekipe proteste, pa čeprav so pristale, da igrajo srečanja « tako določenimi sodniki. Presenetljiva je zmaga Kamnika nad lani drugo- uvrščenimi Selcami, medtem ko sta zmagi Kranjske gore in Radovljice pričakovani. REZULTATI — Jesenice : škof j a Loka 18:19 (6:12), Kranj B : Krvavec 26:13 (13:7), Kr, gora : žabnica 17:15 (6:9), Radovljica : Križe 27:18 (15:11), Kamnik : Selca 26:21 (10:13). V drugem kolu se bodo srečali šk. Loka : Krvavec, Križe B : Kranj B, žabnica : Radovljica, Selca : Kr. gora, Jesenice : Kamnik. P. Didić VISTAL novost za torbice in kovčke STANDARD — KRANJ rih neresnih članov se po več kot dvomesečnem premoru ne vedo rezultati kar štirih tekem (Jesenice I : Radovljica 67, Medvode st. čl. : Jesenice II, Medvode st. čl. : Triglav in Jesenice I : Medvode st. čl.). Kot je razvidno, starejši člani Medvod tekmovanja niso vzeli resno in bi bilo škoda, da na račun njihovega bolj rekreativnega sodelovanja trpi disciplina tekmovanja. Opreti se bo treba na pravila in dogovor ter se po tem dosledno ravnati! Bolje je, če ima liga manj članov, ki delajo v športnem duhu, kot pa več, od katerih nekateri vanjo ne sodijo niti po disciplini niti po kvaliteti. Ker je na Gorenjskem premalo sodnikov za košarko, bi morali klubi tekme prijavljati pravočasno. Tako se ne bo dogajalo, da bo tekme sodil le en sam sodnik in še ta je dostikrat domačin, kar vedno ni v prid gostujočemu moštvu. Zapisnike s tekem bi bilo treba pošiljati takoj tekmovalni skupnosti, cla lahko vodi statistiko in lestvico. V Prvenstvo ' Kranja v tenisu Rekordna udeležba Največ nastopajočih je v najzanimivejši in najtežji konkurenci, v tekmovanju članov posamezno, kjer se je za naslov absolutnega prvaka Kranja potegovalo kar 32 kandidatov. Pred današnjo finalno tekmo ima gotovo največ upov za osvojitev prvega mesta lanskoletni prvak Davor Znidar, ki je v polfi-nalu premagal svojega največjega tekmeca Andreja Po-lenca. Drugi finalist je slovenski mladinski reprezentant Marjan Furlan. REZULTATI polfinalnih dvobojev — člani: D. Znidar : A. Polenec 3:1; Furlan : Mu-lej 3:1; mladinci: Mulej : An-zelc 2:0, Kokal : Furlan 0:2; pionirji: Cipek : Stagar 2:0, Purič : Erjavec 2:0; članski pari: A. Polenec — D. Žni-dar : Bedenk — Kuster in Jezeršek — Burger : Mulej — Furlan (še ni odigrano); mladinski pari: Mulej — Furlan : Jezeršek — Burger 2:0. J. Polenec — Jerkič : Kokal — Zdešar (še ni odigrano); mešani pari: Znidar — Znidar : Mulej — Kanalec 2:0, Bedenk — Bedenk : Kocjančič — Znidar (še ni odigrano). Danes bodo na sporedu nekatere finalne igre, poleg tega pa bodo kranjski teniški igralci gostili še ekipo ljubljanske Olimpije, s katero bodo igrali polfinale ekipnega prvenstva Slovenije. M. Kuralt Stanje pred jesenskim delom: na vrhu lestvice sta Radovljica in Trhle veje (Kranj) . Radovljica je letos zelo prizadevno moštvo, ki je tudi po kvaliteti napredovalo. Trhle veje so sicer moštvo, ki lahko premaga vsakega nasprotnika, vendar je brez večjih ambicij in je po dosedanjih izkušnjah Gorenjska liga zadnje tekmovanje, kjer lahko nastopa. V višjih tekmovanjih si tega ne bodo mogli privoščiti. Sredi, no lestvice so zavzele mladinske ekipe Triglava, Kroja, Jesenic in Medvod. V vsakem izmed teh moštev je nekaj dobrih posameznikov, ki že sodijo v višje tekmovanje (Triglavani in Ločani že igrajo v slovenskih ligah). Na zadnjih dveh mestih pa so mladinci Radovljice in starejši člani iz Medvod. Bistvenih sprememb v razvrstitvi v jesenskem delu verjetno ne bo, bodo pa v načinu tekmovanja, kajti edini izhod za uspešno orgr-nizirano tekmovanje je red. Kdor se pa s tem ne bo mogel sprijazniti, se bo pač moral sprijazniti z rezultatom 20:0 p. f. za tistega, ki si želi športne borbe, a ni naletel na športnega nasprotnika. P. Pokom Odličen start Kranja v drugem kolu LCRL sta se v Kranju pomerila gorenjska predstavnika moštvo Križ in lanskoletni član republiške lige Kranj. P0 boljši igri so zmagali domačini kar z 10 goli razlike (23:13). Tretji gorenjski predstavnik, ekipa Dupelj, je sprejela v goste igralce Krmelia vendar na tekmo ni prišel delegirani sodnik Hladnik iz Tržiča (ni dobil pravočasno dop1Sa o delegiranju). Ekipi sta odigrali prijateljsko tek- Tečaj za vodne reševalce Občinska gasilska zveza Radovljica je v avgustu organi z,rala na Bledu petdnevni te caj za vodne reševalce. Udeležilo se ga je 15 kandidatov gasilskih društev Bleda RaI dovljice Peko Tržiča, Kovor-ja, Kriz, kopališča Blert t kopališča Jesenice. Tečat " vodil profesor Miha PotoL k (avtor knji,e Reševal Po petdnevnem tegain e« imeli tečajniki vZV' kopališču v RadovhS J m ticni in praktičnih ^ Od 15 kandidatov ir^ ' mo eden ni opravil P * sa- Finalno tekmovanje z mopedi nedelja, 10. septembra 1967, ob 10. uri