GLASILO   ,
SOCIAflSTICNE
DELOVNEGA
JUDSTVA
LETO XXVn, ŠT. 32
PTUJ, 22. AVGUSTA 1974
CENA I DIN
Za festival domačih viž vse nared
Le še nekaj dni nas loči od
tetošnje osrednje, že tradicionalne
kulturno-zabavne prireditve, ki bo v
Ptuju v času od iO. avgusta do 1.
septembra letos na letnem priredi-
tvenem prostoru, na dvorišču za
poštnim poslopjem. To je FESTI-
VAL domaČe zabavne glas-
be, kije že šestič zapored.
Fesftivai spada v dcvir drugih
kulturnih srečanj, ki so se v času, ko
to poročamo, že začela. O letoš-
njem festivalu domače zabavne
glasbe smo se pogovarjali z Mihae-
lom Gobcem, kije organizac^ski in
duhovni vodja, te prav gotovo med
n^bo^ obiskanimi priredtivami v
Ptuju nasploh. Med drugim nam je
zaupal nskiq zanimivostL Vsega,
zlati presenečenj nam pač iz razum-
pvih razlogov ni hotel povedati.
„Ni sluč^nost, da je prav Ptiij,
nqstarejše mesto na Slovenskem,
postal središče te glasbene zvrsti, ki
je med preprostim človdcom, delav-
cem in kmetom nqbolj cenjena. Naš
človek v Slovenskih goricah, Halo-
zah, na Ptujskem in liravskem po^u
je že od ndcdaj rad prepeval,
ustvarjal, komponiral in gojil ^ud-
sko oziroma domačo pesem in
glasbo. To je že v značaju našega
clovdca, s^ tam., kjer je doma vino',
domuje tudi pesem in dobra vojja,
ki čtovdca plemenjti, mu daje smisel
živ^enja in vo^o do dela.
Prvi festival narodno zabavne
glasbe, kot so ga takrat imenovali, je
bil v okviru 1900-letnice mesta
Ptuja, leta 1969. Iniciator in prvi
organizator tega festivala je bil sedaj
že pokojni Franc PLOHL. Festival si
je takoj prvo leto pridobil nekakšno
domovinsko pravico. Tokrat se
imenje Festival domače zabavne.
glasbe. Menimo, da ta naslov n^bo^
astreza.
Pokrovite^ festivala je tudi ktos
Kreditna banka Maribor, samostojna
podružnica Ptuj. Na razpis se je
letos pr^avilo rekordno število an-
samblov iz raznih krajev Slovenge in
sicer 50. Na avdicji je bilo izbranih
26 ansamblov, nastopilo pa jih bo
25. Med drugim bo nastopU tudi
ansambel bratov PLESNICAR iz
Avstrge. To so otroci našega izse-
^enca. 12 ansamblov se bo letos
prvič prikazalo ptujskemu občin-
stvu. Ostali so že nastopili.
Kot prejšnja kta bodo tudi letos
njgbo^si med nastopajočimi prejeli
denarne nagrade, ki znašlo od 250
do 1000 dinarjev, zmagovalec pa bo
poleg nagrade prejel v trajno last
tudi bronasti kip Orfeja z liro, ki ga
podeli organizator festivala, to je
kolektiv radia Ptuj.
Upravni odbor festivala si prizade-
va gojiti izvirnost domače glasbe, še
posebej, ker je ptujska publika pa
tudi gostje, ki pridejo od drugod -
iz Maribora in celo Ljub^ane - zelo
hvaležna ter navdušena nad to
glasbeno zvrstjo."
Do sedaj si je ogledalo festival
domače glasbe že nekaj več kot
40.000 obiskovalcev. Kot prejšnja
leta bo RTV Ljubljana tudi letošnji
festival v celoti posnela. Direktnega
prenosa ne bo! Že v festivalskih
dneh pa bo mogoče kupiti kaseto in
plošče s posnetki letošnjega festivala
domače glasbe v Ptuju.
FH
Lanskoletni zmagovalec ansambd Jožeta Krežeta iz Maribora
MIRAN POTRČ V PTUJU
Skladen razvoj in družbeno planiranje
v petek, 16. avgusta 1974 je bil
na obisku v Ptuju Miran POTRČ,
član DC iHedsedstva CK ZKS in
predsednic komis^e za ekonom^a'
m socialna vprašanja pri CK ZKS.
Dopoldne se je v kolektivu
Mesokombinata „Perutnina" Ptiq
podrobneje seznanil s problemi, ki
nast^ajo v tej sestavljeni OZD,
Zahtevali so, da se naj perutninarska
proizvodnja v Slovenjgi enakopravno
obravnava z drugimi dejavnostmi in
ga opozorili na nekatere toge
predpise. V odgovoru je Miran Potrč
poudaril, da je zakonitost treba
spoštovati, če je predpis sprejet, ga
je tudi treba izvajati. Pri tem pa je
opozoril na nujnost večjega vpliva
delegatov v skupščinskem sistemu
na oblikovanje predpisov.
7La tem je imel razgovor še v
TAP-u, skupno s predstavniki
ptujske kovindco- predelovalne In-
dustrie, kjer so ga seznanili z
rifeu^ehom prvih prizadevanj za
združitev TAP, ,,Sigme" in proiz-
vodnega podje^a „01ga Meglic". Ta
kieja je se vedno živa in so v teku
dogovori za ponovno akc^o združi-
tve ptujske kovinsko-predelovalne
industrge. Miran Potrč je ta
prizadevanja podprl in poudaril, da
sama združitev v Ptuju še ne bi
pomenila dosti, to bi bil le prvi
korak, solidni teme^ za nadaljnje
povezovaige s kovindco-predeloval-
no industrgo v Slovengi in tudi
širšE'
Popoldne pa je imel Miran Potrč,
v dvorani na magistratu, razgovor z
občinskim političnim aktivom in
predstavnici ptujskega gosp(xiarstva,
ki ga je sklical komite občinske
konference ZK.S, vodil pa sekretar
Alojz GOJCiC, ki je uvodoma
nakazal glavno vsebino razgovora.
Predvsem, kje sm.o v občini na
področju povezovalca in s katerimi
problemi se srečuje ptujsko gospo-
darstvo.
KUUB USPEHOM ZASKRBLJE-
NOST
Razjjravo je začel ing. Milan
KNEZEVIC, direktor podružnice
SDK Ptuj, ki je uglednega gosta
seznanil z analizo gospodarskih
gibanj v ptujski občini v prvem
pollelju letošnjega leta. Podatki
kažejo, da so ta gibarya enako
ugodna kot so bila lansko leto in da
napredujemo nekoliko hitreje od
poprečja v Stovengi. Investicgska
dejavnost je porasla za 89 %,
zaposlenost pa za 5 %, kar pomeni,
da se je v letoši^em letu na novo
zaposlilo 490 delavcev. Celotni
dohodek je porasel za 58 %, najbolj
v industrgi - za 81 %, najmanj pav
gostinstvu in turizmu, le za 11 %,
kar pomeni glede na porast cen za
gostinstvo dejan^o zmanjšanje.
Uspešno se tudi razvga poslovno
sodek)vanje, predvsem pogodbeno
na podlagi kooperacge. Pojavlja se
tudi vrsta problemov, ki jih prinašA
nagla rast cen in visoka stopnja
inflacije. Predvsem se to odraža v
izrednem porastu porab^enih sred-
stev, v delnem padcu ekonomičnosti
poslovanja in v rasti vrednosti zalog,
ponekod pa je tudi že čutiti
tendence padanja likvidnosti.
Vrednost proizvodnje raste hitreje
kot osebni dohodki, kar je tudi v
dcladu z našo stabilizac^sko politi-
ko. Landco leto je od dohodka
odpadlo 59 % na osebne dohodke, v
prvem polletju letošnjega leta pa le
52 %. Neto osebni dohodki
zaposlenih so porasli za 31 % glede
na lan^o prvo polletje, glede na
poprečje za leto 1973 pa le za 20 %.
Ce upoštevamo statistične podatke,
(Nadaljevanje na 2. strani)
do nedelje, 1. septembra 1974.
Prvi krajec bo v soboto, 24.
septembra ob 16.38. Do konca
avgusta bo lepo in vroče. Posa-
mezne plohe ne bodo povzročile
večjih ohladitev.
Nadaljni izgledi: tudi v sep-
tembru bo čez polovico dni
vroče od 24. do 32. stopinj C.
Dežja bo v septembru malo.
Nekaj več dežja bo okrog 12. in
18. septembra, sicer bo ves
mesec suho in vroče.
_   Alojz Cestnik^
2 stran
tednik — Četrtek, 22. avgusta 1974
Skladen razvoj in družbeno planiranje
so se v letoši^em letu povečali
živ^enjski stroSci poprečno za 22 %,
kar pomeni dejansko padec realnih
osebnih dohodkov.
Slabosti ptujskega gospodarstva so
predvsem v tem, da ne znamo dovolj
^itegovati kapitala z drugih obmo-
cg, da je premalo medsebojnega
sodelovanja in mnogo premajhna
prisotnost akcge varčevanja in
racionalnosti poslovanja. Pri tem bi
morali imeti večjo vlogo organi
samoupravnega delavskega nadzora,
ki v večini OZD še niso našU svoje
dejandce vloge.
Branko GORJUP, predsednik SO
Ptuj je opozoril predvsem na polož^
trgovine in na vrsto togih predpisov,
ki enačgo trgovino na velflco s
trgovino na drobno, zato ta
„delovna trgovina" dela v težkih
pogojih in predvsem v prodaji
živildcih potrebščin posluje z
izgubo. Cesto se tudi dogaja, da
mora ptujska trgovina kreditirati
močne organizacge združenega dela
na razvitih območjih, prav zato je
nujna večja stvarna povezanost med
trgovino in proizvodnjo. Milan
LONGHINO iz TP „Merkur", ki je
obenem predsednik komisije za
pripravo analize o združitvi ptujske
trgovine, je poročal o delu te
komisge in poudaril, da vse
dosedanje ugotovitve govore v prid
čimprejšnje združitve ptujskih tr-
govec ih podjetg.
Cvetko DOPLIHAR, glavni direk-
tor Kmetijskega kombinata Ptuj je
podrobneje poročal o razmerah v
kmetgstvu. Opozoril je na vrsto
neskladnosti in na počasnost
reševanja že dogovorjenih rešitev.
Trenutno je posebno žgoč problem
živinoreje, ki je glavna panoga
ptujskega kmetgstva in je zaradi
zapletov na tržišču z EGS v zelo
neugodnem polož^u.
li^. Ivan BAJLEC, direktor TVI
Majšperk je poročal o problemih, s
katerimi se srečuje tekstilna indu-
strga, zlasti še na nerazvitem
območju kot je Majšperk, kjer mora
tovarna tudi prispevati za razvoj
kraja samega. Pri tem je opozoril na
nelogičnost, da tekstilna industrija
na nerazvitem območju nima
nobenih olajšav pri najemanju
kreditov in podobno, kot imajo to
druge dejavnosti.
Frido KLANCNIK iz TGA „Boris
Kidrič" Kidričevo je opozoril na
vrsto problemov, s katerimi se
srečuje ta kolektiv zaradi neurejenih
razmer na tržišču in zanemarjanja v
preteklosti za alumingsko industrgo
pomembnih sporednih proizvodnih
dejavnosti Glavni problem za
Kidričevo je negotova odcrba z
električno energgo, saj ne morejo
proizvodnje realno planirati in
dejandco delajo od danes do jutri.
Zaradi landce redukcge električne
energge jim je bilo obljub^eno, da
jim bo slovendco gospodarstvo
povrnilo nastalo izgubo v znesku 42
milflonov dinarjev, doslej so dobili
povrnjeno le 170.000 din, vse drugo
je zaenkrat ostalo le pri ob^ubi.
Nada^e je opozoril na izredno slabo
oskrbo s surovinami, ki so za
proizvodnjo aluminga nujno potreb-
ne, predvsem: premog, natrgev
hidrocit, soU, sode, smole, lug,
sihcl, predzlitine in podobno.
Čeprav je cena tem surovinam
narasla od 300 do 600 % jih cesto ni
dobiti V zadnjem obdobju so
nastale posebne težave tudi s
transportom po železnici v sosednjih
državah ipd. -
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na to temo je navezal svojo
razpravo tudi ing. Franjo GNILŠEK,
predsednik izvršnega sveta SO Ptuj.
Pri tem je naglasil, da je tovarna v
Kidričevem in igen 1800-članski-
kolektiv za ptujsko, manj razvito
občino izrednega pomena, zato
moramo biti vsi zainteresirani kako
in v kakšnih pogojih bo ta kolektiv
proizvajal Opozoril je na dejstvo, da
je Kidričevo glavni proizvjgalec
aiuminga, s katerim se oskrbuje
jugoslovanska industrga, zato je v
družbenem interesu večja poveza-
nost jugoslovanske aluminijske indu-
strge in usklajevanje odnosov s
sprem^ajočo proizvodnjo.
DOSLEDNO IZVAJATI NALOGE
ZVEZE KOMUNISTOV
Za tem je povzel besedo Miran
POTRC, ki je uvodoma povedal, da
tako pomembnih informacg že
dolgo ni dobil, kot jih je slišal v
razgovorih pri nas. Vsi ti problemi
sodijo v današigi čas in so posledica
podedovane nedavne preteklosti, ko
smo zanemarjali povezovanje gospo-
darstva in opustili enotno planira-
iqe. Naša prvenstvena naloga danes
je, da dosledno izv^amo naloge, ki
jih je ZK začrtala in sprejela na
svojih kongresih in ki so z^ete v
novi ustavi. Le tako bomo uspešno
odprav^ali neskladja iz preteklosti
in zagotav^ali skladnejši razvoj vseh
panog, področg in območg.
Perspekbtivo za reševanje vseh teh
problemov je treba videti v
doslednem uvejavljanju ustave, da
bodo delavci v združenem delu
neposredno odločali o sredstvih, ne
samo za kratkoročne, temveč tudi
za dolgoročne potrebe, za reševanje
vseh tistih problemov, ki jih sami
občutgo, ne samo kot proizvajalci,
temveč tudi kot potrošniki in kot
občani v svoji krajevni skupnosti
Temu ciju je treba prilagoditi
odnose delavcev v združenem delu,
kar bo sicer težak in dolgotrajen
proces, vendar je to edini pogoj, če
hočemo ušesno reševati probleme,
ki jih čutimo in na katere
opozarjamo.
V nada^evanju svojega izvajanja je
Miran Potrč poudaril, da je pred
nami n^važnejša naloga - ponovno
uve^aviti družbeno planiranje. To
ne bo lahka naloga, vendar je
neposredno pred nami V kratkem
obdobju nek^ mesecev bo treba
pripraviti skupne osnove dolgoroč-
nega razvoja Jugoslavije, hkrati
pripraviti srednjeročni program
razvoja Slovenge in vrsto kratkor-
očnih programov. Pri tem je treba
zagotoviti da se bodo ti programi
sprejemali na bistveno drugačen
način, kot smo bih vajeni doslej;
Zagotoviti je treba, da bodo delovni
p udje v TOZD, v samoupravnih
interesnih skupnostih in v krajevnih
dcupnostih neposredno odločali o
tem in vanje vgradih svoj interes.
Delovni j udje morajo spoznati, da
bo *;upni plan uresničen le tedaj,
če ga bo za svoje področje dosledno
uresničila vsaka delovna organizacga
in vsaka kr^evna skupnost.
Pri tem je posebnega pomena
povezovanje organizacij združenega
dela, saj brez tega ne bo mogoče
zagotavgati skladnega razvoja.
Upoštevati je treba celotni komple
ks, ki obstaja v proizvodrgi in
menjavi S tega staUšča je treba
ocenjevati oblflce povezovanja. Pri
tem prostor, meje občine, regge.
republike, ne sme biti nobena ovira.
Vsako združitev in povezovarge je
treba oblikovati tako, da bo v njej
vsaki TOZD zagotovljen položaj na
podlagi njenega ustvarjenega do-
hodka. Skozi tak sistem je treba
urejati vprašanja proizvodnje, z^o-
tavjati sistem cen, ki naj bo tak, da
bo sleherni TOZD zagotovljeno
pokrivanje vseh družbeno ovredno-
tenih stro§cov.
Iz odgovorov na vprašanja, ki so
jih razprav^avci nakazali v poroč-
ilih, velja zlasti omeniti odgovor
Mirana Potrča v zvezi s problemi
TGA Kidričevo. Povsem upravičena
kritika je, da kolektiv TGA še ni
dobil povrnjene odškodnine za
izpad proizvodnje ob lanski reduk-
cgi električne energge. To od-
šcodnino smo kolektivu obljubih in
podvzeti moramo ustrezne ukrepe,
da se to uresniči. Glede ostaUh
problemov pa je dejal, da velik del
krivde za pomanjkanje raznih
surovin nosi alumingska industrga
sama, ker so v preteklosti premaJo
^upno razmiš^aU o potrebah za
nemoteno oskrbo te industrge. Prek
zvezne gospodarice zbornice in
drugih organov je treba storiti
čimveč, da se poveže celotna
jugoslovanska alumingska industrga.
Ob koncu svojega obširnega
izv^anja je Miran Potrč poudaril, da
se je Zveza komunistov enotno
odločila za izvganje smeri, kije tudi
zapisana v novi ustavi in to smer
bomo dosledno izpe^aU. Hočemo
graditi samoupravni socializem,
povsod enotno in na enak način. Za
to nalogo je treba usposobiti in
aktivirati vse komuniste, zlasti pa še
neposredne proizv^alce.
F. FIDERŠEK
PROIZVODNJA
IMPOLA
USPEŠNEJŠA
Blizu 2000 zaposlenih v IMPOLU,
največji delovni orpnizaciji na ob-
močju bistriške občine si i vrsto
let prizadeva kar n^bolje posodobiti
proizvodnjo, s tem pa tudi zago-
toviti svoje trdnejše mesto v prodaji
proizvodov na vse zahtevnejšem
domačem intigem tržišču.
Pred nedavnim so v IMPOLU
Slov. Bistrica v tej smeri storili še
nov, zelo pomemben korak v
izboljševanju pa tudi povečanju
p-oizvodnih  rezultatov.  Pri beo-
frajskem Zavodu za izdelovanje
ovancev so kupili sodobno meha-
nizacijo za hladno valjanje alu-
minijskih trakov, kar pomeni prvo
večjo potezo t^a kolektiva k
prehodu na hladno valjanje alumi-
nija, predvsem aluminflskih trakov.
V TOZD Va^arna, ki deluje v
OZD IMPOL pričakujejo, da bodo z
delom na novi valjarniški opremi za
hladno valjanje lahko povečali pro-
izvodnjo za okoli 25 odstotkov,
medtem ko za prihodnje leto
načrtujejo v tej TOZD a 50
odstotkov večjo prozvodnjo. SE-
\«ia bo mogoče takšne ohrabrujoče
rezultate doseči samo, če bo na
razpolago dovolj potrebnega mate-
riala in če se ne bodo pojavile
nepredvklene težave.
Ko bo iK)va hladna valj ar na v
IMPOLU povsem stekla, bodo v njej
lahko valjali alumingske trakove,
debele od 3 do 0,15 milimetra.
Istočasno pa bodo lahko na tej
napravi pripravljaU osnovni material
za proizvodnjo aluminijskih folg. Iz
zadnjih podatkov je mogoče raz-
videti, da so v IMPOLU m do sedaj
predelali za okoh 10 odstotkov več
aluminija, kot so predvidevaU. Osno-
vni pozitivni vzrok za doseganje
takšnih proizvodnih rezultatov je v
odpravi težav v dobavi surovin, kar
je bilo 1973 letu močno prisotno.
Tudi večje povpraševanje po valja-
nih aluminijskih proizvodih je bil
pomemben dejavnik, da so letos
presegli lansko prizvodnjo za 20
odstotkov.
Kolektiv IMPOLA tudi nadalje
\iaga vse sile, da bi uspehe iz prve
polovice letošnjega leta ponovUi
tudi v drugi.
V.H.
tednik — Četrtek, 22. avgusta 1974
stran 3
CVETJE OB CESTI NA KOGU
O rekonstrukcgi skoraj 6 kilo-
metrov ceste Vitan-Kog-Gomila
gno pred mesecem v Tedniku
obširno poročali, zato naj tokrat
povemo samo, da je bila ta cesta te
dni dokončana in minulo neddjo
slovesno odprta ter predana svojemu
namenu.
Na prireditvi se je zbral ves
ormoški občinski politični in skup-
ščinski vrh s predsedniki družbeno-
političnih organizacg in skupščine
občine. Najprej je bila ob 14. uri
formirana kotona avtomobilov na
čdu z ormoško godbo na pihala, ki
je prevozila vso traso nove ceste,
dolgo natanko 5.908 metrov. Za
prd)ivalce Koga je bU ta enkratni
dogodek pravi praznik; to potrjuje
množica ljudi, ki se je zbrala na
otvoritvi ter številni krajani, ki so
pozdravljali mimohod kolone kar iz
sence domačih sadovnjakov, ob
cesto pa postavili števitoe vaze s
cvetjem ter okrasili hiše z zastavami
Le-te so bile povsod: na drevesih,
hišah, električnih drogovih in po-
dobno. Niso bili redki primeri doma
narisanih in kar na hišno ograjo
pritrjenih zastavic. Po tako uspdi
povorld se je pred lovskim domom
na Kogu pričela slovesnost.
Goste in domačine je n^presj
pozdravil predsednik krajevne dcup-
nosti Kog, Viktor Munda. Cesto je
odprl in predal svojemu namenu
predsednik SO Ormož Mirko Novak.
O fmancerjih rekonstrukcije ceste
smo že pisali, vendar ne bo odveč če
ponovimo, da je cesta stala
1071.261,00  dinarjev.  Denar so
grispevali: komunalni ^lad pri SO
•rmož - 800.000,00 dinarjev, SLO-
VIN - TOZD Kmetijski kombinat
Ormož - 200.000,00 dinarjev, levji
ddež pa nosijo delovni gudje
krajevne skupnosti Kog, saj so rfjrali
1.071.161,00 dinarjev. Na celotno
traso so navoziU 7.425 kubičnih
metrov gramoza, za asfaltno i^ast,
ki meri 21.000 kvadratnih metrov
pa so porabili 3.675.000 kg asfaltne
mase. Tu v teh številkah ni zajet
material, ki je potreben za ureditev
11.520 mbankin.
Kogovčarri in okoličani so si tako
uredili cesto, ki bo dobila pravo
veljavo po rdconstrukcgi ceste Sr-
edišče ob Dravi-Vitan-Vuzmetin-
ci Kako enotno so tamkajšnji
deiovni ljudje podprli akcijo nam
povedo spet številke. Od 325
zavezancev v akciji ni sodelovalo 22.
Prispevki so bih različni: najmanjši
je bil 500, največji pa 25.000,00
dinarjev. Uspeh je tako presenetljivo
lep in bo gotovo spodbudil tudi
tistih 22 preostalih zavezancev, da
se bodo prikjučili prizadevaigem za
olepšanje svojih krajev in tako tudi
življenja v njih.
jr
KARAVANA BRATSTVA IN PRUATELJSTVA 1974
Občinski konferenci SZDL Ptuj in Onnož
VABITA
nekdanje slovenske izseljence v Srbgi v letih 1941-1945 in
ipiove najožje družinske člane, da se priglasijo Občinski
konferenci SZDL Ptuj ali se bodo udeležili letošnje karavane
bratstva in prgateljstva 1974.
Nekdanji izseljenci in njihovi najožji družinski člani, naj se priglasijo
pismeno aK ustno nepreklicno do 10. septembra 1974 (priimek in
ime ter naslov laebivaflšča).
I^^goji priglasitve so:
1. Da je bil priglasite^ izseljenec v Srbiji
2. J)a ob priglasitvi vplača 60 dinarjev s prevoznim stroškom in ia
^ ^ pridobitev znaka »Karavana". (Ta znesek bo lahko udeleženec na
vlaku vnovčil za hrano in okrepčila.)
3. Da ne zahteva povračila pdspe\ica, če se iz kakršnihkoli poznejših
razk}gov ne bi mogel udeležiti karavane.
Karavana bo kreiula na pot s posebnim vlakom 11. oktobra ob 21.
uri iz železniške postaje Maribor. (V primeru zadostnih pr^v bo
organiziran skupni odhod z avtobusom v Maribor.) Karavana se bo
vrnila predvidoma 16. oktobra 1974 v Maribor.
Posebne skupine udeležencev bodo obiskale nasledile kraje:
arandelovac, aleksandrovac, arilje, brus,
čaCak, Cupruo, gornji MDLANOVAC, KNIC,
kosjerič, kraljevo, krusevac, lazarevac,
LUCANE, MLADENOVAC, RAŠKO. SVETOZAREVO,
titovo užice, trstenik, užicko požego in
vrnjaCko banjo.
Podrobnejši program bomo udeležencem Karavane
pravočasno pismeno sporočili.
Za navodfla se naj izseljenci obrnejo na Občhideo
konferenco SZDL Ptuj in Ormož.
V NEDOGRAJENEM BISTRIŠKEM
KOPALIŠČU ŽE PRETESNO
Po nekajdnevnem premoru vsled
deževnih dni je nedograjeno bistri-
ško kopališče ponovno oživelo. Žal
še vedno ne t^o, kot so to mnogi
{»•ičakovah. Obisk je te dni precej-
šen, saj ob najbo^ vročih luaJi
naštetejo tudi po okoli 400 kopal-
cev. Vendar je v tem bodočem
rekreacflskemu središču Slov. Bi-
strice ob razmerah, v kakršnih je
trenutno, uslugo treba precej drago
plačati. Ne glede na to, ah se pojaviš
na vhodu kopahšča ob 8. uri zjutraj
ali ob 16. uri popoldne, je odšteti 7
dinarjev (odrasli), za otroke pa 4
dinarje. Za veliko število obiskoval-
cev je takšna cena več kot visoka.
Obide torej ne izpolnjuje pričako-
vanj, če pa bi bil večji, bi rastlo tudi
negodovanje, s^ se že ob sedanjem
k^ težko najde miren kotiček za
sončenje. Prostora za ostale oblike
rekreacge pa praktično ni. Ob vsem
tem so še vedno prikrajšani naj-
mlajši, saj otroškega bazena sploh še
niso pričeU graditi. Starši so tako
prisiiyeni svoje malčke odpeljati v
PoUčane ali v katero drugo kopa-
lišče v sosednjih občinah, kjer pri
gradnji kopališča na n^mlajše niso
pozabili. Vsekakor je treba poudari-
ti počasnost obnove bistriškega
kopalnega bazena z okolico, saj dela
opravjajo fe tretje leto pa še sedaj
niso končana. Cene padbenega in
drugih materialov pa rastejo in tako
gradnjo podražujejo. Občani, ki so
dah pred leti za obnovo kopališča
tudi svoj enodnevni zaslužek, sedaj
negodujejo, ker bo z rgihovimi
sredstvi storjenega veliko manj, kot
bi bilo, če bi pravočasno opravili
dela.
Žakjstna ugotovitev iz prvih dni
kopanja v obnov^enem bistriškem
kopališču tudi je, da se posamezni
kopalci ne zavedajo, daje to skupna
last, na katero je potrebno paziti
kot na svojo, pa tako neodgovorno
ravnjo z nekaterimi predmeti, na-
menjenimi skupnemu zadovo:ystvu
in uporabi. Mogoče je temu krivo
tudi pomankanje kopaliScega (pisa-
nega) reda, ki ga še do pred kratkim
ni bilo.
VH
KDO MORA PRIJAVITI ZEMLJO
1. Na podlagi 51. člena zakona o kmetijskih zemljiščih
(Uradni list SRS št 26/73) sme imeti občan, ki po določbah tega
zakona ni kmet, v svoji lasti v ravninskih preddih n^več 1 ha
kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, od tega naveč 0,5 ha gozda
in 0,5 ha vinograda, v gorskih in hribovitih preddih pa n^več 3 ha
skupnih površin, od teg^ n^več 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda
Po 4. členu zakona o kmetijskih zonljiščih je kmet samo tisti
občan:
ki sam obdeluje kmetijsko zemljišče,
ki stalno živi v kr^u, kjer je to kmetijsko zemljišče,
ki s kmetijsko dejavnostjo redno ustvarja pomemben dohodek
ne glede na to, če ima še druge vire dohodkov (npr. delavci,
upokojenci, obrtniki).
Občan, ki poseduje samo gozdno zemljišče, po navadnem
zakonu ni kmet
2. Na podlagi 52. člena zakona o kmetijskih zemljiščih pa
organizacije, ki niso po tem zakonu kmetijske organizacije, ki niso
po tem zakonu kmetijske organizacije združenega dda (5. odstavek
4. člena zakona o kmetijskih zemljiščih) izgubijo pravico uporabe
na kmetijskem zemljišču.
Po navedenem zakonu so kmetijske organizacije samo tiste
delovne in druge organizacije, ki se ukvarj^o s kmetijsko
proizvodrijo ali jim je kmetijsko zemljišče sicer potrebno za
opravljanje njihove dejavnosti
Na podlagi navedenih določb zakona o kmetijskih zemljiščih
morjgo torej nekmelje in nekmetijske organizacije združenega dela,
ki posedujejo zemljišča v večjem obsegu, kot ddoča ta zakon.
Do 24. avgusta 1974 prijavi svoja zemljišča tistemu
kr^evnemu uradu, kjer le-ta zemljišča ležijo.
4 stran
tednik — Četrtek, 22. avgusta 1974
ZA DOSLEDNO REALIZACIJO
SPREJETIH SKLEPOV
V torek, 13. 8. 1974 je Svet
krajevne skupnosti Kidričevo obrav-
naval stanovargsko gradnjo v
Kidričevem, gradnjo rekreacpkega
centra - II. faze, probleme sanacije
obrata družbene prdirane ter
zahtevo verske skupnosti o gradnji
cerkve v Kidričevem, V Kidričevem
se v zadigih nekaj letih ni sploh nič
gradilo in je že skrajni čas, da se
vprašanje stanovanjdk^e gradnje v
kraju reši. Predsednik K S Anton
KOSI je prisotne seznanil s tem, da
je v Njivercah, kjer ima svoje
gradbene parcele KS predvidenih
120 novih.stanovargskih enot, poleg
tega pa še družbena gradnja med
četvorčki, o čemer smo podrobneje
^e poročali v prejšnji številki
Tednika. Poudarjeno je tudi bilo, da
bi poleg teh stanovanj bik) potrebno
urediti tudi druge objekte kot so
zdravstveni dom, trgoviia, vrtec,
milica in podobno, saj bo naselje
dobilo 40 novih stanovanj, da ne
govorimo o stanovalcih, ki se bodo
vseUli v izpraznjena stanovanja
individualnih graditeljev v Njivercah
in drugje. ZavzemaU so se tudi za to,
da morajo biti taka stanovanja
poceni in namenjena predvsem
družinam z nižjimi OD in mladim
družinam. Člani sveta KS so
enoglasno potrdili tak gradbeni
program. Glede gradnje rekrea-
cijsk^a centra v Kidričevem - II.
faze pa je bilo poudarjeno, da je
center nujno potrdino urediti
čimprej. Pod prh so tudi sklepe
sindikata TGA in DS v TOZD-ih
glede dograditve centra v Kidri-
čevem V zvezi s tem je tajnik KS
prisotne seznanil, da je pri KS
ustanovljen odbor za gradigo
rekreacijskega centra, sredstva pa se
zbirajo na posebnem računu. V
zvezi s sanacgo obrata družbene
prehrane je bil dan predtog, da se
povišajo cene toplega obroka in da
se določi nov delovni čas, (od 11.00
ure do 21.00 ure) vendar se prisotni
s tem niso strinjali
Izredno živahno razpravo je
sprožila zahteva verske skiipnosti za
gradnjo cerkve v Kichičevem.
Vsekakor je organizacga ZB Kidri-
čevo že 24. 9. 1973 ugotovila, da ni
potrebe po takšnem objektu v
Kidričevem, saj imajo tisti ki želgo
opravljati verske obrede, možnost se
jih udeležiti v Hajdini Lovrencu in
Kungoti kjer taki objekti že so in
niso v cdoti izkoriščeni.
F. M.
Prišli bomo še mnogokrat
Družina Todorovič
Te dni letuje v gradu Štatenbeig
tričlanska družina Todorovič iz
Beograda. To ne bi bUo nič
posebnega, če se družina ne bi v ta
grad vračala na letovarge že devet
let zapovrstjo, kar je na področju
letoviščarskega turizma prav gotovo
posebnost
Prvič so obiskali grad Štatenbeig
leta 1965, ko jih je sem napotila
beograjska turistična agencija Put-
nik. Odločitev družini ni bila težka,
saj je Nada Todorovič preživljala
svoja mlada leta v Celju. Njen mož
Branislav je Beograjčan, vendar seje
na ta del slovenske zemlje tako
navad ii da vsako leto težko čaka
dneva, ko se bo lahko zopet odpeljal
proti Statenbeigu. Gradu Štatenbeig
so se že tako privadili da se
počutgo kot doma Dmžina Todo-
rovič je bila med prvimi pobudniki
za ustanovitev kluba ljubitdjev
Štatenberga Svoje navdušenje nad
Štatenbergom prenaša tudi na druge
Beograjčane, da se odločajo za
letovanje v Statenbergu. Todoro-
vič evi sedaj že deveto leto letujejo v
Sloveniji, vedno v Statenbergu in
nikoli maig kot 15 dni. Sem
prihajajo   vsako   leto   v  začetku
avgusta, ko se tukaj srečujejo z
" drugimi stalnimi obiskovalci gradu.
Hčerka Dragana kar ne more poza-
biti svojih mladih prgateljev, ki jih
je spoznala na Statenbergu. Vzrok,
da se redno odločajo za dopust v
Statenbergu, je razen prgateljev in
znancev tudi prijetnost domačinov
in solidna postrežba kakor tudi
ostale gostinske storitve letovišča.
Navdušuje pa jih tudi okoUca in
njene naravne lq>ote. Da jim je
Štatenberg larirastel k srcu, so
potrdili tudi letos, ko so nameravali
za spremembo preživeti del dopusta
ob morju, vendar tam niso vzdržali
Po dvdi dneh so se odpraviU v
Štatenberg, kjer sedaj preživ^ajo
letni oddih. Tukaj so poštah tako
domači da s predlogi in tudi
praktičnim ddom pomagajo, da bi
grad postal kar najbolj privlačen še
za druge obiskovalce. Zavzemajo se,
da bi v okohci sgradiU ali uredili več
rekreativnih objektov, depšaU bliž-
nje jezero, asfaltirali cesto od
Studenic do Štatenberga in poživili
kkibsko dejavnost V Statenbergu
jim želimo prgeten letni odmor.
VH
MLADI V MAKOLAH IN NJIHOV
PROSTI ČAS
Štefan, Tone, .Teže, Alojz in Peter so se slučaji« »ečali v praznih Makolah.
Kjub številnim domačim opravi-
tom, s katerimi se mladi v Makolah
srečujejo na svojih domač|ah pa že
vrsto let ugotavjajo, da je v kraju
premalo poskrbjeno za kulturno
življenje, predvsem v času letnih
počitnic pa tudi sicer razen
slučajnih srečanj nimajo dgavnosti,
ki bi jih združevale. Svoj prosti čas
preživljajo tako, kot si vsak sam
organizira, največkrat pa si morajo
iskati zabavo izven Makoi kjer
im^o več možnosti za razvedrilo.
Edino, kar prit^uje mlade, je
kino, .^al pa so predstave samo ob
nedeljah. Štefan, Tone, Jože, Alojz
in Peter, s katerimi smo se slučajno
srečah v središču Makol, so prav
takrat razprav^ali o pomankanju
zabave za mlade. Odločali so se,
kam se bodo napotiH Ker je bila
sobota, so sklenili iti na pies v grad
Štatenberg. Žal pa je tudi ta samo v
času turistične sezone, ki pa traja
samo nekaj mesecev. O mladinci
organizacgi v kraju so menih, da se
premalo zavzema za organizirane
oblike mladinskih aktivnosti, čq)rav
so vedno pripravjeni vkjučiti se.
Mladi im^o v gasilskem domu
prostor za sestajaige, vendar je le ta
največkrat prazen, kjub temu, daje
po ribližni oceni v kraju ckoh 30
mladih od 16 do 23 let.
Torg bo potrebno v najkrajšem
času tudi v Makolah storiti
odločnejši korak k or^niziranemu
izkoriščanju prostega časa mladih.
V. a
Mercator   ptuj,
Pojem velike izbire ...
... solidne postrežbe...
... in zmernih cen,
to je odlika trgovin
MERCATOR - PANONIJA
v VASE OSEBNO ZADOVOLJSTVO KUPUJTE V
NAŠIH TRGOVINAH.
PRIČAKUJEMO VAS OB NAKUPIH ZA JESENSKE
DNI.
tednik — Četrtek, 22. avgusta 1974
stran 5
3000 KILOMETROV PO JUGOSLAVIJI
IN GRČIJI NA KOLESIH
Med tem ko so se lani štirje
Bistričani, študente Mirko Cvahte,
Zoran Kregar, Tone Homar in Peter
Bradan odpravili s kolesi vse do
Pariza, so v isti postavi, samo daje
Petra Bradana zamenjal Marjan
Kaukler, tudi študent iz Laporja pri
Slov. Bistrici, prepotovali najbe'j
znamenite zgodovindce kraje v Gr-
čgi. Tudi tokrat » se na pot
odpravili s kolesi, ki so jih obreme-
nih s po okrog 25 kg prt jage.
Za takšno potovanje so se odtočili
glede na prgetne lanske vtise s
potovanja po Franc|i ter v že^i, da
z malo sredstvi velflco spoznajo in
prepotujejo. Prepričani so tudi bili,
da nudi potovanje s kolesi predno-
sti, za katere je turist, ki potuje z
avtom ali drugim prevoznim sred-
stvom, prikrajšan.
Letošnjo pot so pričeli v Slov.
Bistrici 17. "7. 1974. Dnevno su
poprečno prevozih 100 km, ob tem
pa so se velikokrat ustav^ ah, da bi si
ogledah pomembne zgodovinske in
druge značilnosti. V Grčgi so si
ogledah mnoge zgodovinske kr^e:
Solun, Termopik, Delfe, Atene,
Epidaurus, Mikene, Korint in druge.
K^ub temu, da so vozih po Grčgi
skoraj ves mesec, jim je glede na
^udgske dolžnosti zmanjkalo časa,
da bi si ogkdah še Olimp, kije ostal
nek^ sto kilometrov oddajen od
njihove poti.
Kjub veliki vročini, večkrat je
bilo v senci 45 stopinj, na svoji
začrtani poti niso imeU nepredvide-
nih težav; to pa je toliko pomemb-
nejše, ker so se znašh v Grčiji prav v
času n^večjih nemirov na Cirpu,
kar se je v veliki meri kazalo tudi v
Grčgi, od koder so množično
odhJgah turisti, med prebivalstvom
in vojsko pa je vladalo pravo vojna
vzdu|e. Ne glede na trenutno stiuije
niso odstopah od začrtane poti,
ampak so jo pogumno nadajevali.
Bih so prijetno presenečnei, ko so
ugotav^ali, da kgub napetemu sta-
nju prebivalci kakor tudi organi
javne varnosti v Grčgi z navduše-
i^em pozdravjajo pogumne mlade
kolesage iz Jugoslav^e.
Dok^ dobre ceste so jim omogo-
čile hitro premkanje po Grčgi.
Vsled velikih dnevnih "vročin »
potovaU predvsem v zgodnjih jutra-
njih in poznih popoldanskih urah.
Cas n^večje vročine so izkoristih za
ogled zgodovinskih znamenitosti,
počitek in prehrano. Prenočevah so
n^večkrat na prostem, ssg je bilo
zelo toplo in je v mesecu dni,
kolikor so potovaU po Grčgi, samo
2 uri deževaJo. Razen z gostojub-
(Nadaljevanje na 12. strani)
Prva ovira jih je čakala pri Ceju, ko so, da bi si skr^šali obvoz ob
neprevoznem mostu prek Savinje, morah reko prekoračiti s kolesi in prt^ago
nad glavami Od leve proti desni: Mirko Cvahte, Tone Homar in Marjan
Kaukler, Zoran Kregar je bil za fotonafa.
Zoran, Tone h Marjan pred enini od mnogih spomenikov bogate grške
preteklosti v Atenah.
V BLIŽINI GRADU ŠTATENBERG
JE JEZERO
Tako je mogoče prebrati v lepo
natisnjeiiih prospektih. Resnici na
jubo pa so prospekti eno, dejansko
stanje pa drugo. Gost, ki si je imel
priložnost ogledati zares ericratne
zbamenitosti srednjeveškega gradu,
si zažeh tudi oddiha v naravi.
Največkrat si izbere park, čepa je v
njem še kako jezero, je toliko
zanimivejše in privlačneje. Tako je
do    nedavnega    bilo    tudi   iul
Statenbeigu, kjer si je v poletnih
dnevih utrujeni in s^ereti obisko-
valec zaželel hladne kopeh v jezercu
pod gradom. Toda gost, ki bo te dni
hotel uresničiti obljubjeno kopanje
v štatenbeiškem jezeru, bo nemalo
presenečen, saj je od jezara ostalo
samo le še mala rrJaka pa še to so
okupirale žabe.
(Nadajevanje na 12. strani)
Žatostni pogled na ostanek štatenberškega jezera.
Objava
Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj
organizira v šolskem letu 1974/75 pod pokrovitelj-
stvom Avto-šole Ljubljana-Jezica večerno šolo za po-
klicne voznike motornih vozil.
Z vpisom pričnemo v ponedeljek, 26. VIII. 1974, med
uradnimi urami v prostorih Združenja šoferjev in
avtomehanikov Ptuj, Potrčeva 45.
Vse informacije v zvezi z večerno šolo za poklicne
voznike motornih vozil dobite v pisarni združenja v
Ptuju, Potrčeva 45, vsak dan od 8. do 12. ure, razen
sobote in v sredo od 14. do 18. ure.
Združenje šoferjev in avtomehanikov
Ptuj
6 stran
tednik — Četrtek, 22. avgusta 1974
GRENEK JE KRUH GOSTINSKEGA
DELAVCA
Kar lina Kovačič
Dobro znano letovišče grad Sta-
te mberg pri Makolah je te dni pobio
gostov. Med njimi je največ takšnih,
ki se zadržgo tod po več dni.
Gostindci delavci v gradu, imajo
sedq polne roke dela, s^ si
prizadevajo gostom nuditi kar naj-
več. Med r^imi je mogoče opaziti
tudi edino praktikantko, ki pa se v
gostinstvu tako spretno vrti, da bi
vsakdo prisodil dolgoletno gostinsko
prakso. Vendar je novinka.
Karlina Kovačič je iz Jelovca pri
Makolah in je letos končala pedago-
ško gimnazgo. Jssenibo nadaljevala
na pedagoaci akademji.      jo je ,
torej zaneslo med gostince, ko pa se
odtoča za povsem drugačen poklic,
sem jo vprašal, ko sva se srečala ob
mizi, za katero sem naročal pijačo
vročega avgustovskega dneva. Kma-
lu sem moral ugotovit, da ni samo
spretna v delu ampak tudi zgovorna,
saj ji nisem utegnil postaviti vpraš-
anja, pa mi je že povedala mnoge
zanimivosti iz gostinstva, o katerem
je govorila kot izkušena delavka,
k^ub temu, da je tukaj letos šele
drugič. Lani jo je na grad pripekala
obvezna praksa. Navezanost na
kolektiv in nova poznanstva so jo
letos pritegnila v zidove znamenite-
ga Štatenberga, kjer je postala
pri^ub^ena tudi med gosti, saj je
naročeno pri njej bilo tudi hiitro
prineseno in lepo postreženo. To pa
je gostom najbo5 všeč.
Karlina si s svojim počitniškim
delom žeU nek^ prihraniti od
zaslužka. Prihranjeno bo uporabila
za nakup šolskih potrebščin pa tudi
za kakšno obleko ali čevlje bo
namenila nekaj zaslužka. K^ub
vese^u, ki ga ima do dela v
gostinstvu, Karlina ne bi hotela v
njem ostati, ker se ji zdi preveč
naporno biti na nogah ves dan in
večkrat tudi pozno v noč. Mot:go jo
tudi srečanja z gosti in obidcovalci,
ki gostinski poklic podcenjujejo.
Kdor gostinskega poklica ni preizku-
sil, ga ne zna ceniti, je rekla Karlina
in odhitela, da gostje pri sdsednih
mizah ne bi predolgo čakaU.
VH
50 LET OTMARJA TRAUNERJA
Letos slavi svoj avljenjski jubUej
Otmar Trauner, dolgoletni član
prostovoljnega gasilskega društva
S p. Polsicava. Kljub temu, da bo
dopolnil 50 let, ostaja še naprej
aktiven član društva, v katerem je
pričel delovati kot 7. letni pionir -
gasilec.
Za gasilstvo se je navdušU pred-
vsem po uspehih, ki jih je takrat
dosegalo PGDG S p. Polskava. Med-
tem ko so starši takrat 7 letnega
Otmarja Traunerja njegovo odlo-
čitev sprejeli z veseljem, se je srečal
s teavami v šoli, kjer je zanemarjal
verski pouk, da je laWco sodeloval
na gasilskih vajah in manevrih. Leta
1946 je postal pomemben člen v
članskih vrstah domačega gasilskega
društva.
Z leti je rastla tudi njegova šlja
po novih spoznanjih na področju
gasUstva, kar ga je pripeljalo na
mesto tajnika društva. To nalogo je
uspešno opravljal kar 15 let, sedaj
m ž pet let deluje kot predsednik
PGD Sp.Polskava.
Vsled velike aktivnosti in zagna-
nosti za novimi uspehi je med člani
pa tudi ostalimi krajani zelo priljub-
5 en.
Za dosešne uspehe in pizade-
^Qnja v gasilstvu je prejel več
priznanj in odličij, med temi repub-
liško priznanje gasilca III. stopnje,
posebno plaketo ob 20. letnici
ustanovitve pionirske desetine v Sp.
Polskavi ter več priznanj Občinske
gasilske zveze Slov. Bistrica.
Njegova aktivnost je prisotna tudi
v nekaterih drugih kr^evnih organi-
zacijah in izven nje.
V.H.
UH, TI PASJI DNEVI
(KRAMLJANJE OB 31 STOP. C)
Pa recite, da ni res! Se spomnite
tiste: »Besede, besede, besede, . . ."
zdi se mi, da jo poje Elda Viler.
Cisto zares, ona jo poje, nam se pa
godi. Gotovo ste že sUš^i tudi tisto
o našem rekreacgskem centru, laz
sem jo. Mejdunaj, prvi hip mi je
ugajala (če sem odkrit: bolj besedi-
lo, kot melodija). Pa kako jo je
sprejela publika, ko sojo predvajali
po radiu, tudi mi smoobjavili v
Tednika Kako jo je sprejela publi-
Srečko in Marjan F^uš
ka? . . . Bo]ye, da sem tiho, kajti zdi
se mi, da so jo tudi oni hipoma
toplo (vroče) sprejeli, ko pa so
zvedeh, da bo treba letno prispevati
zanjo nekaj čez sto starih jurčkov,
so se ohladili. Tudi mene je poštaio
streslo. Pa san preživel in se
odpravil to nedeljo v Podlehnik, kjer
90 pred kratkim odprli ob akumula-
cgskem jezeru ptujski ribiči svoj
novi dom. Da vidite, kot v raju.
Akorat, sem rekel, to je zame ter
hipoma zlezel iz razgrete pločevine
(to je za psa) v hladno vodo.
Brirr . . . Tudi vas je sedaj streslo,
kaj? Ha, ha, ha, kako paše. Roke in
noge od sebe, malo migaš in ostaneš
na površju. Joj, kaj pa je sedaj to,
nekaj me jevščipnilo v nogo. Pa v
Zakonca Kraigc
drugo. Da ni morski, ah ne morski
pes, da ni povodni mož, eh, kaj bi
on z mano. Potem sem se pa
spomnil na nekaj tisoč kg rib, ki so
jfli vložili ptujski ribiči v svoje
jezero. Madona, to bo držalo. Hi, hi,
hi, kako gečka! A ne predolgo. Ura
in sedemindevetdeset minut je do-
volj, sem si dejal ter zakravlal proti
bregu. Trikrat, petkrat in že brem-
zam, da ne poderem jeza Potem
sem se spomnil, zakaj sem sploh
Franc Male
prišel k jeieru. Pogledam okoli sebe.
Ljudi kot listja in tozdov. Takrat
sem se o<"očil za odločilni korak.
Izmed vseh sem izbral tri ter
zabeležil:
Srečko in Marjan Feguš - bra-
tranca sta sedela tik ob jezeru in se
šla turiste. Srečko je ptujski gimna-
zijec, Marjan pa še ne.Hitro stopim
k njima ter ju nagovorim. Srečko:
„Ja, k sorodnikom sem prišel, ker
vem, da se bom lahko vsaj Ige
namočil Tu je zelo lepo, le ob
strani je malo umazana voda. Flora
in favna pa kot za nalašč. V Ptuju se
sicer hodijo kopat tudi na otok, a je
voda tam preveč mrzla. Mislim, da
bo podlehniško jezero postalo pri
Ptujčanih zelo popularno, za čez
vikend pa nekaj ekstra, saj je
dovo^eno v jezeru ribariti, ob i^em
pa peči na ražnju. Haloško vino se
da dobiti kje v bližini, tako, da
ostane vprašaj le še vreme in dobra
volja, tega pa je."
2^onca Krajnc iz Ptuja: ,,Čeprav
je tu zelo lepo, si želimo v Ptuju
čimprej rekreacijski center, ki nam
ga objubjajo. Poglejte, zadigič ko
sva bila v Krapini, je bilo tam skoraj
„pol" Ptuja. Koliko denarja gre čez
vikend iz naše občine! Zato so
ljudje tembolj jezni, ko pravijo:
^ačujemo, gradi pa se ne. To
nedeljo sva dobila obisk iz Italije in
ker sem po radiu slišal, da je tukaj,
smo se pač namenili sankaj. Pa niso
razočarani. To je res nekaj oJcrat-
nega Le nekaj malega me moti.
Nikjer ob jezeru ni nobene gostilne
ali kakšnega drugega objekta, kjer bi
lahko v teh soparnih dneh pogasil
žejo. (Ptujskigostinci, pozor).
Ribič Franc Male iz Maribora:
„Sem upokojenec in zelo rad
zahajam semkaj. Z ženo Pavk) greva
čisto na konec. Tam imava mir. Jaz
lahko brez skrbi mirno ribarim, žena
pa mi tu in tam kaj pove ali prebere.
Vsak vikend sva tukaj, saj sem član
ptujske ribiške družine. Danes nisem
imd sreče. Nič nisem dobil, morda
je prevroče, sicer pa je vse odvisno
od sreče. Srečno!"
Tralala, juhuhu, pa je tu rq)or-
taža, pri 31 stopinj v senci. Sicer pa,
za pasje dni je marsikaj dobro. M. O.
tednik — Četrtek, 22. avgusta 1974
stran 11
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUISKI ZAPORE
32
Zakonca Maroh, dobrotnika ptujskih zapornikov a tudi
partizanov, katerim sta tudi dobav|ala, v kolflcor sta Ic mogla
tobačne izdelke, krije * ..aj let domača gruda. Cas hitro mineva,
feta se jumikajo ve' uo^ od tistih hudih dni, o katerih piš. m svoje
spomine in dobrotniki ptujskih zaporov niso več vsi med živimi. Saj
je tudi sestra Flora že veliko let pokopana pa tudi i^ei^a svakinja
Marija Tumpejeva
f rif-niti moram še eno dobrotnico ptujskih zapornikov, a o njej
in okoujcir .h, v katerih je živela bom napisal n^aj več.
GESTAPOVSKA GOSPODINJA
Že v prejšnjih poglavjih sem omenil Mirko Kunčnikovo, sedaj
upokojenko na Vičavi, ki je že nekaj let pred nemško okupacgo
gospodinjila trgovcu manufakturistu Francu Lenartu na Srbskem trgu
v Ptuju, kjer je danes trgovina Zvezda. Vemo že, da so Nemci izseliU
trgovca Lenarta in oba njegova otroka. Zoro in sina Branka, oba dipl.
ekonomista.
Ko je okupator odstranil iz hiše lastnika je ukazal nekaterim
zaposlenim, da ostanejo še naprej v hiši. Tako je hotel pridržati
Vrbnjaka iz Rogoznice in Konrada Zorca iz Mestnega vrha, ki sta
oprav^ala hišniSce posle v skladiščih Lenartove tovarne perila in v
trgovski hiši. Vrbitjak je bil trden mož, ki mu ni bilo po godu delati
za gestapovce. Zoreč pa se je k temu lažje privadil. Vrbnjak ni hotel
sprejeti ponujenega dela, ampak si je poiskal drugo zaposhtev. Tudi
Kunčnikova bi še kako rada zapustila službo pri novem gospodarju, a
gestapovci so jo kar prisilih, da je ostala v Lenartovi hiši, ki so jo
zasedh.
Pri tem je izkoristila priliko, da je svojim bivšim gospodaijem
spravila marsflcaj na varno, oziroma v njihove roke, saj so odšli od
doma brez premoženja. Blago je zlagala v kangle za mleko ah v
cekarje, kijih je prekrila, da se ni vkielo, kaj v resnici prenaša.
Tiste dni, ko so Nemci pripe^ah na Lenartovo dvorišče in v
tovarniške prostore ^udi, ki so jih namenih izgnati v druge
jugoslovanske pdcrajine, je hotela ndcaterim od tam zbranim
družinam pomagati. Ker sama ni smela iz hiše, je prosila za pomoč
mkkarico. Ta je namenoma »pozabila" v hiši mlečne kangle, zato je
še enkrat prišla ponje s cekarji, v katerih je prinesla krušne kolače in
salamo. Straže so ji dovolile, da je s cekarji vstopila v hišo, j)0
„pozab|ene" kan^j^e. Kunčnikova pa je dala pregnancem na ta način
le ndcaj zaokrepcilo.
Kunčnikova, ki ji je ukazoval gestapovec Kouba, je zahtevala za
svoje delo pomoč. Obrnil se je na zapore, da bi od tam dodelili
kasnega moškega. Izbran je bil zapornik Franc Rakuš iz Ormoža ah
Središča. Bil je star dcrog dvajset let. Zaprt je bil zaradi črnega
klarga. BU je priročen in Kunčnikovi je olajšal naporno delo. Iz
zaporov smo ga pošijah na delo vsak dan ob šesti uri. Vračal pa seje
okrog osemn^ste. V gestapovskem brlogu seveda ni gladoval, po
zapovedi Kunčnikove pa je tihotapil hrano tudi jetnikom. Prinašati
seveda ni mogel v cekaiju, ampak le v žepih, vendar je tudi to bilo
pomembno. Vsak pribojšdc je koristil.
Eno leto je približno služil Rakuš v gestapovski menzi in
pomagal Kunčnikovi pri delu ter redno nosil jedila v zapore. Cez eno
feto je prišla zapoved „od zgoraj", da se mora lastna gestapovska
kuhinja ukinitL Kunčnikova je ostala v hiši do osvoboditve, kajti
gestapovci so v hiši še stanovah, k rgena pomoč jetnikom je z
ukinitvgo menze prenehala.
PRVI TAIXI IZ PTUJA
Nisem preštel, koliko domojubovje moralo iz ptujskih zaporov
v smrt, vem pa, da jih je bilo veUko. Spominjam se dveh, ki so ju
privedli v zapore poleti 1941. Najprej so zaprh Vladimirja Satlerja,
čedn^a, postavnega uslužbenca davčne uprave v Ptuju, za njim
Tomaža Klepača, torbarja iz Ptuja.
Tisti čas so bUe cehce nabito polne, da nismo vedeU kam z
novimi jetniki. Satlerja in Klepača so gestapovci zashševah še preden
smo ju vpisah v zaporni dnevnic in jima določih cehce.
Oba jetnika so zashševah izmenično v bivšem prostoru pisarne
kazendcega oddelka. Zato sem slutil, da sta oba osum^ena istega
dejaiija. In nisem se zmotil.
Dan pred iguno ustrehtvgo je prišlo v zapore okrog druge ure
popokine okrog sedem gestapovcev. Nsgprej so zahtevah, da
privedemo iz cehce Satlerja, za tem pa Klepača. Jaz sem moral po
Satlerja, Jerman pa po Klepača. Ko sva privedla oba osum^enca na
hodnk pred zaporno pisarno, so nas vse obstopih čakajoči
gestapovci Pošastna je bila shka njihovih divjih pogledov izpod kap z
mrtvaškimi glavami. Jetnika so soočih.
(Daje prihodryič)
DEVET KG TEŽEK KRAP IZ DRAVINJE
Pa še spominski posnetek: malo na-
smeha, tako ja, palico v roke. Krapa
v levo roko. Je vse v objektivu? Ire-'
nutek . . . klick. Hvala te pa.
Foto: M. KOKOL
Kaj takega se res ne zgodi vsak
dan. Tokrat pa se je. Alojzu Letonji
s Ptujske gore se je posrečilo uloviti
skoraj 9 kg težkega krapa, pa nikejer
drugje kot v potoku Dravinja. V
torek, 13. avgusta se je dcoU
šestnajste ure odpravil rib it. Na svoj
colibri je naložil kot ponavadi
bambus pahco, ribiško torbico z
vabo ter odrvel proti Dravinji.
Prostor si je izbral pri Draškoviču,
to je malo naprej od gostilne Gajšdc.
Sonce je bilo še sicer bolj boječe, pa
tudi voda je bila še kalna od dežja,
zato se je Lojze odločil za
najprimernejšo v^o - deževnik.
Takole je namakal pet minut. Pa
nič .. . Deset minut - cukalo je,
nekaj malega je bilo blizu vabe, a ni
ugriznilo. Čas je mineval, prižgal si
je cigareto ter nemo gledal na vodno
gladino. Hudimana, potem je pa
„štopr' nenadoma zmargkal. Ni ga
bilo več. K^? Lojze je hitro
zategnil. , Uh, to bo nekaj težkega",
si je dgal, „pretežkega", kajti na
paUci je imel ,jflaks" 0,30,
pred vrvica, na kateri je privezal
trnek pa je bila debela vsega skupaj
0,25 mm. Pravi ribič pa ne sme
nikoU kloniti, zato je Lcgze kaj hitro
začel s svojimi veščinami. Sem ter
tja, da se riba čim bolj utrudi, pri
tem pa je vrvico počasi navijal. Nad
deset minut seje trudil, da je spravil
ribo k bregu. Takrat je že opazil, da
je na trneku velik krap. Kajti v vodi
se je večkrat obrnil in zasvetila seje
veslika plošča. Toda še ni bila na
siihem, Kako jo spraviti, vrvica ne bo
zdržala. Hitro je segel po zajemalki
ter poskušal z i^o ujeti ribo. Pa je
bila pretežka, zajemalko je raztr-
galo. Takrat ni že prepotenemu
Lojzetu ostalo drugega, kot da
zabrede v vodo ter plen jrinese na
suho. Malo težko je bilo, a bilo je.
Prvo, kar je občutil, je bila glava,
precej večja od njegove pesti, zato je
ribo hitro prgd za škrge in jo tako
končno le spravil na suho, čeprav je
bil pri tOTi sam moker. Šele takrat
ko je bik) vse srečno končano, seje
zavedel, kakšno srečo je imel.
Petindvajset let je čakal na kaj
takega, odkar ribari Hitro je z^ahal
svojega colibrga proti domu. Ves
nasmejan se je pripeljal pred hišo,
kjer so se hitro zbrah sosedje. Ko so
krapa vrgli na tehtnico, seje ustavila
natanko pri 8 kg in 70 dkg. Sin
Drago gaje takoj izmeilL Krap je bil
dolg 72 on, visok 31 on, ^odaj je
bil širok celih 17 cm, zadnja plavut
pa je bila široka 27 cm.
Lojze je ribič že več kot 25 let in
do sedaj je precejkrat potonil na
suho kakšno večjo ribo, kakšno
ščuko do 5 kg, tudi krapa, večje
podusti, mrene, platn^e ipd. Ta
krap pa je rekord čez vse. Pa ne
samo njegov osebni, to je prav
gotovo najtežja riba, ki so jo ujeli v
Dravinji. Lojze, ki je po poklicu
trgovec v Panonijinem Marketu v
Kidričevem in ga vsi prav dobro
poznajo, nam je zaupal še, da je
sedaj član Ribiške družine Lešje—
Majšperk. „Ce pa želi kateri izmed
bralcev poskusiti srečo, lahko to
stori še danes. Dovolilnica za
celodnevni lov v Dravinji na
območju RD Lešje stane samo 20
dinarjev. Dobite jo lahko pri
blag^niku družine. Prepričan sem,
da je takšnih vehkanov v Dravinji še
precej, le vzgrizngo bo^ redko.
Treba je pač imeti srečo, te pa je
večkrat precej manj, kot se m jo
imel tokrat jaz" je zakjučil Lojze.
Želimo mu, da bi takšno srečo
doživel še kdaj!
M. OZMEC
KONCERT DANSKEGA GODALNEGA
KVARTETA
V soboto, 24. avgusta 1974 ob 20. uri bo v okviru II.
Ptujskih kulturnih srečanj-74 pod pokroviteljstvom
Kreditne banke Maribor in samostojne podružnice
Ptuj na zgornjem grajskem dvorišču koncert danske-
ga godalnega kvarteta, ki si je na svojih pogostih go-
stovanjih po Evropi in Ameriki pridobil svetoven slo-
ves.
Gostovanje kvarteta, ki bo izvajal dela mojstrov Mo-
zarta, Beethovna in Nielsna pomeni vselej velik glas-
beni užitek.
Vstopnice bodo na voljo dve uri pred koncertom na
zgornjem grajskem dvorišču, v primeru dežja bo pri-
reditev v dvorani Glasbene šole.
Vljudno vabljeni!
V četrtek, 22. avgusta pa bo ob 17. uri v razstavnem
paviljonu Dušana Kvedra otvoritev razstave Slikar-
ske kolonije-73 in hkrati začetek dela kolonije Poeto-
vio-74 na Borlu.
12 stran
tednik — Četrtek, 22. avgusta 1974
Ob razstavi dejavnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj
Ra2En razstave Prispevek slove-
njegoriške čete narodno osvobo-
dilnemu boju v letu 1942, ki je
odprta v razstavnem paviljonu Du-
šana K vedra med 8. in 18. avgu-
stom, se bodo do konca septembra
zvrstile še tri likovne razstave in
sicer: razstava lanske slikarske kolo-
nije na Borlu med 22. 8, in 1. 9.,
nato razstava holansko-flamske in
francoske prevodne grafike iz 17. in
18. stol. med 5. 9. in 18. 9. ter
razstava Janeza in J irija Šubica med
18. 9. in 29. 9. 1974. Vse te
razstave bodo slovesno odprte dolo-
čenega datuma ob 17. uri, sicer pa
dnevno od 9.-12. in 15.-17. ure.
O razstavi lanske V. slikarske
kolonije na Borlu ni treba posebej
^ubijati besed. Na njej bodo
sodelovali lanski udelefenci te že
tradicionalne kolonije, ki je vnesla v
likovno dogajanje Ptiga nekaj a-
vahenjših impulozov, saj vsaj enkrat
na leto dvigne likovno ustvarjanje na
nekoliko višji nivo. Razstavljalcev
bo devet: Janez Vkiic, Tošo Pri-
možič in Ivan Kos iz Maribora,
Karel Pečko iz Sbvenj Gradca,
Galič iz Lendave, Vinfrid Tonner in
Vili Ulfig iz Regensburga, Viktor
Goričan in Nikola Vaško iz Zagreba.
Ko bo razstava odprta, bomo o njej
več spregovorili v smislu umetnost-
no-kritičnega poročila.
Naslednja razstava holandsko-
flamske in francoske prevodne gra-
fike iz 17. in 18. stol. nam bo na 47
grafičnih listih prikazala dela, ki so
nastala z namenom prepisa umetnin,
oblikovanih z izraznimi sredstvi
drugih likovnih panog, v grafični
jezik. Čeprav kolorita s črto, ki je
osnovni ustvarjalni element grafike
ni mogoče neposredno ponovoti, pa
ga je možno v grafičnem jeziku
opisati. To niso reprodukcije niti ne
kopije, saj dosegajo najbope med
njimi izpovedno moč slikarskih
umetnin. Ko je jedkanica spodrinila
bakrorez kot umetniško izrazno
sredstvo, se je ta razvil predvsem v
prevodno umetnost. Ta tehnika je
ostala v veljavi od konca 15. do
konca 18. stol., ko so jo nado-
mestile tehnike na principu jedkanja
in z uporabo barv kot mezzotinta.
cravon, vernis-mou, akvatinta,
pointille in lavis ter končno Uto-
grafija. Prevodna grafika se je
ohranila do iznajdbe fotografije in
njene širše uporabe v 2. poL 19.
stol. Zaradi posredniške vloge med
dežlami in narodi ter kot glasnica
novih umetnostnih tokov je pre-
vodna grafika pomembna likovna
zvrst, posebno pa dragocena kul-
turnozgodovinska vrednota.
Tretja razstava je posvečena vodil-
nima slovenskima slikarjema 2. pol.
19. stol. bratoma Janezu in Jiriju
Subicu. V njunem delu je izrafena
usodna meja med premaganim
umetniškim naziranjem in napred-
nimi slikarskimi načeli. Združena po
začetnem pouku v delavnici očeta
Štefana in nato Janeza Wolfa sta
postala brata s komaj petletno
starostno razliko predstavnflca dveh
umetniških rodov. Ta razlika se kaže
v njunem avljenjskem potu ter v
simpatijah, ki so ju vodila skozi
umetniško sodobnost. V Wolfovem
diihu vodi Janeza pot v Benetke
Rim, kjer dozori v akademsko
solidnega slikarja, ki mu je rene-
sačno strogo risarska zgradba figure
in pretehtana kompozicija prizora
podlaga umetniške kakovosti. Z
Wolfovimi očmi je videl v nazarencu
A. Feuerbachu ideal slikarja, kije
idealistično formo srečno družil s
pretehtano barvitostjo, na Dunaju se
je značilno znašel v delavnici Hansa
Makarta, mojstra, s katerim v
predsmrtnem sijaju ugaša izročilo
romantičnega slikarstva, v Pragi pa
sodeluje s starejšim rodom preraja-
jočega se češkega slikarstva. Jurjeva
pot je šla iz Ljubljane na Dunaj, pa
tam mimo Makarta, v Pariz, kjer se
je drual s predstavniki napred-
nejšEga rodu čeških slikarjev, po-
sebno s V.Hynaisom in madžarskim
sliakrjem Miiikaczyjem. Janezov
Dunaj pomenja odmirajoči koncept
slikarstva, J urjev Pariz pa novo luč,
ki bo prek pol stole^a privlačila
pzornost slikarjev vsegsa sveta.
Janez zamišlja svoje slike v duhu
akademskega izročila strogo ideali-
stično formalno, J u-ij barvno reali
stično, kolikor š ne po vrsti kar
naturalistično, pleneristično in vsaj
po iluzionistični formi že skoraj
impresionistično. Janez snuje z
risbo, J urij misli z barvo in na igej
gradi kompozicijo. Kljub tej osnov-
no različni usmerjenosti, ki je pri
Janezu prvenstveno idealistična, pri
Juriju naturalistič;. pa predstavlja
delo obeh bratov zaokroženo enoto,
kjer se zdi, kot da dela starejš^a
brata predstavljajo zgodnja dela
mlajšega, čeprav Janez od formal-
n^a iluzionizma Makartove smeri ni
napravil še naslednj^a koraka k
pleniristični paleti J irija. Tako je
delo bratov Subicev kri5)otje, na
katerem sta se ločili preteklost in
bodočnost slbvensk^a sUkarstva.
Prek Janeza Wolfa in bratov Subicev
seje ohranil duh, kije ustvaril vez in
s tem povezal v razvojno enoto
rodove slovenskih slikarjev in Ma-
tevža Langusa do Antona A žjeta.
Torej tri časovno in tematsko
različne razstave, ki bodo popestrile
II. kulturna srečanja tudi z likovne
strani in jim tako dela obelege
celovitejše kulturne afirmacije Pti|a
v našem času in prostoru.
SLAB OBISK
NA FOLKLORNI
REVIJI
v nedeljo popoldne je v okviru II. j
ptujskih kulturnih srečaig pripravila
ptujska Temeljna kulturna skupnost
folklorno rev|o na letnem prir^
ditvenem prostoru. Prireditev je bila
izredno zanimiva, žal pa je bilo malo
obiskovalcev. Nastopile so folklorne
skupine: ,,Tine Rožanc" iz Ljub-
ljane, Vinko Korže iz Cirkovec ter
Folklorna ski4)ina TVD Partizana iz
Markovec, zraven teh pa še fantje iz'
Lancove vasi ter ljudski pevci in
godci iz Haloz in ptujskega polja.
Sicer pa je v nedeljo popoldne bil
Ptuj skoraj prazen. Nekaj Ptujčanov
in turistov si je gasilo žgo na
ptujskem gradu ter v hotelu, drugi
pa so odšU v bližnje Kidričevo ah v
podlehniško jezero, nekateri pa tudi
v Ormož ali Krapino. Sicer pa v tq
paai vročini niso imeli druge izbire.
-OM-
3000 KM PO JUGOSLAVIJI
IN GRČIJI NA KOLESIH
(Nadaljevanje s 5. strani)
nos^o domačinov so se Zoran,
Mirko, Tone in Marjan seznanih tudi
z gurmanskimi speciaUtetami Grčge,
o katerih vedo povedati veliko
dobrega, čeprav so se srečevali samo
s takimi, ki so bile doseg^ive za
njihov žep. Ta pa je bil precej plitev,
s^ je vsak imel s seboj le 2200
dinarjev.
Pravočasne priprave in izkušnje s
potovanja po Francfli so tokrat
mladim kolesarjem iz Slov. Bistrice
pripomogle, da niso imeli večjih
težav s svojimi konjički. Vsled
velike obremenjenosti so tem popu-
stile katera od kolesnih žbic, to pa
je bilo tudi vse. Na vsej poti po
Grč|i je bilo povpr-^sevanje po pitni
vodi zelo veliko in talco so se
mladeniči večkralt radi spomniU
domovine Slovence.
VH
V BLIŽINI GRADU
ŠTATENBERG JE JEZERO
(Nada^evanje s 5. strani)
V upravi so me potolažili, da je
pri jezeru bila nekomu odveč vodna
zapora pa jo je odstranil, tako je
večina vode odtekla, ostalo pa je
blato in majhna mlaka. Zaradi
pomai^kanja finančnih sredstev
gostišče Statenberg ni moglo urediti
jezera in to je vzrok, da ostajajo
obiskovalci presenečeni ob pogledu
na površine posušaiega blata in
malo mlako.
Ponovna ureditev jezera bi vejala
gostišče precg doiarja, zato vpra-
šujejo, kako bi najuspešneje reših to
zadevo, da bi jezero vsaj v prihodnji
turistični sezoni ponovno privab-
Jalo številne obiskovalce in tudi
ljubitelje koparga.
VH
Vojna in zločini      32
(Odlomki iz spominov Ptijčana)
Ko so nas zopet zaklenili in smo polegli,
se nisem mogel več premagovati in sem prekinil
moreči molK: „Gospodje, vse, kar se dogaja i
nami, dokazuje, da svobodni ne bomo več
stopili na ptigske ulice! .. . Samo teh nekaj
besed je zadostovalo, daje zavrelo v enem delu
tovarišev
Takrat sem spoznal, kako vzgoja in šola
ter življenje izoblikujejo, morda celo spreme-
nijo človeka. Med nami so bili trije pravniki in
vsi trije so kot en mož odločno protestirali
proti takemu »neupravičenemu paničarstvu",
kakor so se izrazih... V njihovUi očeh tako,
tudi v njihovih mislih enako, po moje pa le
stvaren pogled na kruto resnico. Uvidel sem, da
sta pravo in medicina res dva povsem ločena
svetova, ki vsak po svoje ocenjigeta dogodke.
Ali pa je morda tako, da eden njiju noče videti
zie resnice in raje kot noj v puščavskem pesku
počaka, da mu še vedno ostane iskrica upanja
na dober razplet. Verjetno pravniki začnejo pri
najboljšem in šele tekom dokazov klonejo
resnici. V medicini pa mislimo vselej in naprej
na najslabše in šele po postopnem izključe-
variju salbega počasi in previdno pristajamo v
mirnejšem pristanu. V medicini je taka pot
običajna, smotrna in potrebna ... Verjetno so
hoteh naši pravniki biti previdni, vsi so bili
starejši, bali so se, da bi take misli zrevolitrale
različne duhove. Morda so imeli prav, nepre-
mišljen odpor bi nas gotovo stal av^enje.
Nič ne pretiravam, če povem, da so me
skor^da neprgeteljsko obdelali Nerazum^ivo
in neverjetno se mi je zdelo, ko seje eden treh
demonstrantov ogorčen odselil z leašča ob
meni, kot da bi bil kuin, na drug konce
pograda, „Mi smo samo talci za kratek čas, za
vsak slučaj, če bi se kaj pripetilo. Nato nas
bodo zopet izpustili", je pojasnjeval in miril
najstarejši in najuglednejši med njimi in si
popravil svojo bradico, ki so mu jo razmršile
klofute gestapovskih smrkavcev.
Bil sem skorajda užaljen. Nisem mislil
ničesar slabega. Situaciaj se mi je zdela pač
taka da se je vsiljevala potreba po treznem in
možatem razmisleku. S tako nepričakovano
reakcijo so me stisnili ob steno. Na mah je.
izgledalo, da sem ostal s svojimi misUmi
popolnoma osamljen. Ni se bilo mogoče
sprijazniti z ugotovitvijo, da bi kdo brez
povoda na tak način obdelaval talce.
Vsi smo bili razdraženi in v skrajni avčni
napetosti. In v takem slučaju je možno, da si
]yudje, četudi deleaii istega trpljenja, med
seboj skočijo v lase. To zgo^ zato, ker situacijo
trenutne stvarnosti različno presojajo ... Iz-
bruh nerazpolo ženja, ki ga niso mogli, oziroma
lajali srtresti na sovražnika, so pač iztovorili
name, ki sem jim dal za to povod z mislijo,
katere sami niso hoteli načeti.
Tisti dan so si sledile še mnoge in različne
maltretacije. Pretepanja so postajala redkejša.
Sotrpini iz Ormoža so se tako razvodeničili, da
so vidno oveneU in so sej im pokazale gubice na
prepadlih obrazih ... Se vedno se nismo nič
pogovaijali. Bili smo i toliko oslabljeni in
izčrpani, da smo v naslednji noči od časa do
časa zadremali To noč so nas gestapovci
obiskali samo enkrat in pretepanje je bilo nekaj
krajše. Verjetno so se naveličali napornega
opravila, ki ni rodilo zaželjenih reakcij in ki so
ga stoično prenašali moge, ki so se zavedali, da
niso ničesar zakrivih. Odkod so se vzele
brezdušne barabe, ki so sprejele tak krvniški
posel, je ostalo prikrito. Gotovo je, da so
takega divjanja sposbne le popolne propalice.
Nadaljevanje prihodnjič
tednik — Četrtek, 22. avgusta 1974
stran 13
PROFESOR FRANJO VESELKO:
NOVA KNJIGA NAŠEGA ROJAKA
(Nada^evanje)
V PARTIZANE
Ob kapitulaciji Italge septembra
1943 ni izgimla meja med Ljub^a-
no, trdrijavo, vklenjeno z žico in
bunkerji in svobodno Slovengo, s
katere so zbežali Ital|ani. Tako-
rekoč prek noči so pridrveli Nemci,
da so si obdržali glavno železniško
zvezo med vzhodno fronto proti r
A in proti Anglo-Americanoem v
Italfli. Tokrat je smetar Matej odšel
z mnogimi aktivisti organizirano
mimo sovražnih zased, kjer so z
raznimi iznajdbivostmi pred napadi
mimo dolenjskega kotodvora čez
baije priffl>eh na osvobojeno ozemje
pri Igu. Pod Krimom se je zbrak) v
ljub|anski brigadi okrog štiri tisoč
novincev, ki so bih razde^eni v štiri
bata^one z izkušenimi starimi borci,
komandanti, komisaqi, španskimi
borci in tudi redkimi ofiorji stare
jugoslovanske vojske. Italganskega
zaplenjenega oroga je bik) po
kapitulac|i dovo^, zato je tembo^
rastel moralni lik partizanov. De-
lavci, kme^e, študente, inteligenti
in tudi med njuni mnoge tovarišice
so si v borbah poštah v najtegih
urah zvesti drug drugemu do smrti.
Borba je postala novo živj^enje,
partizansko, kakor ga še niso nScoli
okusiH Do zob oborožene Nemce
so partizani odb^ah in pošiyah v
smrt nacistične morilce in z rijimi
povezane belogardiste - domo-
brance. Partizanska pravila so dolo-
čala disciplino kot glavno dolžnost,
daj^e vestno stražarsko službo, pre-
miš^eno čuvanje lastnega življenja,
tovarišev in komandantov, dostojno
postopanje z ranjenim ah igetim
sovTaznikom, ki ^ je treba prepri-
čati o pravičnosti partizanske bor-
be.
Prehitro so jim pred ofenzivo
minih toph jesendci dnevi, ki so s
soncem tonih v hladne mesečne
noči Novi borci, nev^eni spanja
pod vedrim nebom, so po noči
vstajah in si iskah topla zavetja. S
trepalnice se je temu in onemu
utrnila kaka kaprica rose, kakor
zamujena solza .. .
Vse ^remembe izven mesta, v
naravi, so v tem svetem in napornem
času dobivale poseben pomen.
Okrog njih je dihala nova, nepojm-
§iva, absolutna svoboda. Ljub^ana
seje oddaJ^Ua, sovražnic pritajil: mir
in tišina! Po tem hričnem orisu je
ofenziva zagnala borce v buren
vektok. 2ivo ga riše pero Savore,
?artizandcega bataljonskega bolni-
arja, potem veterinarja, intendata
in organizatorja vet. intendance v
18. divizji.
PisateJ ne riše slflce bojišča
čmo-belo, na katerem je bilo tako
rekoč vse sk>vendco ^udstvo zaple-
teno v dokončni boj dveh front,
revoluc|e in reakcge. Bil je borec
Ljubjanske potem Levstikove bri-
gade, sedaj invalid v Zagrebu. V
i^egovem zgodovinskem romanu
..Zmagovalci in premaganci" so boji
opisani jasno, stvarno, logično so
dognana spoznanja tovarišev, njihovi
odnosi, stiske, zahrbtne zasede,
obkohtve, ^opadi, prebijanje! Kri-
tični trenutki so postajah naključja
vseh nak^učg, rane, umirai^e, umk
pred smri^o, rešitev! V romanu je
velikanska panorama razgledov po
vsej dolžini partizanske fronte, v
igene svetle višine in temne globine,
do katere podre umetnikovo oko.
Dobri partizani opravgo dobro vse,
kolikor pač morejo, slabši gredo v
korak z bo^ širni, da jih dosežejo in
četo od belogardistov odvisni in
zape^ani vaščani se spreobrnejo.
Ljub^anski in Levstikovi borci,
razporejeni v osem batajonov, so se
navdušeno poslav^ah pri odhodu na
položne: „Na svidenje v Ijub^ani!"
V jesendci ofenzivi so Nemci napadli
cxi Save proti Grosup^u. V proti-
napadu jih je brigada odbila in pri
prevzemu nemScega plena, je med
mnogimi bU rargen tudi Jurg in
igegov konj. Kobila Mica mu je pri
pohodih rešila večkrat življenje, pri
opravjaigu dolžnosti ' v brigadah,
bata|onih in četah.
Da^e prihodnjič
ALI JE UMETNOST RES PEPELKA?
Razstavni paviljon Dušana Kvedra
je dolga leta kjuboval ob Dravi kot
obrambni stolp. Že vrsto let nazaj
pajev službi umetnostL Jekot mala
falerga umetnosti našega očaka
tuja Letos bo v njem kar štirinajst
razstav. Že od 8. 8. 1974 je v
paviljonu razstava PRISPEVEK
SLOVENJEGORIŠKE CETE NA-
RODNOOSVOBODILNEMU BOJU
V LETU 1942, ki jo je obiskalo do
16. t m le 12 obiskovalcev.
Resnično malo, vendar na vso srečo
vedno ni tako. Sedaj je čas počitnic
(ko si šolarji v okviru učnega
programa ne ogledujejo del naših
umetnikov) in čas dopustov, ki je že
tako redke jubitelje lepega zavedel
kdo ve kam (čepiav moramo
priznati, da se še najdgo takšni, ki
upajo v hrame umetnosti). Zraven
omenjene razstave bodo v c^viru
občinsk^a praznika Ptuja še v
avgustu in septembru kar tri
razstave. Toda tokrat se ne bi
ustavjala ob programu razstav.
Ob kratkem razmišljanju bom
navedla le nekaj številk, ki so le
droboi izsek tega, kolico ljudje
pogrešamo umetnost. Se po zimi,
januarja je bila v paviljonu razstava
ob 56-letnici Leninove smrti, ki je
imela velik obisk. Razstava foto-
graf g Janka Jelinkarja in Danila
Cvetniča je pritegnila 300 obisko-
valcev, 1124 obiskovalcev si je
ogledalo razstavo ,,Lackov odred",
■kar ni tako mak). Četrto razstavo, ki
so jo pripravili člani likovnega
krodca gimnazije ,Pušan Kveder"
Ptuj, je obiskalo 502 obiskovalcev,
razstavo Borisa Žagarja 336 obisko-
valcev, razstavo likovne sekcije KUD
„Svoboda" Ptuj 627 obiskovalcev in
razstavo Slavka Koresa 601 obi-
skovalcev.
Ni lepo, če je človek preveč
radoveden, toda vseeno san iz
zvezka, kjer vodgo podatke o številu
obiskovalcev, zelo natančno pre-
pisala številke, ki pokažejo, da je
razstave v paviljonu do sedaj
obiskalo 3602 obiskovalcev, od
katerih je bila velika večina, kar
2929 mladih obiskovalcev. Seveda je
jasno, da tistih, ki so bih na
otvoritvah, ne zapisujejo. Okoli 81
odstotkov obiskovalcev je torq
mladina (šolaiji osemletk in dijaki,
ki si med rednim poukom s
profesorji ogledajo razstave). Ah
bomo res morah priznati, da je
največkrat (so vsekakor tudi izjeme)
le šola tista, ki poskuša mladim
čimboj približati umetnost? Ven-
dar ni dovolj le to, da se pedagoški
ddavci zavedajo, kako daje kultura
v najvišjem pomenu besede; ne le
likovne razstave, čeprav sem se
tokrat ustavila ravno ob njih.
Ni le ironija, toda prq)rosti judje
pri nas so prq)ričani, da je kultura
le za tiste, ki im^o daiar . . . Škcxia,
da Sudje še sedaj ne vedo, kaj vse je
kultura Različne vrednote imajo
ljudje, vsak ima nekaj, kar ga
pritegne, mu pomeni več. Toda
LEPO, ISKRENO, tisto najbolj
Človeško W nam vsem moralo
pomeniti mnogo več.
malCi jelen
kronika
osebna
Rodile so:
Anica METLIČAR, Slovenja vas
74 - Damjana in Radka; Marga
ANTOLIČ, Lahonci 51 - Marka,
Anica KRUŠIČ, Repišče 22 -
Danila; Silva TEMENI, Rogoznica
37 - Mašo; Ljuba BUBNAR,
Jazbina 32 — dečka; Dušanka
ČOKL, Gorišnica 37 - Nino; Marija
ČEH, Podvinci 98 - deklico; Milena
ŠIMENKO, Cunkovci 6 - Boruta;
Ana ŠTRUCL, Gruškovje 18 -
dečka; Eva RIHTARIČ, Ormož,
Vrtnarska 5 - Boštjana.
Poročili so se:
Ladislav SO VDAT, Lipica in Ana
TIŠLAR, Lipica; Jože TIŠLAR,
Ptuj, Potrčeva 32 in Kristina
SAGADIN, Gerečja vas 78; Vinko
KOCUVAN, Vitomarci 4 in Marija
ZORKO, Drbetinci 17; Maan
REBEK, Črniče 83 in Marija
COPAK, Ljubljana; Vodnikova
17/a; Venčeslav KMETEC, Jurovci
24, Ana SITAR, Barislavci ^8;
Mir^ ERŽEN, Maribor, Krekova 8
in Štefanija MESARIC, Maribor,
Krekova 8; Anton ČELAN, Ptuj,
Panonska 2/a in Martina KOMEL,
Ptuj, Panonska 2/a; Zdenko MA-
ČEK, Zgornja Bistrica 27 in Danica
KOVAČIČ, Zgornja Bistrica 26;
Ivan OROSEL, Rogoznica 51 in
Hedvika   Orosel,   Rogoznica   51;
(Nadaljevanje na 14. strani)
RAZPISNA KOMISIJA SVETA
DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
RAZPISUJE
v upravnih organih skupščine občine Ptuj naslednja
prosta delovna mesta:
1. tajnika komisije za ugotavljanje izvora premože-
nja
POGOJ: visoka ali višja strokovna izobrazba,
(pravne ali ekonomske smeri) in tri leta delovnih
izkušenj,
2. personalnega referenta
POGOJ: višja pravna ali upravna šola in tri leta
delovnih izkušenj,
3. referenta za varstvo odraslih
POGOJ: višja šola za socialne delavce in dve leti
delovnih izkušenj,
4. vodje krajevne pisarne in matičarja v Dornavi
POGOJ: srednja upravna ali ekonomska šola in
tečaj za matičarja,
5. evidentičarja spisov in razmnoževalca
POGOJ: dveletna administrativna (poklicna šola)
in 6 mesecev delovnih izkušenj.
Osebni dohodek je določen po samoupravnem spora-
zumu in po pravilniku o delitvi dohodka in osebnega
dohodka v upravnih organih skupščine občine Ptuj.
Poskusno delo traja 1 mesec. Pismene priglasitve
(vloge), kolkovane z 2 din upravne takse ter dokazili
o zahtevani izobrazbi in dosedanjimi službovanji naj
pošljejo kandidati razpisni komisiji sveta delovne
skupnosti skupščine občine Ptuj najpozneje do 15.
septembra 1974.
Razpisna komisija
14 stran
tednik — Četrtek, 22. avgusta 197^
DR. FRAN BRUMEN:
Obolenja vegetativnega
področja
4. nadaljevanje
Posebna oWika vegetativne di-
stonije je pri ženskem spolu med 20.
do 50. letom starosti znani GA-
STROJNTESTINALNI SINDROM.
Pri moških so podobne težave
izredno redke. Ka^aktaistične so
svojevrstne menjajoče se bolečine v
srednjem in spodnjem preddu tre-
buha, predvsem pa v levem zgor-
njem trebušnem kotu - okrog
levega zgornjega zavoja ddjdega
črevesa
Tudi pri teg obliki so vodilni
simptomi občutek slabosti, motnje
v apetenci, občutdc napetosti, ve-
trovnost in menjavajoče se driske z
z^ekami Pri vseh skupinah so si
torej glavni znaki zelo podobni,
tako dajih je težko diferencirata To
pa je tudi razumljivo, saj je vsem
skupna osnovna motnja v nanišenih
funkcijah živčnega sestava
KLINIČNA SLIKA BOLEZNI JE
ZELO ODVISNA OD SITUA-
CIJSKIH IN EMOTIVNIH OKOL-
NOSTl, torej od okolja nasjioh.
Razdražljivost, moteno spanje in
stalno nerazpoloženje so s^ošne
težave, ki mučijo te vrste bolnikov.
Ker so simptomi preveč splošni in
premalo značilni, je potrebno BITI
PRI UGOTAVLJANJU DIAGNOZE
ZELO PREVIDEN in se odločiti
šele tedaj, ko so z gotovostjo
izključene vse ostale bolezni, ki pri
razpoznavni diagnozi prihajajo v
poštev.
ZDRAVLJENJE se tudi pri teg
skupini oslanja v javnem na ukrepe
telesnega in duševnega utrjevanja in
uravnovešanja V obič^nem načinu
prehranjevanja je potrebno PO-
ISKATI EVENTUALNE NAPAKE
in jih po načinu izločevanja odstra--
niti To se pravi domnevno napako
odstraniti, počakati na efekt in
potan zaključiti, ali spada napaka
med vzročnike ali ne. Na vsak način
pa je potrebno črtati v hrani
sestavine, ki povzročajo napenjanje
in čezmerno vetrovnost Med vzroč-
niki smo navedli izreden vpliv
okolja, torej je posebno umestno
OKOLJE RADIKALNO SPRE-
MENITI Eventualno potrebne med-
ikamente (zdravila za sjiošno umir-
janje in proti krčevitostim) določi
zdravnik.
VEGETATIVNI ENDOKRINI
SINDRCM, ki ga opazujemo pri
ženskah, je gotovo največje poglavje
v skupini motenj samohotnega živ-
čnega sistema Labilnost krvno-
obtočnega aparata, neurejeno delo-
vanje j^čnikov in habituaJno občas-
ne trdovratne zapdce so ZNA-
ČILNA TROJKA dominantnih po-
dročij. OBOLEVNOST ZAJEMA
VSA STAROSTNA OBDOBJA
ŽENSKEGA SPOLA. Vendar opa-
žamo v ml^ših letih prevladovarge
labilnosti krvnoobtočnega sistema
Znane so podobe bežnih zardevanj,
marmornato pegaste kože - po-
sd)no na zgornji polovici prsnega
koša, lividnocianotično nadihnjenih
koncev prstov, hladne roke in noge.
Pogosto so pridružene motnje
menstruacij.   Značilne   so   težave
mladh deklic pred nastopom prvega
mesečnega perila, ki ga obdežuje
takoimenovani PRE-
MENSTRUAOJSKI SINDROM s
svojimi vodilnimi znaki: glavoboli
zaradi motenega krvnega obtoka v
možganih - včasih tudi v obliki
pravih migren - nervozno na^o
utripanje srca in s^ošna duševna
vznemirjenost s porušenim ravnotež-
jem v razpoloženju. V šdskopoli-
klinični službi gre visok odstotek na
račun te kategorije bolnikov. Še
vedno p-evladuje ^domneva, da je
tem težavam o novni vzrck v
premočnem ddovargu jajčnikov -
ali bolje rečeno v neuravnovešenem
ritmu endokrinih impulzov.
Sledi 5.nadaljevaige
HITER RAZVOJ
PLANINSTVA V PTUJU
V Ptuju opažamo izredno hiter
razvoj planinstva tako v rasti števila
članov, kakor tudi v kvaliteti dela
V zadnjih letih so začele aktivno
ddati mladinske in pfonirske pla-
ninske skupine na večini šol v
občili Redno deluje planinska šola,
ki vzgaja kadre, planinci sodelujejo
na vseh akcijah družbenopolitičnih
organkacg in uspešno organizirajo
mladinske {ianinske tabore. Izlet-
ništvo iz dneva v dan pridobiva na
kvaliteti. Kljub vsej navedeni aktiv-
nosti pa organizacjsko dda le
peščica yudi, predvsem člani odbo-
lOV.
Članstvo bi naj v večjem številu
pristopilo k organizacgi društvenih
akcij. To bi tudi moralo bolj poznati
delo cdotne organizacije, f^i delitvi
sredstev prehitevajo jianince druga
društva in klubi z obširnim pca:o-
čaigem o svojih cesto skromnih
akcijah.
V zadnjem času OTjganizira po.
Vode v prdepi planinski svet vse vef
lazpih skupin in krožkov, ki p,
ni JO nič skupnega z dejavnostjo
PD "tuj. Za negativne pojave v teh
dcupinah društvo ne odgovarja,
istočasno pa pepoveduje i^orab.
^ati naslov PD Ptuj.
Čeravno planinci zdijo, da je
javnost sproti obveščena o njihovem
delu, pa se dogaja, da se avtorji
planinsko neorganiziranih skupin
poslužujejo naslova društva Vseka-
kor to ni dovoljeno in društvo za to
ne odgovarja.
Planinsko društvo vabi vse, ki
imajo smisel za organizacgsko ddo
in so tudi ptipiav^em delati, da se
priglase še pred letno konferenco,!
da bi z novimi močni lahko storili
več za mladino, za zdravje občano^
in za družbeni napredek. ^
ČETRTEK, 22. avgusta: 16.00
Napoved ^reda; 16.05 Poročila in
obvestila; 16.15 Za vas in vaš dom;
16.50 Gospodinjam v pomoč; 17.00
Z mikrofonom med ndadimi; 17.30
Kar ste izbrali, predvajamo.
PETEK, 2 3. avgusta: 16.00
Melodija dneva; 16.05 Poročfla in
obvestila; 16.15 Ekonomsko-pro-
pagandna oddaja; 16.40 Pionirski
radfijski studio; 17.00 Kulturna
oddaja; 17.30 Na srednjem valu
198,5 metra
SOBOTA, 24. avgusta: 16.00
Napoved sporeda; 16.05 Poročfla in
obvestila; 16.15 Rezerviran čas;
17.00 Aktualna reportaža; 17.15 Za
vas in vaš dom; 17.40 Spored v
prihodnjem tednu; 17.45 Glasba za
konec tedna.
NEDELJA, 25. avgusta: 11.00
Odmevi tedna; 11.15 Obvestila in
reklame; 11.30 Šesti ptujski festival
domače zabavne glasbe^ 11.45
Obiranje hmelja na hmeljiščih KK
Ptuj; 12.00 Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 26. avgusta:
16.00 Melodija dneva; 16.05
Poročfla in obvestfla; 16.15 20-let-
niča radioamaterskega kluba Ptuj;
16.30 Vedro v novi teden; 17.00
Pred praznikom Tovarne avto-j
opreme Ptuj; 17.15 Ekonom-
SKO-propagandna oddaja, 17.35
Novosti iz gramofonskih his. ]
TOREK, 27. avgusta: 16.0ft
Napoved ^reda; 16.05 Poročfla in
obvestfla; 16.15 Za vas in vaš dofflj
17.00 Na obisku pri graditeljih cestl|
na Ptujsko goro; 17.30 Kar st^
izbrali, predvajamo.
V ostalem času prenašamo prvi
program radia Ljubljana.
OSEBNA
KRONIKA
v__/
(Nadaljevanje s 1 3. strani)
Viktor ILJEVEC, Ptuj Aškerčeva 9
in Marija POSTERŽIN, Maribor,
Vahrazorjeva 24; Milan PAVLICA,
Dr^enci 31 in Ljudmfla KAUČE-
VIC, Draženci 31.
Umrli so:
Rozalija BOGDAN roj. Horvat,
roj 1897, 'omrla 17. 8. 1974; Marij«
ZIHER, roj. Krajnc, roj 1917, umrU
13. 8. 1974; Gabrijela ŠERONA,
roj. Vračko, roj 1884, umrla 13. 8.
1974. i
UPRAVNI ODBOR SKLADA OBČINE
PTUJ ZA ŠTIPENDIJE IN POSOJILA
ZA IZOBRAŽEVANJE
razpisuje štipendije za šolsko
leto 1974/75
I. Fakultete
1. Ekonomska fakulteta ali VEKS
II. stopnja 3 štipendije
2. Pravna fakulteta 3 štipendije
3. Biotehnična fakulteta — agronomski
oddelek 1 štipendija
II. Višje šole
1. Pravna šola ali višja upravna šola    5 štipendij
2. Gradbena srednja šola — geodetski
oddelek 1 štipendija
POGOJI:
pri izbiri kandidatov za štipendije imajo prednost
prosilci, ki so končali osemletko, srednjo ali višjo šo-
lo z odličnim, prav dobrim in dobrim uspehom, in
ki so socialno ogroženi.
Prošnji za štipendijo, ki jo je potrebno pravilno iz-
polniti na obrazcu DZS 1,65 (Prošnja za štipendijo)
je treba priložiti:
a) prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdila
o izpitih
b) potrdilo o premoženjskem stanju in številu dru-
žinskih članov
c) izjavo, da ne prejema štipendije oz. denarne po-
moči drugje.
Vsi prosilci, katerih vloge za dodelitev štipendije so
že pri skladu, pa niso popolne, naj pošljejo manjka-
joče priloge do 10. septembra 1974 Skladu.
Rok za pošiljanje prošenj je 15. september 1974
Prepozno vloženih prošenj ali prošenj brez zahteva-
ne dokumentacije Upravni odbor sklada ne bo obrav-
naval niti nanje odgovarjal.
Prošnje pošljite na naslov:
Sklad za štipendije občine Ptuj, Ormoška cesta 15.
tednik — Četrtek, 22. avgusta 1974
stran 15
Dober den fsen fkup! !
Fsen tistin, ki ste se že veselili ali \
žalostili, da me je vrag vzeja, moren i
povedati, da sen še živ no zdrav. Pc* '•■
številk Tednika naz^ me resen neje.
bilo na spregled, no van moren z^
takoj povedati, ge sen bija no kaj sej
je z menoj godOo. Prišlo je kak, da'
bi strela z jasneja tresnola: Hčer z'
možon je prišla z Nemčge z j
brenčedeson no nama rekla: „Ata ^
no monia, hitro ^okajta kufer,;
poberta šila no kopita - gremo na!
morje si v soleno vodo rt •
namakat . . ." Reka sen jima: ,,Joj, j
pjeba, to ne gre tak hitro, kon pa j
mo kure djali, kravo privezali no j
prase zarinkali? " Hčer je hitro j
najšla rešitev no mi svetuvala: „Ata, I
kure mo pokali, pujceka v tunko'
zamaskirali, kravo pa naj sosid na
skrbi mo ..." |
Tak smo tudi naredti. Petin kuran
smo klune odrezali no jih notri v ,
hladilnik djali, pujceka pa smo sred i
vročega polena malo popekli no ga i
v grob v tunko potožili. Kravo pa
nan je te resen sosid na skrb vzeja, :
dobro doji no mu je mleko glih
prai prišlo. Spakirali smo se v avto
no krenoH na pot. Jas van rečen
tote naše asfaltirane aftomobilske;
ceste so prove ktovnice. To je hujše i
kak gdo naš sosid hujde bflce naj
pašo spisti, ki se na fse načine j
dremajo no sen pa to kak indqanci i
skocejo. Vidli smo tejko krvovih j
nesreč, ke sen jas že misla, da se nan '
sodr\ji den bliža no da je tudi tretja ;
svetovna vojska na progi. Seveda :
niše neje z gveri strela pač pa so i
avti, eciklisti, mopedisti no drugi,
ki majo motor no koka pod ritjo \
eden gor po drugem skokali^ no se i
zaletovali. Mi smo meli a-ečo, saj i
nibenega nesmo zaklali pa tudi mi j
smo živi do morja po suhen 1
priplavali. Dvakrat smo med potjo \
Kozen pločali, ker je pre zet malo |
prehitro voza. Jas se na to ne j
spoznan kejko kilometrof mu je ;
števec koza, ven pa, da je letelo kak,:
da bi samega hujdiča lovili. Med;
potjo smo se vstavli na Trojanah,,
tan y tisti gostilni kak tak dobre,
kraočiče oeceio. Mica me ie pitala: j
„Lujs, kaj majo na Trojanah pret i
fašenk kak pri nas v Prlekfli, da že
zaj krapčiče pečejo? " Kumer senji
dopoveda, da lehko jemo krapčice
tudi te gdko neje fašenk. Una je toti
moj nasvet tak dobro razmfla, da se
je gor na tri vroče krofčiče mrzlega
piva napila, te pa jo je začelo šrajfati
kak, da bi mislila rodit iti. Jas pa sen
jo^ poleg toga še mato zajebova:
„Čuješ^ Micika, vena si poleg
krapčičof še kerega koranta
pojela . . ." Pa neje bilo heca. Avto
smo mogli ob cesti stafti, daje Mica
kozla odrla, te pa smo se lehko
naprej pelali.
TEJKO VODE JE V MORJI, Ml PA
JE ŠE ZA PITI NEMAMO
Našo plovo Jadransko^ morje, ki
pa zai neje več ptovo pač pa hujdo
zamozano, smo najpret v Kopri
zagledali Mica, ki nikol še neje
morja vidla,je začela takoj jomrati:
,,ft-emoj krščeni duši, to pa nqe
Savica. Tu majo tejko vode, ke se
fiko v joj koplejo no lodje
prevozno, mi na naših prleških
bregačah pa je niti tejko nemamo,
da bi se je lehko v sušnen c^ti
vredik napilL Pa še to to srečo mojo,
da jin niti župe ne treba soliti, saj je
voda že tak preveč solena . . ."
Pot nas je dale naprej prta
Portoroži gnola. Dve sobi v hoteli
smo meli že vnaprej rezervirani. Gdo
so culi v hoteli, da zet po nemškem
špreha, te so fsi receptori no portiri
okoli nos skokali, mene, ki sen čisto
domočo prleščino klesta pa so hitro
za Francoza naredili. Samo naj vrag
pocitra tokšnega Francoza^ ki nema
v žepi nibenega franka pac pa samo
dinare. Prvo večer smo spali kak, da
bi nas kdo doj zakla, saj smo bili od
duge vožnje fejst zmontrani. Vutro
smo že zarana s prvin kokotovin
kikirikajon vstanoli^ se v kopalke
oblekli no odvandrali prta morji. Jas
sen skoro poč a od smeha, gdo sen
Mico v bikinkah zagleda. Saj vete, to
je tisti kopalni komplet, ki samo
malo zgornjo mlekarno no spodnjo
vaserlajtn^o skrije. To vete, da je
Mica boj zmetnega kalibra no se mi
je skoro v morji ftopila.
O ten no drugih dogodifščinah pa
več drugi tjeden.
Srečno, Vaš Lujs
NEDELJA, 25. AVGUSTAj 4.30
— 8.00 Dobro jutro; poročila —
vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Z vami
na izletu; 5.45 EP; 6.00 Jutranja
kronika; 6.30 EP; 6.50 Danes za vas;
7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za
kmetijske proizvajalce; 7.50 EP;
8.00 Poročila; 8.07 Radgska igra za
otroke; 8.39 Skladbe za mladino;
9.00 Poročila; 9.00 Poročila; 9.05
Še pomnite, tovariši... 9.55 EP;
10.00 Poročila; 10.05 Iz naših
krajev; 11.00 Poročila; 11.20 -
14.00 Poslušafci čestitajo; 12.00 -
12.15 v nedeljo opoldne; 13.00
Poročila; 13.15 - 13.30 Obvestila
in zabavna glasba; 14.00 Poročila;
14.05 Humoreska; 14.25 Lahka
glasba; 14.50 EP; 15.00 V nedeljo
popoldne; 15.10 Reportaža; 15.30
Operne melodije; 16.00 Radijska
igra; 16.51 Glasbena medigra; 17.00
Poročila; 17.05 - 19.00 Športno
popoldne; vmes ob 18.00 Poročila;
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila; 19.15 Glasbene razgled-
nice; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00 Poročila; 22.20 Jazz; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
2 3.15 Serenadni večer; 24.00 Poro-
čila.
PONEDELJEK, 26. AVGUSTA:
14.00 Poročila; 14.10 Pojo amater-
ski zbori; 14.30 Poslušalci čestitko;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in od-
mevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Orkester Frank Chackfield;
16.00 Vrtiljak; 17.00 Poročila;
17.10 Grožnjan 74; 18.00 Poročila
— Aktualnosti; 18.15 Listi iz pop
albumov; 18.45 Kulturni vodnik;
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila; 19.15 Fantje treh dolin;
19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Operni koncert; 21.30 Zvoč-
ne kaskade; 22.00 Poročila; 22.15
Popevke; 23.00 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 24.00 Poročila.
TOREK, 27. AVGUSTA: 14.00
Poročila; 14.10 Skladbe za mladino;
14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 la fil-
mov in glasbenih revij; 16.00 Vrti-
Bak; 16.40 Naš podlistek; 17.00
Poročila; 17.1- Zveneča imena;
18.00 Poročila - Aktualnosti;
18.30 v torek nasvidenje; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Janeza Jeršinovca;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Lahka glasba; 20.30 Radijska
^a; 21.33 Melodije v ritmu; 22.00
PoročUa 22.15 Popevke; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Iz oper, ki jih redko slišimo;
24.00 Poročila.
SREDA, 28. AVGUSTA: 14.00
Poročila; 14.10 Slovenske narodne;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Glas-
beni drobiž od tu in tam; 16.00
Loto vrtiljak; 17.00 Poročila; 17.10
Operni koncert; 18.00 Poročila -
Aktualnosti; 18.20 Zvoki današnjih
dnij 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko
noc, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15
Gla^ene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radflski dnevnik; 20.00 Sim-
fonični orkester; 22.00 Poročila;
22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.15
Zabavne glasbe; 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 29. AVGUSTA:
14.00 Poročila; 14.10 Robert Shavv;
14.40 Med šoto, družino in delom;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in od-
mevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 V plesnem ritmu; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Naš podUstek; 17.00
A\^ust 74; 17.30 Glasbena medigra;
17.35 Kasete in gramofonske plo-
šče; 17.50 Človek in zdravje; 18.00
Poročila - Aktualnosti; 18.15 Sim-
fonični koncert; 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 ObvestUa; 19.15 EPr
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Do-
mače pesni; 21.00 Literarni večer;
21.40 Glasbeni nokturno; 22.15
Popevke; 23.00 PoročUa; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Dirigent
Perre Boulez; 24.00 PoročUa.
PETEK, 30. AVGUSTA: 14.00
PoročUa; 14.10 Mladina poje; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki
za turiste; 15.35 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Orkester radia Koeln;
16.00 VrtU^ak; 16.05 Kam in kako
na oddUi; 17.00 PoročUa; 17.10 Z
opernih in koncertnih odrov; 18.00
PoročUa - Aktualnosti; 18.15 Sig-
nali; 18.5 0 Ogledalo časa; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 ObvestUa;
19.15 Ansambel Ottavia Brajka;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Stop pops 15; 21.15 Oddaja o
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15
Iz logov domačih; 23.00 PoročUa;
23.05 Literarni nokturno; 24.00
PoročUa.
SOBOTA, 31. AVGUSTA: 14.00
PoročUa; 14.10 Po Jugoslaviji;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in od-
mevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Paleta melodfl; 16.00 Vrti-
flak; 16.40 V studiu 14; 17.00
PoročUa; 17.10 Instrumenti v ritmu;
17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila
- Aktualnosti; 18.15 Ob isti uri;
18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15
Ansambel Borisa Franka; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnUc; 20.00 Tri
srca; 21.00 Za prijetno razvedrilo;
21.25 Radflska igra; 22.00 PoročUa;
22.20 Oddaja za izseljence; 23.00
Poročila; 23.05 V novi teden; 24.00
PoročUa.
Poskusite.'
PARADIŽNIKOVI SENDVIČI
Pripravimo jih e belega kruha, surovega masla, paradižnikov,
jušnega ekstrakta in na vrh položimo tanjšo rezino sira. Žar
pokrijemo z dvojnim staniolom, položimo nanj sendviče, ob robovih
rahlo prekrijemo s staniolom in pečemo, da se začne sk topiti. Takoj
ponudimo.
Kruhove rezine lahko namažemo tudi z raznimi mešanicami
surovega masla.
NADEVANI PIŠČANEC
1 piščanec, sol, olje, 4 dkg margarine, čebulo, 10 dkg riža, slan
krop, .zelen peteršilj.
Piščancu previdno dvignemo kožo, daje ne pretrgamo. Začnemo
pri vratu, nato odstranimo kožo na hrbtu, stegnih in prsnem košu.
Nadevamo ga med kožo in mesom, sešijemo, osolimo, položimo v
pekač, pohjemo z oljem in pečemo pol ure v pečici.
Za nadev prepražimo na margarini dobro sesekljano čebulo,
.dodamo očiščen, opran in osušen riž, ki ga pražimo, da postekleni,
zalijemo s slanim kropcm in nekoliko dušimo. Nato dodam o jajce,
sesekljan zelen peterši|, narezana jetrca, solimo in dobro premešam o.
TOZD BLAGOVNA HIŠA »KONUS«
PTUJ
OBJAVLJA PROSTI DELOVNI MESTI:
1. TRGOVSKI POMOČNIK I. v prodaji na veliko
2. Skladiščni delavec II.
POGOJI:
pod točko 1: kvalificirani trgovski delavec, moški z
odsluženim vojaškim rokom,
pod točko 2: Moški z odsluženim vojaškim rokom.
Praksa je zaželjena za obe objavljeni delovni mesti.
Osebni dohodki po pravilniku podjetja.
Nastop službe s 1. 9. 1974.
Za prosti delovni mesti velja 3-mesečno poizkusno
delo.
Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta.
VLOGE SPREJEMA TOZD BLAGOVNA HIŠA
»KONUS« PTUJ