URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 31	Ljubljana, 11. avgusta 1971	Cena 3 dinarje
Leto XXVIII
218.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 4-15/71) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 79. seji dne 29. julija 1971
odločil
I
V	posebni komisiji za dovoljevanje registracije samoupravnih sporazumov o merilih Za delitev dohodka in osebnih dohodkov se razreši:
— Jože Božič, član Izvršnega odbora predsedstva Zvezne konference SZDL Jugoslavije.
II
V	posebno komisijo za dovoljevanje registracije samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov se imenujeta:
— Borut Snuderl, namestnik republiškega sekretarja za delo in
— Ivan Lapajne, šef kabineta podpredsednika Izvršnega sveta.
St 113-36/68
Ljubljana, dne 29. julija 1971.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Tone Tribušon 1. r.
219.
Na podlagi 2. člena zakona o predstavnikih družbene skupnosti v svetih nekaterih zavodov s področja kulture, katerih ustanovitelj je SR Slovenija (Uradni Ust SRS, št. 42-223/66) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 79. seji dne 29. julija 1971 .
odločil
I.	Ker je potekla mandatna doba Ivanki Levčevi, profesorici biologije na I. gimnaziji v Ljubljani in Gabrijelu Simčiču, profesorju biologije na gimnaziji
Poljane v Ljubljani, kot predstavnikoma družbene skupnosti v muzejskem svetu Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, se za naslednjo dveletno mandatno dobo kot predstavnika družbene skupnosti v muzejskem svetu Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani ponovno imenujeta:
1.	Ivanka Levec, profesorica biologije na I. gimnaziji v Ljubljani;
2.	Gabrijel Simčič, profesor biologije na gimnaziji Poljane v Ljubljani.
II.	V muzejski svet Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani delegirajo za naslednjo mandatno dobo po enega predstavnika:
1.	Slovenska akademija znanosti in umetnosti;
2.	Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani;
3.	Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani;
4.	Društvo biologov Slovenije.
St. 022-32/64
Ljubljana, dne 29. julija 1971.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Tone Tribušon 1. r.
220.
Na podlagi 2. člena zakona o predstavnikih družbene skupnosti v svetih nekaterih zavodov s področja kulture, katerih ustanovitelj je SR Slovenija (Uradni list SRS, št. 42-223/66) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 79. seji dne 29. julija 1971
odločil
I.	Ker je potekla mandatna doba Stanetu Berniku, glavnemu uredniku »Sinteze« in ing. arh. Sergeju Pavlinu, asistentu na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, se za naslednjo dveletno mandatno dobo za predstavnika družbene skupnosti v galerijskem svetu Moderne galerije v Ljubljani imenujeta:
1.	Andrej Jemec, akademski slikar, Ljubljana;
2.	ing. arh. Edo Mihevc, redni profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani,
II.	V galerijski svet Moderne galerije v Ljubljani delegirajo za naslednjo dveletno mandatno dobo po enega predstavnika družbene skupnosti:
1.	Društvo arhitektov Slovenije;
2.	Društvo muzealcev^ Slovenije;
3.	Umetnostno-zgodovinsko društvo Slovenije;
4.1 Društvo likovnih umetnikov Slovenije;
5.	Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije.
St. 022-28/64
Ljubljana, dne 29. julija 1971.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Tone Tribušon 1. r.
221.
Na podlagi 76. člena zakona o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 39-220/70) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo
PRAVILNIK
o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij odvzema prostosti
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Kazen strogega zapora, zapora, mladoletniškega zapora in kazen zapora izrečeno v postopku za prekršek (v nadaljnjem besedilu: kazni odvzema prostosti), izvršujejo kazenski poboljševalni zavodi pod nadzorstvom republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat) po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SFRJ, št. 3-15/70), zakona o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: republiški zakon) in po tem pravilniku.
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za Izvrševanje zavodskega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom, če ni v zakonu o izvrševanju vzgojnih ukrepov (Uradni list SRS, št. 5-38/66) drugače določeno.
2.	člen
Nadzorstvo v smislu prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 59. člena republiškega zakona opravlja strokovna služba republiškega sekretariata.
JI. KLICANJE OBSOJENCEV NA PRESTAJANJE KAZNI
3.	člen
Občinsko sodišče pošlje obsojencu, katerega pokliče na prestajanje kazni odvzema prostosti, vozovnico o kreditiranem prevozu, če so mu za odhod v kazenski poboljševalni zavod potrebna medkrajevna prevozna sredstva.	y
Hkrati s pozivom obsojencu na prestajanje kazni, posije občinsko sodišče kazenskemu poboljševalnemu zavodu, v katerega je obsojenec razvrščen, en izvod poziva, vse odločbe v zvezi z izvršitvijo kazni, prepis izvedeniških mnenj in drugih podatkov o osebnosti obsojenca, ki si jih sodišče priskrbi v kazenskem postopku po 160. členu ZKP. Obenem sodišče zaprosi organ, ki vodi kazensko evidenco, naj pošlje kazenskemu poboljševalnemu zavodu tudi izpisek iz kazenske evidence.
4.	člen
Za obsojence, ki so obsojeni na kazen odvzema prostosti daljšo od šest mesecev, pošlje občinsko sodišče takoj po pravnomočnosti sodbe skrbstvenemu organu občine obrazec socialne ankete z naročilom, da ga izpolni in v 15 dneh pošlje neposredno kazenskemu poboljševalnemu zavodu, v katerega je bil obsojenec razvrščen.
Socialna anketa zajema podatke o prejšnjem življenju obsojenca, njegovih družinskih in socialnih razmerah) o zaposlitvi in druge podobne podatke.
Kazenski poboljševalni zavod lahko po potrebi zaprosi skrbstveni organ občine za socialno anketo tudi za obsojenca, ki je obsojen na kazen odvzema prostosti krajšo od šest mesecev.
5.	člen
Ce obsojenec, ki ga je občinsko sodišče poklicalo na prestajanje kazni, preživlja mladoletne otroke ali osebe, ki niso sposobne skrbeti same zase, obvesti sodišče o pozivu najmanj osem dni pred nastopom kazni skrbstveni organ občine, v kateri ima obsojenec stalno ali začasno prebivališče.
6.	člen
Ce se poklicani obsojenec ne zglasi določenega dne v kazenskem poboljševalnem zavodu, obvesti zavod o tem takoj občinsko sodišče, ki je obsojenca poklicalo na prestajanje kazni, da odredi prisilno privedbo.
III.	SPREJEM IN KLASIFIKACIJA OBSOJENCEV IN MLADOLETNIKOV V ZAVODIH
7.	člen
Kazenski poboljševalni zavod sprejme obsojenca na prestajanje kazni na podlagi poziva pristojnega občinskega sodišča.
Vzgojni poboljševalni dom sprejme mladoletnika na podlagi obvestila, ki mu ga pošlje pristojni skrbstveni organ občine.
8.	člen
Ob sprejemu obsojenca oziroma mladoletnika v zavod je treba ugotoviti njegovo istovetnost. Ta se ugotavlja s pomočjo osebnih podatkov iz sodnih odločb, osebne izkaznice in drugih javnih listin za ugotavljanje istovetnosti.
Ce nastane sum, da je namesto obsojenca prišel na prestajanje kazni kdo drug, ga uprava zavoda zadrži in zahteva od pristojnega organa za notranje zadeve, da ugotovi njegovo istovetnost in ukrepa po predpisih.
9.	člen
Obsojence oziroma mladoletnike je treba ob sprejemu v zavod fotografirati in daktiloskopirati.
Za vsakega obsojenca oziroma mladoletnika se izpolni osebni list, na katerega je treba prilepiti njegovo fotografijo in odtisniti njegove prstne odtise. Med prestajanjem kazni oziroma vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom sc v osebni list vpišejo vse morebitne spremembe podatkov, zajetih v osebnem listu.
Vsakega obsojenca oziroma mladoletnika je treba vpisati v matično knjigo obsojencev oziroma mladoletnikov.
Matična knjiga in osebni listi za obsojence in mladoletnike se vodita na predpisanih obrazcih.
10.	člen
Obsojenca oeiroma mladoletnika je treba ob sprejemu v zavod seznaniti s hišnim redom, dolžnostmi in pravicami ter disciplinsko odgovornostjo.
Predpisi o izvrševanju kazenskih sankcij morajo biti v zavodu obsojencem oziroma mladoletnikom na razpolago.
Hišni red zavoda je v vsaki bivalni sobi.
11.	člen
Ob sprejemu v zavod se obsojencem odvzame njihova obleka, perilo in obutev. Namesto tega dobijo v zavodu ustrezno obleko, perilo in obutev, ki go jo dolžni nositi.
Obsojenci, ki so obsojeni na kazni zapora do sedem dni, lahko med prestajanjem kazni nosijo svojo obleko, če niso zaposleni.
Obsojenci oziroma mladoletniki smejo imeti v zavodu le tiste svoje predmete za osebno uporabo, ki so dovoljeni po hišnem redu.
12.	člen
Odvzete predmete iz 11. člena tega pravilnika je treba takoj popisati. Obsojenec oziroma mladoletnik dobi potrdilo o odvzetih predmetih.
Odvzeti predmeti se hranijo v skladišču zavoda. Obsojenec lahko predmete, ki jih ne rabi, pošlje svoji družini.
Denar, ki ga je obsojenec oziroma mladoletnik prinesel s seboj, lahko pošlje svojim sorodnikom ali drugi osebi, sicer pa se hrani v zavodu kot njegov depozit. Na njegovo zahtevo se denar naloži na hranilno knjižico. Za tujo valuto in vrednostne papirje se uporabljajo veljavni predpisi. Dragoceni predmeti se hranijo v blagajni zavoda.
Evidenco o odvzetih predmetih vodijo zavodi po kartotečnem sistemu. Vrednostni predmeti morajo biti še posebej vpisani v knjigo vrednostnih predmetov. Knjiga mora biti paginirana in se hrani skupaj z odvzetimi predmeti.
Obsojenec, ki ostane v kazenskem poboljševalnem zavodu več kot eno leto, nalaga obvezni del svojega prihranka na hranilno knjižica
13.	člen
Upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda razvršča obsojence v oddelke in skupine, pri čemer upošteva zlasti: osebne lastnosti obsojencev, prevzgojni program in potrebe zavarovanja.
Pri razvrstitvi obsojencev v posamezni oddelek ali skupino se upoštevajo tudi vrsta in višina kazni, njihovo prejšnje življenje, zdravstveno stanje in starost.
V oddelku za obsojence glede na njihovo obnašanje razvrsti v skupine z ugodnostmi ali brez njih.
14.	člen
Upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda razvrsti obsojence v oddelke ali skupine po tem, ko dobi mnenje strokovne skupine sprejemnega oddelka. Tudi pri poznejših premestitvah obsojencev zahteva upravnik mnenje te skupine.
Če v zavodu ni pogojev za ustrezno razvrstitev obsojenca, predlaga upravnik republiškemu sekretariatu premestitev obsojenca v drug zavod.
15.	člen
Če upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda meni, da je treba obsojenca osamiti že v začetku prestajanja kazni, predlaga to republiškemu sekretariatu z mnenjem strokovne skupine in zdravnika.
O upravnikovem predlogu odloči republiški sekretariat brez odlašanja.
IV.	DELO SPREJEMNEGA ODDELKA
16.	člen
Sprejemni oddelek v večjem kazenskem poboljševalnem zavodu in vzgojnem poboljševalnem domu ima strokovno skupino za proučevanje osebnosti obsojencev oziroma mladoletnikov, ki jo praviloma sestavljajo psiholog, socialni delavec, pedagog in zdravnik.
Bivanje obsojencev oziroma mladoletnikov v sprejemnem oddelku kazenskega poboljševalnega in vzgojnega poboljševalnega doma traja lahko največ trideset dni, v sprejemnem oddelku zaporov pa največ sedem dni.
V	sprejemnem oddelku se opravi zdravniški pregled obsojenca in preuči njegova osebnost (struktura osebnosti in etiologija motenosti). Po potrebi se opravi tudi psihiatrični pregled. Podatki o osebnosti obsojenca so zaupnega značaja.
V	manjših zaporih se opravi samo zdravniški pregled obsojenca.
Na podlagi ugotovitev iz tretjega odstavka tega člena sestavi strokovna skupina vzgojni program za obsojenca in predlaga upravniku zavoda, v katero skupino naj obsojenca razvrsti.
Vzgojni program se vpiše v osebni list obsojenca oziroma mladoletnika.
17.	člen
Strokovna' skupina sprejemnega oddelka spremlja izvrševanje vzgojnega programa. Po potrebi obsojenca ponovno obravnava in predlaga dopolnitev ali spremembo programa.
V.	BIVALNI PROSTORI IN OPREMA TEH PROSTOROV V KAZENSKIH POBOLJŠEVALNIH ZAVODIH IN VZGOJNEM POBOLJŠEVALNEM
DOMU
18.	člen
Obsojenci oziroma mladoletniki prebivajo v zavodih v dnevnih sobah in skupnih spalnicah ali v posebnih sobah.
Vsak obsojenec oziroma mladoletnik ima svojo posteljo.
Bivalni prostori morajo biti svetli, suhi, zračni in dovolj veliki. Na vsako osebo mora biti najmanj osem kubičnih metrov prostornine.
19.	člen
Postelje obsojencev oziroma mladoletnikov so opremljene s posteljnimi vložki, rjuhami, odejami in blazinami. Vsak obsojenec oziroma mladoletnik ima določen prostor, kjer hrani obleko, perilo, obutev in predmete za osebno higieno.
V bivalnih in delovnih prostorih morajo biti sanitarije in pitna voda.
Prostori, v katerih obsojenci oziroma mladoletniki prebijejo prosti čas in dnevni počitek, so tako opremljeni, da se obsojenci lahko odpočijejo in uporabijo prosti čas v skladu s hišnim redom.
Stavbe, v katerih so bivalni in delovni prostori, je treba redno vzdrževati in čistiti.
VI.	OBLEKA, PERILO IN OBUTEV OBSOJENCEV TER MLADOLETNIKOV
20.	člen
Obsojenci nosijo obleko, perilo in obutev po določbah tega pravilnika.
Obleka ne sme vzbujati pozornosti in. žaliti dostojanstva oseb, ki jim je vzeta prostost.
Obleka je letna in zimska ter enotnega kroja.
Cas nošenja zimske oziroma letne obleke ureja hišni red zavoda.
21.	člen
Mladoletniki v vzgojnem poboljševalnem domu lahko nosijo svojo obleko, perilo in obutev.
Mladoletnika, ki nima svoje obleke, perila In obutve, oskrbi s tem vzgojni poboljševalni dom.
Pri delu nosijo obsojenci in mladoletniki delovno obleko.
Upravnik vzgojnega poboljševalnega doma predpiše v soglasju z republiškim sekretarjem potrebno obleko, perilo in obutev za mladoletnike.
22.	člen
Obleka, perilo in otiutev obsojencev so na notranji strani označeni z znakom kazenskega poboljševalnega zavoda.
23.	člen
Kazenski poboljševalni zavodi in vzgojni poboljševalni dom imajo na zalogi potrebno število oblek, perila in obutve. Za zimo imajo obsojenci oziroma mladoletniki pravico do dodatnih oblačil in obutve (površniki, bunde, volnene jopice, tople srajce, nogavice, rokavice in toplejše čevlje ali škornje).
Med prestajanjem disciplinske kazni oddaje v samico nosi obsojenec posebno obleko, s katero ga oskrbi uprava zavoda.
24.	člen
Sredstva za nabavo obleke, perila in obutve planirajo kazenski poboljševalni zavodi in vzgojni poboljševalni dom v letnih finančnih načrtih.
Obleko, perilo in obutev nabavlja vsak zavod sam.
Kazenski poboljševalni zavodi lahko skupaj nabavljajo obleko, perilo in obutev, če se o tem dogovorijo.
25.	člen
Obsojenci oziroma mladoletniki, ki delajo v gospodarskih enotah zavodov, dobijo delovno obleko in obutev. Ta obleka in obutev mora ustrezati higienskim in tehničnim predpisom o varnosti pri delu.
Nabavo in vzdrževanje obleke in obutve financira gospodarska enota zavoda.
26.	člen
Koliko obleke, perila in obutve pripada obsojencem, čas trajanja ter kroj in opis obleke, vrsto blaga za obleko in perilo ter vrsto usnja za obutev, bo naknadno določil republiški sekretar s posebnim predpisom.
VII.	PREHRANA OBSOJENCEV IN MLADOLETNIKČV
27.	člen
Obsojenci oziroma mladoletniki dobivajo dnevno najmanj tri obroke hrane. Hrana mora biti sveža, raznovrstna in vitaminska.
Za obsojence mora hrana vsebovati najmanj 2.500 kalorij dnevno, za mladoletne obsojence in mladoletnike v vzgojnem poboljševalnem domu pa najmanj 3.000 kalorij dnevno.
Bolni obsojenci in mladoletniki dobivajo hrano po navodilih zdravnika.
Pred delitvijo obroka poskusi jed upravnik zavoda oziroma delavec, ki ga on določi. Ugotovitve zapiše v kontrolno knjigo.
28.	člen
V kazenskih poboljševalnih domovih, večjih zaporih in vzgojnem poboljševalnem domu lahko uprave zavodov organizirajo prodajo živil in drugih predmetov za osebno rabo obsojencev in mladoletnikov. Višino denarnih sredstev za nakup določa hišni red zavoda.
29.	člen
Nadzor glede zdravstvenih in higienskih pogojev v zavodih opravljata zdravstvena služba zavoda in republiški sekretariat.
VIII.	ZDRAVLJENJE OBSOJENCEV OZIROMA MLADOLETNIKOV TER HIGIENSKI UKREPI V ZAVODIH
30.	člen
Zavodi zagotavljajo obsojencem oziroma mladoletnikom brezplačno potrebno zdravljenje.
V nujnih primerih je treba bolnemu obsojencu oziroma mladoletniku takoj poklicati zdravnika
Kadar po mnenju zdravnika zahtevano zdravljenje obsojencu ni potrebno, mu zdravstvena služba lahko nudi zdravstvene usluge, če jih plača sam.
31.	člen
O premestitvi bolnega obsojenca oziroma mladoletnika v bolniško sobo ali v bolnišnico odloča zdravnik.
Obsojenca oziroma mladoletnika, obolelega za hujšo ali dolgotrajnejšo boleznijo, ki je ni mogoče zdraviti v zavodu, se na predlog zdravnika premesti v drug kazenski poboljševalni zavod, ki ima pogoje za zdravljenje, ali v splošni zdravstveni zavod.
Stroške zdravljenja v zunanji zdravstveni ustanovi ali v drugem kazenskem poboljševalnem zavodu plača zavod, ki obsojenca ati mladoletnika pošlje na zdravljenje.
32.	člen
O zahtevi obsojenca oziroma mladoletnika za specialistični zdravstveni pregled odloči zdravnik zavoda.
Zdravnik lahko odobri na zahtevo obsojenca specialistični pregled tudi v primeru, ko meni, da ta ni potreben, če obsojenec sam plača stroške pregleda.
33.	' člen
O obsojenčevi oziroma mladoletnikovi hujši bolezni obvesti zavod takoj njegovega najbližjega sorodnika oziroma osebo, ki jo on določi.
Ce obsojenec oziroma mladoletnik umre, zavod takoj obvesti o smrti njegove ožje družinske člane in pristojni matični urad. Umrlega obsojenca ali mladoletnika pokoplje zavod na krajevnem pokopališču.
Na zahtevo ožjih družinskih članov se truplo obsojenca oziroma, mladoletnika izroči družini, da ga pokoplje na svoje stroške.
34.	člen
Natančnejše določbe o nudenju zdravstvene pomoči obsojencem oziroma mladoletnikom določi hišni red zavoda.
IX.	POSTOPEK PRI ODPUŠČANJU OBSOJENCEV IZ ZAVODA
35.	člen
Kazenski poboljševalni zavodi odpuščajo obsojence po določbah 49. člena republiškega zakona in po tem pravilniku.
Ob odpustu izroči uprava kazenskega poboljševalnega zavoda obsojencu njegove predmete in denar.
Odpuščeni obsojenec dobi potrdilo o odpustu. V njem mora biti navedeno, koliko so znašali njegovi prihranki in kakšno pomoč je dobil ob odpustu iz zavoda.
Obsojenec, ki ob odpustu nima svoje obleke, perila, obutve in tudi ne sredstev, da bi si to kupil, oskrbi s potrebno obleko, perilom in obutvijo zavod iz sklada za pomoč odpuščenim obsojencem.
36.	člen
Obsojenca pred odpustom iz kazenskega poboljševalnega zavoda pregleda zdravnik.
Zdravniški izvid se vpiše v zdravstveni list obsojenca.
222.
Na podlagi 76. člena zakona o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 39-220/70) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo
PRAVILNIK
o strokovnem izobraževanju, pripravniški dobi in strokovnih izpitih paznikov v kazenskih poboljševalnih domovih, zaporih in vzgojnem poboljševalnem domu
37.	člen
Odpuščanje obsojencev s prestajanja kazni odvzema prostosti podrobneje ureja hišni red zavoda.
X.	IZVRŠEVANJE KAZNI ZAPORA IZREČENE V POSTOPKU ZA PREKRŠKE
38.	člen
Občinski sodnik za prekrške, ki pokliče kaznovanega na prestajanje kazni zapora, hkrati pošlje zaporom, v katere je kaznovani razvrščen, en izvod poziva in vse odločbe v zvezi z izvršitvijo kazni.
Če se kaznovani, ki je bil poklican na prestajanje kazni, ne zglasi v zaporih, obvestijo zapori o tem občinskega sodnika za prekrške, ki ravna po četrtein odstavku 33. člena republiškega zakona.
39.	člen
Z osebo, kaznovano za prekršek, se v sprejemnem oddelku zaporov ravna po določbah hišnega reda. Zdravniški pregled se opravi v smislu 16. člena tega pravilnika..
Oseba, kaznovana za prekršek, sme med prestajanjem kazni nositi svojo obleko in obutev.
40.	člen
Določbe 5., 10., 12., 18. in 19. člena, osmega poglavja v celoti, določbe drugega in tretjega' odstavka 35. člena ter 37. člena tega pravilnika se uporabljajo tudi za osebe, kaznovane za prekršek.
XI.	KONČNE DOLOČBE
41.	člen
• Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. IK-010/1-69
Ljubljana, dne 30. julija 1971.
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo
Bojan Škrk 1. r.
I.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
Ta pravilnik podrobneje ureja strokovno izobraževanje, pripravniško dobo in strokovne izpite pazniške-ga osebja (v nadaljnjem besedilu: pazniki) v kazenskih poboljševalnih domovih, zaporih in vzgojnem poboljševalnem domu (v nadaljnjem besedilu: kazenski poboljševalni zavodi).
2.	člen
Pazniki dobijo nazive (paznik, višji paznik, nadzornik paznikov in poveljnik paznikov) po določbah zakona o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij (člen 26 do 30) glede na šolsko izobrazbo in delovne izkušnje, ko opravijo ustrezni izpit.
3.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat) in kazenski poboljševalni zavodi organizirajo tečaje ali druge oblike strokovnega izobraževanja paznikov-pri-pravnikov, ki so dolžni opraviti strokovni izpit.
Strokovni tečaji se lahko organizirajo tudi za višje paznike in nadzornike paznikov.
Republiški sekretar predpiše učni program za tečaje in strokovne izpite ter druge oblike strokovnega izobraževanja.
Za strokovno izobraževanje pazniškega osebja skrbita republiški sekretariat in kazenski poboljševalni zavodi.
4.	člen
Program strokovnega izpopolnjevanja na delovnem mestu za paznike predpiše upravnik zavoda potem, ko dobi mnenje republiškega sekretariata.
II. PRIPRAVNIŠKA DOBA
5.	člen
Osebe, ki so prvič sprejete na delo v pazniško službo, so sprejete kot pazniki-pripravniki.
Pripravniška doba za paznika traja eno leto.
Cas, prebit na delu v organih za notranje zadeve (operativni delavci kriminalistične službe in milice) se šteje v pripravniško dobo.
Ko pazniku pripravniku poteče pripravniška doba, je dolžan opraviti strokovni izpit za paznika.
6.	člen
Paznik-pripravnik opravlja delo v kazenskem poboljševalnem zavodu pod nadzorstvom starešine paz-niške službe ali osebe, ki jo ta določi.
Med pripravniško dobo se paznik-pripravnik z učenjem in delom pod strokovnim vodstvom usposablja za samostojno delo na delovnem mestu paznika.
Strokovno usposabljanje paznikov-pripravnikov poteka v kazenskih poboljševalnih zavodih po določenem učnem programu.
'til. UČNI PROGRAMI STROKOVNIH TEČAJEV IN
IZPITOV ZA NAZIVE V PAZNlSKI SLUŽBI
7.	člen
Učni programi strokovnih tečajev v pazniški službi , obsegajo naslednje predmete:
1.	Pazniška služba:
—	organizacija pazniške službe,
—	načela za opravljanje pazniške službe,
—	zavarovanje kazenskih poboljševalnih zavodov,
—	druge naloge paznikov pri opravljanju službe.
2.	Penelogija:
Vsi pozitivni predpisi s področja izvrševanja kazenskih sankcij in hišni redi kazenskih poboljševalnih zavodov.
3.	Osnove psihologije s posebnim poudarkom na odnos paznikov do obsojencev.
4.	Osnove kazenskega prava In kriminalistike.
5.	Temelji državne in družbene ureditve.
6.	Oborožitev, streljanje, telesna vzgoja in judo.
7.	Požarna varnost.
8.	Splošna higiena in prva pomoč.
9.	Pisarniško poslovanje na področju izvrševanja kazni.
Paznik-pripravnik se lahko prijavi k strokovnemu izpitu za paznika po končani pripravniški dobi, tudi če tečaja ni obiskoval.
8.	člen
Program izpita za višje paznike obsega naslednje predmete:
1.	družbena in državna ureditev,
2.	organizacija pravosodnih organov,
3.	samoupravljanje v upravnih organih v SR Sloveniji,
4.	kazensko pravo (izbrana poglavja iz kazenskega zakonika, zakonika o kazenskem postopku in temeljnega zakona o prekrških,
5.	upravni postopek (akti, vročanje),
6.	penelogija (izbrana poglavja iz zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, zakona o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij in pravilnika o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij odvzema prostosti,
7.	psihološki in psihopatološki problemi v kazenskih poboljševalnih zavodih,
8.	varnostna služba paznikov, streljanje in judo.
9.	člen
Program izpita za nadzornike paznikov obsega naslednje predmete:
1.	pedagogika in andragogjka,
2.	psihologija in psihopatologija,
3.	kazensko pravo in penelogija,
4.	pazniška služba, telesna vzgoja, judo, oborožitev in streljanje,
5.	pisarniško poslovanje, statistika in evidenca na področju izvrševanja kazni,
6.	higiensko-tehnično verstvo in prva pomoč,
7.	požarna varnost.
10.	člen
Program izpita za poveljnika paznikov obsega naslednje predmete:
1.	organizacija zavarovanja vseh vrst kazenskih poboljševalnih zavodov in vzgojno poboljševalnega doma,
2.	ukrepi ob izrednih primerih v kazenskih poboljševalnih zavpdih,
3.	naloge poveljnika pazniške službe v zavodu,
4.	vloga paznikov pri izvajanju prevzgojnih programov obsojencev.
11.	člen
Na izpite iz 8., 9. in 10. člena tega pravilnika se pazniki pripravljajo praviloma z individualnim študijem, lahko pa republiški sekretariat po potrebi organizira tudi tečaje, seminarje, predavanja in druge oblike pomoči pri študiju.
IV. STROKOVNI IZPITI
12.	člen
Kandidat opravlja strokovni izpit za paznika oziroma izpit za višji naziv pred izpitno komisijo, ki jo imenuje republiški sekretar.
Izpitno komisijo sestavljajo: predsednik, dva člana , in zapisnikar, ki imajo svoje namestnike.
Poleg članov izpitne komisije se lahko imenujejo tudi izpraševalci iz posameznih predmetov.
, 13. člen
Pismeno prijavo k izpitu za paznika oziroma višji naziv vloži kandidat pri kazenskem poboljševalnem zavodu, kjer je zaposlen. V prijavi je treba navesti: priimek in ime kandidata, šolsko izobrazbo in za kateri naziv bo kandidat opravljal izpit.
Kazenski poboljševalni zavod pošlje prijavo republiškemu sekretariatu s poročilom, ki vsebuje podatke o dosedanjem delu kandidata v pazniški službi ter oceno uspešnosti pri delu.
14.	člen
Kandidata, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje izpita, obvesti republiški sekretariat o teni, kje in kdaj bo opravljal izpit. Obveščen'mora biti najmanj 30 dni pred dnevom izpita. Na željo kandidata je ta rok lahko tudi krajši.
15.	člen
Strokovni izpit paznikov je usten.
Izpit je javen. Kandidatu se postavljajo vprašanja Iz snovi, predpisane po programu tega pravilnika.
16.	člen	'
Komisija ocenjuje uspeh kandidata na izpitu z oceno »izpit opravil« ali »izpita ni opravil«.
Če kandidat iz neopravičenih razlogov odstopi od že začetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
Kandidat, ki izpita ni uspešno opravil, ga sme ponavljati v roku, ki mu ga določi izpitna komisija, vendar ta rok ne sme biti daljši od treh mesecev.
Če kandidat kljub ponavljanju izpita ni uspešno opravil, mu preneha delo.
17.	člen
O poteku strokovnega izpita se piše zapisnik na posebnem obrazcu.
18.	člen
Kandidat, ki je uspešno opravil strokovni izpit, dobi o tem potrdilo. V njem so tile podatki:
—	priimek in ime kandidata,
—	rojstni podatki,
—	datum opravljenega izpita,
—	številka in datum izdaje potrdila,
—	podpis predsednika in zapisnikarja izpitne komisije,
—	uradni pečat.
V. KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Uspešno končana miličniška šola se šteje za opravljen izpit za paznika.
Uspešno končana srednja strokovna šola za notranje zadeve se šteje za opravljen izpit za višjega paznika.
Uspešno opravljen strokovni izpit za operativnega delavca kriminalistične službe se šteje za opravljen izpit za nadzornika paznikov.
20.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. IK-61/1-69
Ljubljana, dne 30. julija 1971.
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo
Bojan Škrk 1. r.
223.
Na podlagi šestega odstavka 24. člena zakona o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 39-220/70) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo Upravo
PRAVILNIK
o uniformi in opremi pazniškega osebja kazenskih poboljševalnih zavodov
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Ta pravilnik ureja:
— nabavo uniforme in dopolnilnih delov uniforme ter opreme za pazniško osebje (pazniki-pripravniki, pazniki, višji pazniki, nadzorniki paznikov in poveljniki paznikov — v nadaljnjem besedilu: pazniki);
—	dodeljevanje uniforme in dopolnilnih delov uniforme ter opreme paznikom in
—	denarno nadomestilo paznikom za neprevzeto uniformo in opremo.
*	2. člen
Uniformo in dopolnilne dele uniforme ter opreme za paznike nabavlja za vse kazenske poboljševalne za-vodeerepubliškl sekretariat za pravosodje in oBčo upravo (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat) iz sredstev za posebne namene, kolikor s tem pravilnikom ni drugače določeno.
Kazenski poboljševalni zavodi vodijo evidenco o uniformi in opremi paznikov, sestavljajo zahtevke za nabavo in dodeljevanje uniforme, dopolnilnih delov uniforme in opreme ter za izplačilo nadomestil za ne-prevzete dele uniforme in opravljajo vse druge zadeve pri oskrbi paznikov z uniformo in opremo.
II. POSEBNE DOLOČBE
: i	‘
3.	člen
Pazniki imajo pravico do zimske in letne uniforme z dnem, ko nastopijo delovno mesto v kazenskem poboljševalnem zavodu.
4.	člen-
Dopolnilni deli uniforme in opreme se izročijo paznikom v uporabo samo za opravljanje služb, navedenih v 2. odstavku 9. člena pravilnika o uniformi in označbah za pripadnike straže kazenskih poboljševalnih zavodov (Uradni list SFRJ, št. 12-138/70). Ko opravijo katerokoli od teh služb, so pazniki dolžni vrniti kazenskemu poboljševalnemu zavodu prevzete dopolnilne dele uniforme in opreme.
5.	člen
Pazniki so dolžni redno vzdrževati uniforme, do- ' polnilne dele uniforme in opremo.
Med rokom trajanja uniforme in njenih delov ni dovoljeno uniforme ali njenih delov odsvojiti in tudi nc spreminjati kroja ali oblike.
Za kršitev določb tega člena so pazniki disciplinsko in materialno odgovorni.
6.	člen
Ce pazniku preneha delovno razmerje na njegovo zahtevo, zaradi samovoljne zapustitve dela, po sodbi sodišča ali če je bil izključen iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti, rok trajanja uniforme pa še ni potekel, mora paznik takoj po prenehanju dela zavodu vrniti uniformo.
Ce pazniku preneha delovno razmerje zaradi upokojitve, prevedbe na civilno delo v zavodu ali zaradi smrti, rok trajanja uniforme pa še ni potekel, uniforme ni treba vrniti in tudi ne plačati.
• Uniforma, ki je v primerih iz drugega odstavka tega člena ni treba vrniti, se ne sme nositi v istem kroju in z egalizirjem.
7.	člen
Z dnem, ko paznik odpove delovno razmerje, izgubi pravico do uniforme, Iti bi mu v odpovednem roku pripadala.
Pazniku, ki je odsoten z dela zaradi bolezni več kot eno leto, ali pazniku, ki je začasno odstranjen z delovnega mesta oziroma iz zavoda, rok trajanja njegove uniforme ali njenih delov pa še ni potekel, se ta rok podaljša za polovico trajanja odsotnosti zaradi bolezni oziroma začasne odstranjenosti z delovnega mesta ali iz zavoda.
8.	člen
Pazniki imajo pravico do naslednjih količin delov uniforme in opreme:
Rok trajanja v letih
' Vrsta uniforme in opreme V Cini'		za pripravnike	za ostale delavce
Pazniki — moški			
1. kapa zimska z zvezdo , .	1	2	2
2. titovka z zvezdo ....	1	4	4
3. kravata svetlo sive barve .	2	1	1
4. bluza kamgarn		1	1 1/2	2
5. hlače kamgarn		1	1 1/2	2
6. plašč zimski		1	5	5
7. površnik — letni plašč . .	1	4	4
8. srajca sive barve ....	2 pripr. 3 1		1
9. šal svetlo sive barve . .	1	4	4
10. nogavice črne barve . . .	4	1	1
11. rokavice usnjene rjave barve			1	'4	4
12. polškornji ali visoki terenski čevlji		1	' 5	5
13. pas rjave barve — opasač	1	nedoločen čas	
14. kapa letna z zvezdo . . .	1	2	2
15. srajca letna — sive barve	1 pripr. 2 3		2
16. bluza letna		1	3	3
17. hlače letne		1	1 1/2	1 1/2
18. dežni plašč plave barve .	1	3	3
19. prevleka za kapo . . . .	1	3	S
20. nizki čevlji 			1	1	.1
21. pas za hlače			1	4	4
Z
Rok trajanja v letih
Vrsta uniforme in opreme V	koli- čini	za pri- . pravnike	za ostale ieiavce
Pazniki — ženske			
1. kapa zimska z zvezdo . ,	i	2	2
2. kravata svetlo sive barve .	2	1	1
3. bluza zimska — jopa . . .	1	1 1/2	2
4. krilo zimsko		1	1 1/2	2
5. plašč zimski		1	5	5
6. površnik — letni plašč . .	1	4	4
7. srajca bele barve . . . .	4	1	1
8. šal svetlo sive barve . .	1	4	4
9. rokavice usnjene — črne			
barve 		1	4	4
10. škornji črne barve ...	1	3	3
11. čevlji nizki (zaprti) črne			
barve 		1	1	1
12. bluza letna		1	1	2
13. krilo letno		1	2	2
14. plašč dežni		1	3	3
15. nogavice zimske in letne .	6	1	1
16. čevlji nizki letni . . . .	1	2	2
17. torbica usnjena črna . .	1	nedoločen čas	
Rok trajanja zimskega plašča paznikov v zaporih v Kopru in njihovi enoti v Novi Gorici znaša 6 (šest) let, rok trajanja letnega plašča pa 3 (tri) leta.
Roki trajanja uniforme in opreme se računajo od dneva, ko so pazniki pridobili pravico do uniforme in opreme.
Po poteku roka trajanja poslane uniforma last paznikov.
9.	člen
Pazniki-pripravniki dobijo dodatno k zimski uniformi še ene hlače, paznice-pripravnice pa še eno krilo ali hlače. Paznice-pripravnice dobijo ob nastopu službe dve letni bluzi za dobo dveh let.
Pazniki,, višji pazniki, nadzorniki paznikov in poveljniki paznikov dobijo na vsaka štiri leta dodatno k zimski uniformi še ene hlače, paznice pa še eno krilo ali hlače.
Pazniki, pri katerih narava njihovega dela ne zahteva, da bi nosili polškomje ali visoke škornje, lahko dobijo namesto te obutve nizke čevlje.
10.	člen
Dele osebne opreme paznic, navedene pod zap. št. 9, 10, 11, 15 in 16 v 8. členu tega pravilnika, si paznice
nabavljajo same in predlagajo kazenskemu poboljševalnem zavodu tačune o nabavi. Kazenski poboljševalni zavod predloži pravilno opremljene račune republiškemu sekretariatu, da jih poravna.
11.	člen ,
Pazniki lahko kupujejo vse dele uniforme in opreme, navedene v 8. členu tega pravilnika, po nabavni ceni, kateri se prištejejo trgovska marža in manipulativni stroški.
12.	člen
Če pazniku med opravljanjem službe kdo poškoduje posamezne dele uniforme ali opreme, ali če si jih poškoduje sam brez svoje krivde tako, da niso več primerni za uporabo, ima pravico do novih delov uniforme ali opreme pred potekom roka njihovega trajanja.
Primere iz prejšnjega odstavka tega člena ugotavlja komisija, ki jo imenuje upravnik kazenskega poboljševalnega ' zavoda. Kazenski poboljševalni zavod stori vse potrebno, da se škoda ugotovi in da se od povzročitelja izterja odškodnina.
13.	člen
Dopolnilna oprema paznikov je naslednja:
1.	stražarska bunda
2.	stražarski škornji 3; stražarske rokavice 1. ušesni ščitniki
5.	vetrovka
6.	delovna obleka ali halja
7.	kratki gumijasti škornji
8.	usnjena torbica
9.	zaščitne rokavice
10.	zaščitna očala
11.	intervencijska čelada
12.	žepna svetilka
13.	piščalka z vrvico
14.	dežurni znak rdeče barve
Rok trajanja dopolnilne opreme je praviloma 10 let.
Dopolnilna oprema se lahko zamenja tudi pred pretekom roka trajanja, če je toliko izrabljena, da ni primerna za nadaljnjo uporabo. Dotrajano opremo je treba vrniti kazenskemu poboljševalnemu zavodu.
14.	člen
Denarno nadomestilo za uniformo in opremo ali za posamezna dele uniforme in opreme se izplača:
1.	paznikom, ki po službeni dolžnosti opravljajo službo v civilni obleki. Nadomestilo se obračunava za nazaj in se izplačuje za čas, ko so pazniki opravljali službo v civilni obleki. Rok trajanja uniforme se podaljša za toliko časa, kolikor je paznik opravljal službo v civilni obleki;
2.	upokojenim paznikom, ki so bili upravičeni do uniforme ali opreme pred vložitvijo zahteve za upokojitev, pa uniforme niso dobili;
3.	pod pogoji iz 1. in 2. točke tega člena so upravičeni do denarnega nadomestila tudi svojci umrlega paznika (zakonski drug in otroci).
Pazniki imajo pravico do denarnega nadomestila le, če imajo ohranjeni vsaj dve zimski bluzi, dvoje hlač in plaščev ter vsaj eno letno bluzo, hlače in plašč, pazniki v vzgojnem poboljševalnem domu v Radečah in v odprtem kazenskem poboljševalnem domu v Mariboru na Rogozi pa le, če imajo ohranjeno eno zimsko bluzo, hlače in plašč ter vsaj eno letno bluzo, hlače in plašč.
15.	člen
Denarno nadomestilo za posamezne dele uniforme ali opreme znaša 100 odstotkov kalkulativne vrednosti posameznih delov uniforme in opreme.
Denarno nadomestilo zapade v plačilo, ko preteče rok trajanja za posamezne dele uniforme ali opreme, ki niso bili prevzeti.
Kazenski poboljševalni zavodi sestavljajo poročilo o denarnem nadomestilu in ga predložijo republiškemu sekretariatu z zahtevkom za nakazilo denarnega nadomestila, ki ga republiški sekretariat nakaže kazenskemu poboljševalnemu zavodu za izplačilo upravičenemu pazniku.
III.	KONČNA DOLOČBA
16.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. IK-25/0-8-69
Ljubljana, dne 16. julija 1971.
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo
Bojan Škrk 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 692.
Na podlagi 14. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16-120/67), 18. točke 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov skupščine mesta Ljubljane za opravljanje zadev, ki so določene po zveznih in republiških predpisih kot pristojnosti občinske skupščine in jih opravlja skupščina mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 16-455/71) je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na seji dne 25. junija 1971 sprejel
SKLEP
o potrditvi statuta komunalnega podjetja »Plinarna-
1
Svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet potrjuje statut komunalnega podjetja »Plinarna«, ki ga je sprejela delovna skupnost podjetja na seji dne
9.	junija 1971.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-0103/71
Ljubljana, dne 25. junija 1971.
Predsednik sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane
Roman Rojc 1. r.
693.
Na podlagi 14. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16-120/67), 18. točke 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov skupščine mesta Ljubljane za opravljanje zadev, ki so določene po zveznih in republiških predpisih kot pristojnosti občinske skupščine in jih opravlja skupščina mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 16-455/71) je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na seji dne 25. junija 1971 sprejel
SKLEP
o potrditvi splošnih pravil Enote komunalne energetike Toplarne Ljubljana
1
Svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet potrjuje splošna pravila Enote komunalne energetike Toplarne — Ljubljana, ki jih je sprejela delovna skupnost na 17. seji dne 15. aprila 1971.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-0104/71
Ljubljana, dne 25. junija 1971.
Predsednik sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane
Roman Rojc 1. r.
694.
Na podlagi 14. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16-120/67), 18. točke 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov skupščine mesta Ljubljane za opravljanje zadev, ki so določene po zveznih in republiških predpisih kot pristojnosti občinske skupščine in jih opravlja skupščina mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 16-455/71) je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na seji dne 25. junija 1971 sprejel
SKLEP
o potrditvi statuta komunalnega podjetja »Rast«
1
Svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet potrjuje statut komunalnega podjetja »Rast«, ki ga je sprejela delovna skupnost podjetja na seji dne 8. aprila 1970 in seji dne 1. junija 1971.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-0102/71
Ljubljana, dne 25. junija 1971.
Predsednik sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane
Roman Rojc 1. r.
2. člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1970 znašajo:
I. Zaključni račun proračuna
din
—	dohodki	.................... 6.679.575,65
—	izdatki.......................... 6.378.133,50
—	obračunana	posebna	rezerva	.	223.260,50
—	presežek	dohodkov	nad	izdatki	.	78.181,65
II. Zaključni račun rezervnega sklada
din
—	dohodki....................... 367.993,18
—	izdatki.............I . . . .	9.999,75
—	presežek dohodkov nad izdatki . 357.993,43
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna občine Sevnica v znesku 78.181,65 din se razporedi:
del presežka v znesku 665,75 din v rezervni sklad občine (obveznost za leto 1970),
ostali del presežka v znesku 77.515,90 din v sklad za komunalno dejavnost in negospodarske investicije občine Sevnica (za odplačilo anuitet).
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada občine Sevnica v znesku 357.993,43 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1971.
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 695.
Na podlagi 64. in 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, in- 1/67) ter 100. člena statuta občine Sevnica je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. julija 1971 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Sevnica za leto 1970
1, člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Sevnica za leto 1970, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna.
5.	člen
Ta odlok začne veljati dsmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-26/69-3
Sevnica, dne 9. julija 1971.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
696.
Skupščina občine Sevnica je po 64. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, St. 36-196/64, 43-334/67 in 40-302/68) ter 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. julija 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1971
1. člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine
Sevnica za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 16/71) in se glasi:
Proračun občine Sevnica za leto 1971 obsega:
din
—	dohodke v znesku...............• . 7.528.500,00
Od tega:
—	razporejene dohodke v znesku . . 7.513.070,00
—	nerazporejene dohodke ....	15.430,00
2. Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, izvaja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 400-10/70-3
Sevnica, dne 9. julija 1971."
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Sevnica za leto 1971
A. Dohodki	B. Splošni razpored dohodkov
dohodkov	Dohodki		Znesek po	St. gl	Razpored dohodkov	Znesek po	Znesek po
		spremembi	namena po glavnih namenih		proračunu	spremembi
1.	Prispevki	 4.583.904,00	4.763.904,00	03	Kulturno-prosvetna		
2.	Davki	 1.983.196,00	1.983.196,00		dejavnost		429.473,00	429.473,00
3.	Takse	 320.000,00	320.000,00	04	Socialno skrbstvo . .	1.094.782,00	1.204.582,00
5.	Dohodki po posebnih		05	Zdravstveno varstvo	533.280,00	713.280,00
	zveznih predpisih . .	—	76.000,00	06	Komunalna dejavnost .	691.107,00	767.107,00
6.	Dohodki organov in		07	Delo drž. organov . .	3.029.988,00	3.029.988,00
	razni drugi dohodki	22.000,00	22.000,00	08	Stroški za narodno		
7.	Dopolnila sredstva . .	253.000,00	363.400,00		obrambo			60.892,00	66.892,00
	/		12	Dejavnost krajevnih		
	/			skupnosti		180.000,00	180.000,00
	/		13	Dejavnost družbenih organizacij		283.157,00	283.157,00
(	/		14.	Negospodarske investi-		
	/			cije		658.879,00	658.879,00
	/		16	Gospodarski posegi ". .	100.496,00	100.496,00
f	/		17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let . .	18.338,00	18.338,00
	/		18	Vlaganje v rezervni		
	/			sklad		66.878,00	66.878,00
	/		19	Tekoča proračunska rezerva		15.430,00	15.430,00
	Skupaj dohodki za razpored 	 7.162.700,00	7.528.500,00		Skupaj razporejeno	7.162.700,00	7.528,500,00
697.
Na podlagi 183. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) in sklepa zbora volivcev Gabrijele z dne 31. januarja 1971 je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. julija 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi krajevnih skupnosti na območju občine Sevnica
1.	člen
V 1. členu odloka o ustanovitvi krajevnih skupnosti na območju občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 3-28/65 in 20-306/65) se 5. in 9. točka spremenita tako, da se glasita:
5. Krmelj za naselja: Brezje, Gabrijele, Goveji dol. Kamenca, Krmelj, Polje in Sp. Mladetiče.
9. Tržišče za naselja: Drušče, Gor. Stara vas, Jeperjek, Kaplja vas, Krsinji vrh. Malkovec, Otavnik, Pavla vas, Pijavice, Skrovnik, Slančji vrh. Sp. Vodale, Skovec, Telče, Telčice, Trščina, Tržišče, Vrh, Zg. Mladetiče in Zg. Vodale.
2.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. .
Št. 025-1/71-1
Ljubljana, dne 9. julija 1971.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
VSEBINA:
Stran
218.	Odločba o razrešitvi In Imenovanju v posebno komisije za dovoljenje registracije samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov ..................................:.................. 933
219.	Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v muzejskem svetu Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani ... »33
220.	Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v galerijskem svetu Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani . . »33
221.	Pravilnik o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij
odvzema prostosti................................ ... . 934
222.	Pravilnik o strokovnem izobraževanju, pripravniški
dobi In strokovnih izpitih paznikov v kazenskih poboljševalnih domovih, zaporih In vzgojnem poboljševalnem domu ..........................................93*
i .
223.	Pravilnik o uniformi in opremi pazniškega osebja kazenskih poboljševalnih zavodov..........................946
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
692.	Sklep o potrditvi statuta komunalnega podjetja »Plinarna- (Ljubljana)................................943
693.	Sklep o potrditvi splošnih pravil Enote komunalne
energetike Toplarne Ljubljana (Ljubljana) '. . . . . 943
694.	Sklep o potrditvi statuta komunalnega podjetja »Rast«
(Ljubljana) .........................................»44
965. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Sevnica
za leto 1970	. . .,................................ 944
696.	Odlok o spremembi odloka oa proračuna občine Sevnica za leto 1971 .....................................  945
697.	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi krajevnih
skupnosti na območju	občine Ljubljana .............»46
Izdaja časopisni ta vod »Uradni list SRS« - Direktor In odgovorni urednik: Jože JuraO - liska tiskarna »Toneta Tomšiča«! val v Ljubljani — Naročnina ta leto 1971 94 din - Reklamacije te upoštevaje -e mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379/VI1 - Telefon: direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-8-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 31
Razglasni del z dne 11. avgusta 1911
LETO XXVIII
KAZENSKI ZAKONIK
s pojasnili in sodno prakso
Profesorja dr. Peter Kobe In dr Ljubo Bavcon sta pripravila novo izdajo, napisala obširna pojasnila, navedla sodno prakso, prečiščenemu besedilu zakonika pa je dodano tudi stvarno kazalo. — 72 din.
Razglasi m objave
Postavitev stalnega sodnega tolmača
St. P 74/A-4/71	4804
Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani, št. P 74/A-4/71 z dne 31. V. 1971 je bil postavljen za stalnega sodnega tolmača za francoski jezik za območje SR Slovenije Rudolf Ceh, Ptuj, Gregorčičev drevored 2.
Ta odločba se objavlja po 9. členu pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27. XII. 1967, Uradni list SRS, št. 1/68.
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo
Register podjetij ' in obrtov
Spremembe
Okrotna gospodarska sodišča razglašajo
*
Besedilo: »Slavnik«, Koper.
Izbriše se samostojna organizacija — pravna oseba »Istra-auto«, Umag zaradi izločitve in ustanovitve podjetja »Istra-auto«, Umag.
Koper, 30. junija 1971.
Rg I b 26/98	1060
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Preskrba«, Tr-^ič se vpiše »Blagovnica«, Tržič, Cankarjeva c., ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija; galanterijsko in bazarsko
blago ter igrače; krzneno blago; vr-varski izdelki, izdelki iz konoplje in jute; obutev; proizvod: iz gume in umetnih snovi; železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine; fotografski in optični aparati in potrebščine; glasbila, radijski aparati in potrebščine; ribiški material in potrebščine; športne potrebščin*;; elektrotehničr* material; ure in izdelki iz plemenitih kovin; parfumerijsko in kozmetično blago; gradbeni material; drva in premog; sanitarni in instalacijski material; steklo, porcelan in keramika; pohištvo; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; knjige in1 muzikalije; sveže meso in mesni izdelki; žito in mlevski zdel-ki; semensko blago; živila in pos-no-dinjske potrebščine; delikatese, izdelki s sladkorjem in kakavom; mleko, mlečni izdelki, kruh in pecivo; ribe; cvetlice; alkoholne n brezalkoholne pijače; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; zaklana perutnina, jajca, meso divjačine, peric: izdelki domače in umetne obrti; drogerijsko blago; časopisi in periodični spisi;
tehnično blago. Opravljanje bife storitev: nudenje gostom enostavnejših toplih in hladnih jedil, točenje vseh vrst Vstekleničenih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja tobačnih izdelkov in slaščic. Poslovodja je Frantar Anton. Blagovnica nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS dne 13. V. 1971.
Ljubljana, 10. junija 1971.
Rg II 181/338	916
Besedilo: Turistično in avtobusno podjetje »Kompas Jugoslavija«.
Pri organizaciji združenega dela Žičnici Zelenica na Ljubelju se izbriše Jurjevčič Jože in vpiše Salber-ger Marjan, novi šef enote.
Ljubljana, 30. junija 1971.
Rg II 222/145	1089
Besedilo:	Gozdno gospodarstvo
Kranj.
Vpiše se nova samostojna organizacija združenega dela hranilno-kre-ditna služba pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27a, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje hranilnih vlog in dajanje kreditov; poslovno sodelovanje z ostalimi hranilno-krcditnimi Službami in s kreditnimi bankami; najemanje kratkoročnih kreditov po prejšnjem spglasju samoupravnih organov GG Kranj; opravljanje drugih zadev z določili zakona ali po pooblastilu ustanovitelja. Vodja službe je Metod Vizjak, dipl. gozd. inženir, direktor podjetja. Za službo podpisujejo Metod Vizjak, dipl. gozd. inženir in vsi pooblaščenci za podpisovanje matičnega podjetja. Samostojne pravice službe so razvidne iz pravilnika o poslovanju službe z dne 5. in 6. IV. 1971. Organizacijo je
Izdali bomo	„
Ustavne amandmaje od XX do Xtll
Ti amandmaji postanejo sestavni del knjižice, ki jo imamo na razpolago, in v kateri sta ustavi SFR Jugoslavije in SR Slovenije z dosedanjimi amandmaji (kratke pripombe pri posameznih členih); v knjižici pa je tudi celotno besedilo dosedanjih amandmajev in drugo. — V platno vezan izvod stane 25 din, broširan izvod pa 22 din. — Ustavni amandmaji XX do XLII bodo izšli v kratkem.
CZ Uradni list SRS
ustanovil DS podjetja 5. in 6, IV. 1971.
Ljubljana, 13. julija 1971.
Rg I 79/13	1113
Besedilo: »Gasilska oprema«, Ljubljana.
Pri trgovskem predstavništvu v Mariooru, Kc »oška 12 se izbriše Pšeničnik Anton in vpiše Benedičič Anton, novi vodja predstavništva.
Maribor, 30. junija 1971.
Rg 362/1-4	1052
Besedilo: Mariborska tekstilna tovarna, Maribor.
Izbriše se počitniški dom »Glažuta« na Pohorju zaradi ukinitve.
Rg 158/1-78	1146
Besedilo: Gostinsko podjetje »Tabor«, Maribor.
Vpišeta se organizaciji združenega dela:
bife »Kapljica«, Maribor, Radvajn-ska 29, ki opravlja 'delavnosti bifeja. Poslovodja je Pečar Majda. Za bife podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodkinja, vendar ta le v okviru poslovanja bifeja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 26. III. 1970. Enota nima samostojnih pravic; vrši posle poslovnega predmeta v imenu in za račun podjetja;
bife »Klub delavcev«, Ruše 244,- ki opravlja dejavnost bifeja. Poslovodja je Kolar Anica. Za bife podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodkinja, vendar ta le v okviru poslovanja bifeja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta z dne 26. XII. 1968. Enota nima samostojnih pravic, vrši posle poslovnega predmeta v imenu in na račun podjetja.
Rg 356/1-39	1147
Maribor, 15. julija 1971.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Po-trošnik-Izbira«, Lenart v Slov. goricah.
Izbrišejo se dosedanji in vpišejo novi poslovodje:
pri prodajalni »Križišče« v Lenartu v Slov. goricah se izbriše Benko Franc in vpiše Rauter Marija;
pri prodajalni »Gradišče« v Gradišču v Slov. goricah se izbriše Friderik Dobaja in vpiše Polanec Vilma;
pri prodajalni Cerkvenjak II-bife v Cerkvenjaku se izbriše Anica Kovačič in vpiše Marija Vogrin;
pri prodajalni »Center« v Lenartu v Slov. g. se izbriše Edvard Kurnik in vpiše Horvat Magdalena;
pri prodajalni »Drvanja« v Benediktu v Sl. g. se izbriše Breznik Franc in vpiše Domanjko' Vlado;
pri prodajalni »Gočova« v Gočovi se izbriše Rozin Marjeta in vpiše Vera Ploj.
pri prodajalni »Zamarkova« v Za-markovi se izbriše Benko Franc in vpiše Voglar Stanko.
Vpišejo se organizacije združenega dela:
prodajalna »Pohištvo«, Lenart v Slov. g., Mariborska 1, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: pohištva, odej, zaves, prevlek, preprog; električnih štedilnikov, hladilnikov, sesalcev za prah; svetlobnih teles, televizijskih in radijskih sprejemnikov, tranzistorjev; auto delov in autogum. Poslovodja je Sitar Stanko. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enoto je ustavilo podjetje s sklepom DS z dne 15. X. 1969. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja.
prodajalna »Samopostrežba«, Zg. Ščavnica, Ana 31, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine ; tobačni izdelki in vžigalice; ure in izdelki iz plemenitih kovin; semensko blago (v pakiranem stanju); mlečnih proizvodov in sladoleda; zelenjave; krmila, od tega: otrobov, odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju žita, zrnata krma: od tega oves, koruza, ječmen); galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, od tega: galanterijsko blago in igrače; vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute, od tega: vrvarsko blago iz vseh vrst vlaken; sveže meso v pakiranem stanju. Poslovodja je Kacijan Majda. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodkinja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 15. X. 1969. Enota nima samostojnih pravic; vrši posle poslovnega predmeta v imenu in na račun podjetja;
bife v Zgor. Ščavnici, Zg. Ščavnici — Ana 31, ki ima takle poslovni predmet: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter strežba predvsem s hladnimi jedili; prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodkinja je Majda Kacijan. Za bife podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodkinja. vendar ta le v okviru poslovanja bifeja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 15. X. 1969. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja.
Maribor. 16. julija 1971.
Rg 218/11-116	1141
Besedilo: »Metalka«, trgovsko izvozno, uvozno, zastopniško in proizvodno podjetje, Ljubljana.
Vpiše se blagovnica — prodajno skladišče Maribor, Moša Pijade b. št., ki trguje na debelo in drobno po trgovskih strokah: železnina in ko-vinski izdelki, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; gradbeni, kovinski in nekovinski material, stroji; sanitarni in instalacijski' material; tehnično blago za proizvajalna podjetja in obrt in sicer: stroji, naprave ter tehnična železnina in kovinsko blago, nezgorljivi material in nekovine, nadomestni deli, utenzilije in potrebščine, orodje in potrebščine za obrt; steklo, porcelan in keramika; tehnični material; gasilne priprave, material in potrebščine; medicinski, zdravstveni in znanstveni aparati ter instrumenti in potrebščine, razen podskupin pod tek. št. 9, 11, 12 ih 13 nomenklature blaga trg. strok, (z 15/54-GV svetovalec 6/56); prirejanje občasnih in stalnih razstav blaga domačih proizvajalcev z oddajanjem v najem razstavnih prostorov ter opravljanjem vseh del, ki so potrebna za izvedbo razstav kot so: aran-žiranje, propagiranje, akvizicije ipd. kot stranska dejavnost; motorna vozila. nadomestni deli in potrebščine; kmetijski' stroji in orodje; proizvodi iz gume in umetnih snovi; pohištvo; barve, laki, kemikalije in potrebščine/ razen sredstev za varstvo rastlin in sredstev ter potrebščin za dezinfekcijo in dezinsekcijo; glasbila, radijski aparati in potrebščine; naftni derivati, mazila, olja in masti od tega: mineralna olja za mazanje (motorna, letalska, ležajr\a, vazelinska, izolacijska, cilinderska, osovinska, vretenska, turbinska, transformatorska, hidravlična, kompresorska za zamenjdlnike in diferenciale, sestavi jcna-kombinirana, mazila mineralnih, rastlinskih, kemičnih in živalskih sestavin-detergent olje, olje za zavore, razna zamaščena olja — sintetična, specialni proizvodi iz predelave surove nafte — medicinska, kozmetična olja, vazelin, antikoro-zivna sredstva, bitumen, strojne masti, tovotna mast za kroglične in vroče ležaje za orodje, kolomaz);» orožje, lovske potrebščine, strelivo, razstrelivo in pirotehnični material, od tega samo naboji za zabijanje vijakov; prirejanje občasnih in stalnih razstav tujih proizvajalcev za oddajanje v najem razstavnih prostorov ter opravljanje vseh del, ki, so potrebna za izvedbo razstav kot so: aranžiran je. propagiranje ipd.: uslužr nostni prevoz blaga za svoje potrošnike: opravljanje servisne službe v zvezi s poslovno dejavnostjo — samo montaža in namestitev potrošnikom na domu. V d. poslovodje je Kipa Tomo, ki podpisuje v okviru poslovanja blagovnice in prodajnega skladišča. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DŠ z dne 14. V. 1971. Enota nima samostojnih pravic, medsebojni odnosi in status prodajnega skladišča je reguliran s samoupravnimi akti podjetja.
Rg 600/1-8	1145
Izšla je knjižica:
SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE IN DRUŽBENO DOGOVARJANJE O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
Knjižica vsebuje zadevni zakon, oba družbena dogovora z izjavo podpisnikov, navodilo o registru samoupravnih sporazumov in o postopku za njihov vpis v register, seznam komisij za izdelavo osnutkov samoupravnih sporazumov, obširno Obrazložitev Rada Mikliča In metodologijo za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov z zakonom v smislu prvega dela splošnega družbenega dogovora. Cena 10 din.
Na razpolago imamo tudi tri obrazce.
Izšel je
SPLOŠNI REGISTER VELJAVNIH PREDPISOV
(zveznih in republiških) za 1969—1970 Cena 54 din.
Na zalogi je tudi register za 1945 do 1968. Cena 55 din.
CZ URADNI LIST SRS LJUBLJANA
Besedilo: »Hercegovina«, poljoprivredni kombinat, Mostar.
Izbriše se dosedanji sedež skladišča v Mariboru in vpiše novi, ki glasi: Maribor, Osojnikova 20.
Rg 550/1-5	1142
Maribor, 20. julija 1971.
Besedilo: Veletrgovsko gostinsko— turistično in proizvodno podjetje »Merx«, Celje.
Pri sektorju prodaje na drobno Ravne na Koroškem se vpišeta organizaciji združenega dela:
prodajalna -Jelka«, Crna na Koroškem, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: žjvila in gospodinjske notrebščine; delikatese; izdelki iz sladkorja in kakava; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; mleko in mlečni izdelki; kruh in pecivo; alkoholne in brezalkoholne pijače v zaprtih steklenicah: tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; drogerijsko blago; žito, mlevski izdelki; parfumerijsko in kozmetično blago; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; mešano industrijsko blago; jajca, perje in divjačina; izdelki domače in umetne obrti; tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija; vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje *in jute; Po-slovodkinja je Margareta Kupec, ki podpisuje v okviru poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta z dne 10. VI. in 28. VII. 1970. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja;
prodajalna »Holmec«, Lokovica 22, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: mešano industrijsko blago: živila in gospodinjske potrebščine: tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcija: krma: tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine. Poslovodja je Franc Valenčak, ki podpisuje v okviru poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 10. VI. 1970. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja.
Rg	306/III-42	1153
Besedilo: Trgovsko podjetje -Potrošnik — Izbira«, Lenart v Slov. goricah.
Pri prodajalni »Zavrh« v Zavrhu se	izbrišo	v. d.	poslovodkinje	Bračič
Marija	in	vpiše Kramberger	Janez,
poslovodja.
Rg	218/11-118	1140
Besedilo: »Slovenija vino«, Ljubljana.
Pri samostojnem obratu -Jeruzalem«, Ormož se vpiše hranilno-kre-ditna služba: hranilno-kreditna služba SVL — samostojnega obrata »Jeruzalem«, Ormož, Ptujska 12, ki ima takle poslovni predmet: pospešuje
varčevanje in zbira hranilne vloge; odobrava kredite občanom in samostojnemu obratu -Jeruzalem« ter sklepa v ta namen kreditne pogodbe; vodi potrebno evidenco o zbranih hranilnih vlogah in danih kreditih; sklepa pogodbe o poslovnem sodelovanju z drugimi hranilno-kre-ditnimi službami in s poslovnimi bankami zaradi zagotovitve likvidnosti ali zaradi drugih poslovnih in organizacijskih interesov. Vodja hra-nilno-kreditne službe je Topličar Janko. Enoto je ustanovilo podjetje z aktom z dne 17. V. 1971, št. 190/12.
Za službo podpisujeta: Topličar Janko, vodja službe, v okviru 20. čl. pravilnika o poslovanju hranilno-kreditne službe skupaj s pooblaščenim odbornikom Krabonja Francom. Samostoine pravice: služba posluje v okviru 60. člena statuta podjetja in
4.	in 5. člena pravilnika o poslovanju hranilno-kreditne službe.
Rg 239/IV-32	1154
Besedilo: Proizvodno podjetje »Ka-roserist«, Maribor.
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Kmetijska zadruga Naklo.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na odkup lesa iz negozdnih površin.
Ljubljana, 8. maja 1970.
Zadr III 329/19	651
Besedilo: Kmetijska zadruga Nova Gorica, Šempeter pri Gorici.
Izbriše se skladišče v Mariboru, Betnavska 63 zaradi ukinitve.
Maribor, 24. junija 1971.
Zadr 290/1-4	1054
Vpiše se Cerar Alfonz, vodja splošnega sektorja, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili.
Rg 322/1-46	1149
Besedilo: Vinogradniško gospodarstvo, Kapela — Radenci.
Izbriše se Fiala Vlado, šef gospo-darsko-računskega sektorja in vpiše Varga Gizela, v. d. šefa gospodar-sko-računskega sektorja, ki skupaj z direktorjem podpisuje vse finančne listine.
Maribor, 29. julija 1971.
Rg 3/II-75	1157
Besedilo: Kmetijska zadruga Lovrenc na Pohorju.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta zadruge še na opravljanje prevoznih storitev in drugih del s tovornimi kamioni in traktorji za potrebe zadruge in tretjih oseb. To dejavnost bo zadruga opravljala prek transportnega odseka, ki bo pod neposrednim vodstvom zadruge in kjer bo vodja transportnega odseka Javornik Jože, ekonomist.
Maribor, 19. julija 1971.
Zadr 110/1-109	1164
Register zavodov
Spremembe
Okrožna gospodanka lodtiča razglašajo
Besedilo: »Labrechtov dom«, Slovenske Konjice.
Vpiše se sedež zavoda: Slovenske Konjice, Šolska ulica 4.
Poslovni predmdt odslej: sprejemanje v redno in občasno oskrbo oseb, ki zaradi starosti, telesne ali duševne prizadetosti ali drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami ali v družini; zavod daje svojim oskrbovancem nastanitev, prehrano in zdravstveno nego ter zagotavlja tiste aktivnosti v zavodu, ki ustrezajo potrebam oskrbovancev; organizira bodisi sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami, društvi in posamezniki določene oblike pomoči občanom zunaj zavoda v skladu s svojim statutom; opravlja tudi druge dejavnosti na področju socialnega varstva in zdravstva, ki jih določi statut zavoda, če to terjajo potrebe zavarovancev.
Celje, 16. julija 1971.
Rgz X 18/3	1084
Besedilo: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji direktor Bogdan Osolnik in vpiše dr. Tone Ferenc, ravnatelj.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Janez Vrhovec in vpiše novi pooblaščenec Rado Škraba, tajnik, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja.
Ljubljana, 8. julija 1971.
Rgz I 60/4	1124
Besedilo: Učne delavnice Ljubljana, samostojna organizacija — pravna oseba Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na: nudenje uslug in storitev iz tiskarske, knjigoveške, litografske, usnjeno-predelovalne, galanterijske in damsko šiviljske dejavnosti; organizacija proizvodnje, delovnega in učnega procesa ter smotrna povezava proizvodnih in učnih enot; sestavljanje predlogov za uvajanje sodobnejših metod dela in poklicnega usposabljanja učencev na delovnih mestih.
Ljubljana, 13. julija 1971.
Rgz III 364/2	1129
Besedilo: Vzgojno-varstvcni zavod Litostroj, Ljubljana.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbrišeta se Jeretina Anton in Avbelj Jože. Za zavod podpisujejo odslej: Pepca Koželj, upravnica, Milica Ukmar, računovodja, Škerl Jožica, predsednik sveta, ki podpisuje vse uradne listine in dokumente za banko in Laloš Marija, član sveta, ki sopodpisuje finančne listine.
Ljubljana, 15. julija 1971.
Rgz III 366/1	1131
Besedilo: Posebna osnovna šola Maribor.
Izbriše se Gregoretič Stana, ravnateljica in vpiše prof. Kovačič Betka, v. d. ravnatelja, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določb in statuta zavoda.
Maribor, 18. junija 1971.
Rgz 56/1-6	973
Besedilo: Zavod »Olge Meglič«, Ptuj.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta zavoda še na poslovanje v naslednjih strokah:	I. kovinska:
proizvodnja in montaža, stiskanje kovinskih delov, valjanje kovinskih profilov iz aluminija in jeklenih trakov, varenje električno in avtogeno, pocinkanje železnih predmetov, izdelava konstrukcijskih elementov in montaža, proizvodnja raznih kovinskih delov za avtomobilsko industrijo in servise; II. plastika: proizvodnja in montaža, prevlačevanje kovinskih predmetov s plastiko, dokumentiranje s1 plastiko raznih delov za avtomobilsko industrijo, proizvodnja galanterijskih predmetov iz plastike; III. pletarstvo: proizvodnja in predelava šibe, vzgajanje šibe na lastnih nasadih, priprava šibe za proizvodnjo, pletenje predmetov iz šibe, opletanje raznih predmetov s šibo, pletenje raznih predmetov iz rogoza; IV. tapetništvo: proizvodnja in usluge, proizvodnja in dokomplctiranje raznih avtomobilskih delov, proizvodnja drobnega galanterijskega materiala, proizvodnja torb in nahrbtnikov, usluge; V. šiviljstvo: proizvodnja, proizvodnja lahke konfekcije in posteljnine; VI. kooperacija iz dejavnosti: kovinska, plastična; VII. kooperacija oziroma delo na domu iz dejavnosti: kovinske, plastične, ple-tarske, šiviljske; VIII. rehabilitacija, prekvalifikacija in zaposlovanje invalidnih oseb.
Rgz 221/1-15	1162
Besedilo: Osnovna šola Starše.
Izbriše se Gojčič Zlatko, računovodja in vpiše Kurnik Nežka, računovodkinja, ki skupaj z ravnateljem podpisuje vse finančne listine.
Rgz 68/1-4	1163
Maribor, 16. julija 1971.
Besedilo: Radio Slovenj Gradec.
Izbriše se Drago Vresnik in vpiše Lipovšek Marjan, novi v. d. direktorja, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določb in statuta zavoda.
Maribor, 28. julija 1971.
Rgz 453/1-16	1160
Razglasi sodišč
Dražbcni oklici
I 476/70	5445
Dne 14. oktobra 1971 bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnin vi. št. 226 k. o. Rogoznica in 264 k. o. Kicar: I. skupina — k o. Rogoznica — cenilna vrednost je 859,50 din, najmanjši ponudek je 573 din, varščina 'pa 85 din; II. sku-jepina — k. o. Kicar — cenilna vrednost je 2.606 din, najmanjši ponudek je 1736 din, varščina pa 260 din; III. skupina — k. o. Rogoznica — cenilna vrednost je 5.364,60 din,. najmanjši ponudek je 3.576 din, varščina pa 536 din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe je prijaviti najkasneje na dražbe-nem naroku preden se prične dražba, ker bi se sicer te pravice ne mogle več uveljavljati na škodo zdra-žitelja v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbcni oklic, ki je nabit na oglasni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Ptuju, dne 2. julija 1971.
Oklici dedičem
O 196/69	5389
V zapuščinski zadevi po pok. Resman Ivani, roj. 8. IX. 1894, umrli dne 23. IX. 1969, nazadnje stan. Radovljica, C. talcev 9 pozivamo za-pustničinega sina Resmana Valentina, neznanega bivališča, da v enem letu od objave tega oklica prijavi svoje pravice do zapuščine, ker bo sicer po poteku navedenega roka zapuščinski postopek nadaljevalo na podlagi zbranih podatkov, njegove koristi pa bo zastopal začasni skrbnik.
Občinsko sodišče v Radovljici, dne 25. junija 1971.
O 265/68	5417
Dne 12. VIII. 1961 je umrla Tofant Marija, roj. Baloh, druž. upokojenka, s stalnim prebivališčem v Zabukovci 90, brez poslednjevoljne odredbe. Kot zakoniti dediči pridejo v poštev razen za pust. sinov Tofanta Franca in Baloha Antona tudi še zapustn. nečaki Tofant Slavica, Tofant Janko, Tofant Angela, Tofant Vera, Tofant Silvija in Tofant Mihael, kot
potomci zapustn. sina Tofant Stanka, živeči ,na točneje neznanem naslovu v Avstraliji. Imenovani dediči neznanega bivališča se pozivajo, da se v roku 1 leta po objavi tega oklica priglasijo temu sodišču. Po poteku tega roka bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo ter izjave začasnega skrbnika.
Občinsko sodišče v Žalcu, dne 27. julija 1971.
Amortizacija
vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo aaj v danecr roku priglasijo sodlSču svoje pravice, slcei se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne
Rnp 150/71	4609
Demšar Anton iz Ljubljane, Gallusovo nabrežje 7 II prosi za amortizacijo hranilne knjižice Ljubljanske banke ekspozitura Stara Ljubljana, št. 787, na geslo »K-3<-. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave.
Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 17. junija 1971.
Izgubljene listine
preklicujejo
Ajdič Dušan, Golnik 56, delovno knjižico, št. 11881/810401.	5463
Bačar Stojan, Ljubljana, Klunova 10, spričevalo 4. razreda gimnazije v Mostah, Ljubljana.	5437
Baranja Slavka, Piran, Bolniška 6, delovno knjižico.	5525
Begovič Sadik, Ljubljana, Cesni-kova 10, zdravstveno izkaznico. 5505 Beltram Bojan, Koper, Istrska 81a, zdravstveno izkaznico, številka 800204.	5446
Bernik Zorka, Ljubljana, Na jami 5, zdravstveno izkaznico. _	5485
Brejc Marjeta por. Mubi, Predoslje 136, spričevlao 3. letnika vajen-,ske šole za trgovinske stroke v Kranju, leta 1959 na ime Mubi Marjeta.	‘	5483
Cegnar Vladislav, Ljubljana, Ob Ljubljanici 112, zdravstveno izkaznico.	5486
Černač Alma, Ljubljana, Zaloška 102, zdravstveno izkaznico. 5452 Cufurovič Mehmed, Ljubljana, Zaloška 11, zdravstveno izkaznico.	5506
Cufurovič Mehmed, Ljubljana, Slajmarjeva 6a, delovno knjižico.	5438
Demšar Zdenko, Veštar 38, pošta Škofja Loka, zdravstveno izkaznico.	5453
Dilič Jožef, Padna 35, p. Sečovlje, zdravstveno izkaznico.	5526
Fine Barbka, Trbovlje, Leninov trg 8, zdravstveno izkaznico, številka 427455.	5529
Flis Cirila, Predenca 27, p. Šmarje pri Jelšah, . zdravstveno izkaznico.	5507
Frankovič Marija, Koper, Vojkova 11, zdravstveno izkaznico, številka 753825.	5420
Gajšek Anica, Ljubljana, Livada 9, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Gajšek Zlatko.	5508
Glavič Rozalija, Ljubljana, Menardova 30, zdravstveno izkaznico. 5509 Gerbenc Miloš, Ljubljana, Miklošičeva 7, zdravstveno izkaznico. 5487 Gromilič Sakib, Ljubljana, Ul. Malči Beličeve, zdravstveno izkaznico.	5510
Hladen Matija, Dokležovje 47, p. Beltinci, zdravstveno izkaznico, številka 655960.	5498
Hrs Pavla, Ljubljana, Poljanski nasip 40, zdravstveno izkaznico, št. 068721.	5470
Hvalič Kostanca, Pristava 46, Nova Gorica, prepustnico, št. 41042.	5499
Ibričič Fatima, Črnuče, zdravstveno izkaznico.	5471
Ivežič Drago, Ljubljana, Ptujska 10, zdravstveno izkaznico.	5488
Javoršek Nevenka, Trzin, Rakefo-va pot 27, zdravstveno izkaznico.	5512
Jelovčan Anton, Debeni 2, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko, delovno knjižico.	5439
Jerman Marija, Zapoge 4, zdravstveno izkaznico.	5511
Jernejčič Neža, Ljubljana, Kogojeva 10, zdravstveno izkaznico, številka 109972.	5472
Kadunc Lea, Ljubljana, Nazorjeva 3, zdravstveno izkaznico, številka 083539.	5513
Kamenšek Vladimir, Pristavica 1, p. Rog. Slatina, zdravstveno izkaznico, št. 404176.	5422
Kašček Matilda, Ljubljana, Goriška 71, zdravstveno izkaznico, številka E-308206/II.	5440
Kmetič Terezija, Maribor, Kosarjeva 36, zdravstveni izkaznici na ime Kmetič Srečko in Kmetič Jožica.	5448
Kmetijska zadruga Lucija-Porto-rož, zdravstveno izkaznico, št. 774437 na ime Poletti Alida.	5429
Kogovšek Milan, Ljubljana, Janežičeva 12, zdravstveno izkaznico.	5489
Kolenc Dušan, Zagorje ob Savi, zdravstveno izkaznico, številka 369339.	5530
Konic Vojko, Kemperšče 14, Šempeter pri Gorici, prepustnico, številka 34455.	5423
Korošec .Emil, Ljubljana, Kogejev a 6, zdravstveno izkaznico.	5514
Kosi Stefan, Ljubljana, Šišenska 63, izkaznico civilne zaščite, št. 559, izdano od trgovskega podjetja »Galeb«, Ljubljana.	5441
Koščak Milena, Velike Lese .8, p. Krka, zdravstveno izkaznico na ime Koščak Aljoša.	5449
Kovačič Andrej, Ljubljana, Ane Ziherlove 2, zdravstveno izkaznico.	5490
Kovačič Rastislhv, Ljubljana, Roška 9, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije Poljane v Ljubljani, izdano leta 1965.	5454
Kržišnik Marija, Kranj, Sempetr-ska 28, spričevalo o zaključnem izpitu tehniške šole, oddelek za kemi-jov Ljubljani, izdano leta 1962. 5455
Lajevic Jože, Ljubljana, Jelovško-va 24a, zdravstveno izkaznico. 5515
Lenič Milan, Trbovlje, Trg revolucije 27, zdravstveno izkaznico. 5531 Lesar Katarina, Ljubljana, Galje-vica 59, zdravstveno izkaznico, številka 450060.	5456
Lesar Stane, »Inles«, Ribnica, zdravstveno izkaznico, številka 659073.	5465
Levstik Peter, Kočevje, Cankarjeva 15, zdravstveno izkaznico, št. E-41397VII.	5527
Lozinšck Jožica, Bolečka vas 3, Ptujska gora, zdravstveno izkaznico, št. 247958.	5502
Lutnjak Danica, Ljubljana, Zibeii-tova 28, zdravstveno izkaznico. 5516 Macun Franc, Lesce, Koroška 4, zdravstveno izkaznico.	5482
Marušič Alojzija, Trojane, zdravstveno izkaznico.	5442
Matuha Mihalena, Ljubljana, Stražarjeva 31, zdravstveno izkaznico.	5473
Mausar Metod, Domžale, Ulica 29. novembra 1, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	5457
Meke Martin, Ljubljana, Kvedrova 1, zdravstveno izkaznico na ime Meke Erika.	5474
Mesareč Karel, Občinsko sodišče v Ptuju, delovno knjižico, št. Su 108/68-3.	5424
Mezei-Sirec Anita, Ptuj, Volkmer-jeva 4, zdravstveno izkaznico, številka 12346.	5425
Mihevc Mojca, Ljubljana, Spodnji Rudnik, Cesta IV/8, spričevalo št. 22/ 65 2. razreda gimnazije in spričevalo št. 18/67 4. razreda gimnazije Poljane v Ljubljani.	5458
Mijatovič Franc, Rakitnik ' 23, spričevalo o končani šolski obveznosti na osnovni šoli v Prestranku.	4942
Mikuš por. Tozon Nataša, Ljubljana, Povšetova 78, zdravstveno izkaznico.	5459
Za občine, državne organe, politične organizacije ter politične In strokovne delavce
je Izžla knjiga dr. Janeza Smldovnika:
KONCEPCIJA
JUGOSLOVANSKE OBČINE
Gre za prvi poizkus kompleksne znanstveno kritične obdelave koncepcije jugoslovanske občine In njenib Institucij pri nas. Teoretične In praktično vrednost dela poudarja pbširen uvodni del ki orikazuje zgodovinski razvoj In današnjo ureditev občinske oziroma lokalne samouprave v najvažnejših evropskih ureditvah in sicer: angleško francosko, nemško in sovjetsko ureditev lokalne samouprave: v tem akvtru oodaja tudi zgodovinski razvoj lokalne samouprave aa območju Jugoslavije
Kot drugo Izhodišče za presojo občinske samouprave postavlja avtor zgodovinski razvoj te samouprave v socialistični Jugoslaviji od začetkov narodnoosvobodilnega boja do ustavnih amandmajev teta 1969
Težišče dela je na presoji same koncepcije o občini kot komuni v tretjem delu knjige. Avtor analizira bistvene elemente" te koncepcije In jih sooča z realno družbeno stvarnostjo po eni ter z družbeno-ekonomsklm sistemom države po drugi strani.
Cena knjige le 48 din.
Naročila sprejema CZ Uradni Ust SRS, Ljubljana, Veselova 11. p pr 379 VIL
Milič Veselinovič, Koper, Ulica 15. maja, delovno knjižico.	5450
Milinčič Milivoj, Izola, Smrekarjeva 54, zdravstveno izkaznico, številka E 333432.	5426
Mozetič Alfonz, Cesta Goriške fronte 54, Šempeter pri Gorici, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne vajenske šole v Novi Gorici iz leta 1961.	5135
Muck Marjeta, Ljubljana, Krakovski nasip 6/3, zdravstveno izkaznico.	5491
Mučilnik Milena, Ljubljana, Robbova 22, zdravstveno izkaznico. 5517
Njegušič Milan, Ljubljana, Savsko nabrežje 2, zdravstveno izkaznico.	5460
Nučič Justina, Hlebče 4, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	5492
Nuško Marija, Pobrežje 59, p. Videm pri Ptuju, zdravstvena izkaznico. št. 340895 kmetijskega zavarovanja.	5427
Nuredin Avdul, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 5518
Oberstar Andreja, Grčarske Ravne 7, p. Dolenja vas na Dol., zdravstveno izkaznico, št. 658110.	5451
Ogorevc Hano, Piran, Tartinijev trg 15, zdravstveno izkaznico. 5428
O kič Rušid, Poljane 26, zdravstveno izkaznico, št. 502557.	5493
Osojnik Franc, Ljubljana, Stražarjeva 5, delovno knjižico.	5461
Ovsenek Borut, Kranj, Kebetova 20, indeks biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.	5443
Panič Miko, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico. 5475
Papež Marjetka, Ljubljana, Križna 4, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	5476
Pelko Jernej, Ljubljana, Resljeva 26, zdravstveno izkaznico.	5519
Počkar Emil, Postojna, Ljubljanska 2, zdravstveno Izkaznico, številka 265927.	5528
Pokos Slavko, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 5520
Puterle Janez, Ljubljana, Martina Karpana 63, zdravstveno izkaznico.	5521
Savič Miroslav, Hrastnik, Podkraj 70, zdravstveno izkaznico, številka 293628.	5532
Sonnenschein Tamara, Ljubljana, Runkova 16, zdravstveno izkaznico.	5522
Spagnolo Ivan, Koper, D. Reber 35, spričevalo o končani osnovni šoli, leto 1959.	5431
Stančič Anton Tomaž, Ljubljana, Klunova 12, zdravstveno izkaznico.	5477
Sulejmanagić Nail, GIP »Beton«, Zagorje ob Savi, zdravstveno izkaznico.	5432
Sac Ivan, Lahonci 84, p. Ivanjkovci, zdravstveno izkaznico.	5433
Sarlija Mirko, Nasoviče 25, p. Komenda, zdravstveno izkaznico, številka 240878.	4967
Sebjan Vera, Murska Sobota, Cankarjevo naselje 33, zdravstveno izkaznico na ime Sebjan Melita. 5468
Spehek Frančiška, Ljubljana, Levčeva 11, zdravstveno izkaznico, št. 097139.	5462
Tafilaj Naile, Ljubljana, Smartin-ska 152, zdravstveno izkaznico. 5478
Trajkovski Milijanko, Kumanovo, Ul. Borisa Kidriča 77, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne kovinarske šole.	5494
Trček Vinko, Dol. Logatec 346, zdravstveno izkaznico, številka 026486.	5107
Trunkelj Alojz, Poljane, Konščeva 2, zdravstveno izkaznico.	5495
Turkovič Azim, Logatec, zdravstveno izkaznico.	5523
Udovič Boris, Izola, Polje 3, prepustnico VS, št 6156 na ime Udovič Cvetko.	5469
Viskovič Adela, Ljubljana, Runkova 2, delovno knjižico, številka 1097-11-1948.	5479
Voglar Stanko, Pristava 39,' p. Cirkulane, zdravstveno iz-kaznlco, številka 40601.	5435
Zadnikar Janez, Ljubljana, Španova pot 2, spričevalo o zaključnem izpitu centra strokovnih šol v Ljubljani.	5524
Zagorc Milenka, Zalog, Pot v Zeleni gaj 7, zdravstveno Izkaznico. 5444
Žuljan Lucija, Ljubljana, Na jami 7, zaključno spričevalo 8. razreda gimnazije, letnik 1953/54 in maturitetno spričevalo.	5496
Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni uredniki Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani