F O K A. .F RIE SLOVCNIA
H o ž.:j ± n SLiti j i*oj en Sin , x~ a d u j m o se i
LETNIK XLIII
DECEMBER 1992
ŠT.12. NO 12.
ODREŠILNO OZNANILO BETLEHEMSKIH POLJAN
"Slava Bogu na višavah in mir Ljudem na zemlji. "
Odzvonilo je avemarijo. Prijeten duh kadila, blagoslovljena voda in molitev, "ki si ga Devica rodila...." nam naznanja, da je danes sveti večer.
Čas, ko so dnevi najdaljši, ko se staro leto poslavlja in sonce odmre, da se potem na novo rodi. Skrivnostni čas narave, nadnaravni svet, sveta noč - blažena noč. Ni ga praznika v letu, ki bi bil bolj lep in nežen in tako velik, da si vsak ta dan želi biti doma. Biti doma z dragimi, obujati spomine in se veseliti. Biti doma z dušo in telesom, biti doma ob jaslicah, biti doma v Sloveniji, biti doma v miru.
Pa se oglasi zvon, ki v temni, mrzli noči božičnega večera vabi k polnočnici. Čez hrib in dol plava njegova pesem in kot je nekoč zvezda repatica kazala pot pastirjem k hlevčku, tako nas ta melodija spremlja na poti k cerkvici. Stopinje škripljejo v snegu, v rokah svetijo bakle, srce pa prepeva "slava Bogu na višavah...". Ta lepa Slovenija, ta moja dežela. Že od nekdaj te je Bog blagoslovil, ti pa si mu ostala zvesta in sedaj v tem času boš že drugo leto praznovala - svobodna!
Slovenija, ta prelepi košček sveta, ki je že od davna naša last, last naših dedov preko neštetih rodov, s krvjo in z znojem napojena zemlja.
Doline, hribi, del modrega morja in mogočne gore, ki se dvigajo v nebo, vse naj kliče: "SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM....".
Taka, z Bogom tesno povezana, naj bi bila moja Slovenija, ta prelepi moj dom.
Klečim in molim zate in tudi za sebe. Naj, kakor nabava, odmre tudi moja notranjost in naša preteklost, da bi slišali to lepo božično pesem, ki nas umirja in osrečuje. Naj se srce veseli, naj zvon naznanja slavo Bogu in naj zlato sonce osvetli belo, modro in rdečo zastavo naše svobode!
Slovenija, naš ponos, naša vera, upanje in ljubezen. Bog te blagoslovi za ta prelepi Božič in vedno!
J.P.
NIL DESPERANDUM!
(NE OBUPUJMO!)
Prve volitve v Republiki Sloveniji so za nami. Narod je spregovoril in si izvolil voditelje, ki si jih zasluži. Volitve so se izvršile v disciplini in miru, kar je Slovencem dalo ugled v svetu. Udeležba nad 70 % (visoka po demokratskih standardih) pa priča, da ni bilo opaziti apatije, katero so nekateri napovedovali. Kdo je zmagal? NIHČE! Jasno je, da nobeden kandidat ne bo mogel sestaviti vlade brez koalicije; prav tako bo morala v novem spremenjenem parlamentu sodelovati opozicija, če bo hotela imeti vpliv, ki ji pripada. Seveda je pri tem mnogo strank razočaranih... Kje je vzrok za nezaželjen izid?
So bile volitve svobodne? Na zunaj, da! Tak vtis so dobili površni tuji novinarji in opazovalci. Če pa predvolilno kampanjo analiziramo, bomo odkrili sledeče pomanjkljivosti:
1.	Znano je, da je med Slovenci pred volitvami prevladoval neke vrste strah. Strah pred vedno večjo gospodarsko krizo, ki povzroča brezposelnost, strah pred odpuščanjem iz služb, strah pred zapiranjem obratov, nasplošen strah in skrb za službe.
2.	K temu strahu še tiho prišepetavanje in napovedovanje, da se bo to še povečalo, če bodo ljudje volili proti vladajoči stranki. Ta naj bi jim nudila nekaj, česar so se navadili za časa Tita, ko je s pomočjo tujih finančnih podpor in zadolžitev nudil začasno lahko življenje socialističnega raja s sorazmerno visokim standardom. Mnogim je namreč rimska filozofija "panem et circenses" (kruh in cirkus) kar prijala, zlasti zahtevni in zmaterializirani mladini. Te je namreč težko prepričati, da bo bodočnost od njih zahtevala tršega dela in
nižjega življenskega standarda, če bodo hoteli poplačati ogromne Titove dolgove brez prodaje slovenskih naravnih bogastev, podjetij, in tako še nekaj zapustiti svojim otrokom. Seveda pred volitvami o tem govoriti je bilo nepopularno, kakor je bilo tudi nepopularno govoriti o popravi krivic, ki jih je delu naroda povzročil prejšnji komunistični režim. Od tod parola: pozabimo preteklost, čeprav se je nekateri, ki jo vedno ponavljajo, sami ne držijo, ker v isti sapi še vedno trobentajo o izdajalcih.
3. Mediji - zlasti RTV - so bili naravno več kot preveč naklonjeni enim strankam na škodo drugim. Tudi denarna sredstva za volilno kampanjo niso bila proporcionalna. Stranka "na vladi" ima vedno prednost.
Število partijskih priviligirancev, ki za vsako ceno hočejo obdržati svoje stolčke, je v tej generaciji še vedno veliko. Čeprav ne zadostno za sestavo vlade, a vseeno dovolj močno, da v opoziciji vedno zasleduje le svoje strankarsko-egoistične interese.
Kdorkoli bo že na vladi, bo moral izredno paziti na "image' Slovenije v Zapadnem svetu, da ne bo s svojim realsocializmom odvračal vlaganja tujega kapitala v Slovenijo. Pri tem bo moral izpolnjevati dva važna pogoja:
a. Absolutno spoštovanje vodečih politikov do demokratske pravice OPOZICIJE V PARLAMENTU, ki bo med drugim skupno z vlado čuvala osnovne človeške pravice, ki zagotavljajo tudi versko svobodo in pravico Cerkvi na njenen duhovnem in vzgojnem področju.
slovenska DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates: $15.00 per year $ 1.50 single issue Advertising: $ .45 per ogato line
1987 -1988 Member of Multilingual Press Association of Ontario
Member of Canadian Multilingual Press Federation
Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada
Lastnik in izdajatelji Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
646 Euclid Ave., Toronto, Ontario M6G 2T5
Edited by Editorial Board
Urejuje konzorcij Slovenske Države
Zastopnika:
Martin Duh Calle 105, U 4311 1653 Villa Ballester Argentina
Ludvik Jamnik 79 Watson Avenue Toronto, Ontario M6S 4E2 Canada
11. decembra 1992

Beethovnova 4, Ljubljana Slovenija Tel.:(061) 210-179, 211-887 Fax:+3861 211-738
ZA/TO: Slovensko pismo Slovenska država Ameriška domovina Svobodna Slovenija
TELEPHONE & FAX It: (4161-766-4848
Letna naročnina: Za Kanado in ZDA $15.00, za Argentino in Brazilijo po dogovoru, Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države $12.00 U.S. Po letalski poiti po dogovoru.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
NIL DESPERANDUM! nadaljevanje s str. I
b. Zagotoviti DEMOKRATSKE VOLITVE v ta Parlament vsaka štiri leta, ali še prej, če so za to dani pogoji, kot jih določa nova ustava.
Če bodo ti pogoji spoštovani, je manj važno katera stranka je vodilna v vladi in katera v opoziciji. Vse bodo morale dajati volilcem odgovor za svoje delo na prihodnjih volitvah.
Kot pristašem Slovenskega državnega gibanja so nam nesprejemljivi zaključki raznih analiz o volitvah, da je "ljudstvo odklonilo ponašanje najzaslužnejših sil" (Ivan Štuhec v Nedelji) in tezo Janeza Markeža v Sobotnem branju, "da ljudje ne marajo, da si kdo pripisuje preveč zaslug" (pri osvoboditvi - op. ured.).
Taki zaključki nosijo v svoji hipotezi še zrno namigavanja, da so slovenski volilci "turba mobile", ki nima hrbtenice, da bi branila svoje, pred dvema letoma na referendumu sprejete, odločitve. Dasi je gotovo med Slovenci nekaj takih, vendar te bolezni ne moremo pripisati celemu narodu.
Resnica je namreč ta, da so vsi ti "državotvorci" bili osebno izvoljeni (vključno kunktator Peterle), kljub temu, da so se nekateri z neodgovornimi izjavami osmešili in se pokazali zelo netolerantne do svojih političnih tekmecev. A to ne spremeni dejstva, da so bili nepogrešljivi pri obrambi Slovenije v junij - juliju 1991. Brez njihovega junaškega in drznega posega - 6. decembra 1992 - ne bi imeli volitev v državni parlament Republike Slovenije.
Da volilci niso pozabili, ali spremenili svojega mnenja o Suverenosti Slovenije, govori tudi dejstvo, da je Jelinčičeva stranka - skoraj nepoznana - , s svojim izrednim poudarkom na slovenstvo, dobila mnogo več glasov, kot so ankete napovedovale. Upajmo, da bodo ti politiki nadaljevali z obrambo in zagovarjanjem slovenske suverenosti.
Narod je spregovoril. Sedaj je odvisno od izvoljenih, kako bodo pošteno in zadovoljivo upravljali državo, da se bodo izkazali vredni zaupanja.
Zaključimo z besedami velikega rimskega državnika Cicerona, ki je ob neki kritični državni krizi dejal: "In hac re est nihil boni praeter CAUSAM REI PUBLICAE!" - "V tej situaciji je važen samo dobrobit države, nič drugega!"
A.K.
Season s Greetings and Best Wishes for a Happy New Year
Meilleurs voeux à l'occasion des Fêtes et de la Nouvelle Année
Courue."	tLe^
ru,
Drage Slovenki" in Slovenci!
ko so dokončno znani rezultati prvih v samostojni Sloveniji. Krščanski demokrati smo napredovali s tretjega na drugo mesto in dosegli v državnem zboru ] 7,68 •% ali 1 f> poslancev. Smo edina stranka nekdanjega Demos«, ki je izboljšala rezultat.. K temu uspehu tudi vaši glasovi, finančna "in druga pomoč, za kar zahvalju jemo.
Pišem vam na dan, demokratičnih volitev
so pripomogli se varo i skreno
žal so službe, na katere nismo imeli vpliva, z malomarnim odnosom povzročile, da vsi, ki bi že.leli voliti, niso mogli urediti formalnosti v zvezi ?. državljanstvom. Storili bomo vse, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
Sedaj smo dobili parlament, v katerem se bo odločalo z vnčin-o; prej je manjšina 1 ahko blokirala večino. Slovenski krščanski demokrati želimo prispevati k stabilizaciji in ravnovesju slovenskega političnega prostora, da bi lahko čimprej izvedli potrebne gospodarske in družbene spremembe. Pripravljeni smo sodelovati s tistimi strankami, s katerimi bi glede sprememb dosegli programsko soglasje.
K spremembam spada tudi večja pozornost, do Slovencev po svetu, da bi vse slovenstvo z novo samozavestjo zaživelo v novi kakovosti, v kratkem računamo tudi na tehnične izboljšave pri informiranju, da bomo poslej bolj povezani.
Dragi rojaki, še enkrat se lepo zahvlajujemo posameznikom in organizacijam za vso podporo pri teh volitvah!	^^
ABN
Freedom for Nations! Freedom for Individuals!
Madame president! Ladies and gentlemen!
Siovenia was previously a republic inside the federal state of Yugoslavia. It chose the option of separating from Yugoslavia to become an independent state. This was a historic occasion which needs consideration from all points of view.
In the past years: 1990, '91, '92, many things changed significantly for Slovenia and its people. On June 25th 1991. independence was declared. After a brief military agression of the Yugoslav Army on our territory, followed by international mediation and negotiations, this independence became legally effective on October 8th. But it took another three months for the country to be internationally recognized on January 15th 1992. Finally on May 22nd, 1992 Slovenia joined the global community as a new member of the United Nations.
The present diffiicuties in the Republic of Slovenia are:
1.	Unstable economy with an urgent need to totally restructure the infrastructure based on centra!planning to private oriented free market economy. Due to this transition, there is massive unemployment and discontentment among the people.
2.	- The refugee problem. In the Republic of Slovenia there are now over 80.000
refugees. The daily cost to support them amounts to more than 140.000 USD. This is financed entirely by the Republic of Slovenia. The number of refugees already greatly exceeds the limit of persons that the Republic of Slovenia is able to absorb while still maintaining organizational and spatial control. This limit is 10.000 persons. For Slovenia the refugee problem is tremendous. Refugees already represent 3% of the total population.
3.	- Communism is not dead! It is alive, strong and very agressive. Now with
different names, it is very hard to fight it. The whole bureacracy is still in their hands. They are occupying the key positions in the present government, banks, financial institutions, industry, diplomacy and in addition are protected under this, for now still only nominal democracy.
Taking this into consideration, the ABN must persevere and continue this unrelenting fight against communism in all aspects of human life.
Slovenian National Federation of Canada Marta Jamnik-Sousa, president.
Toronto, November 20, 21, ABN Congress '92
SPOMENIK ŽRTVAM TABORIŠČ
Dr.Ludvik Toplak, profesor na univerzi r Mariboru, ki je na zadnjih volitvah bil na SLS listi izvoljen v parlament z drugim najvišjim rezultatom, nam je poslal v objavo govor, ki ga je imel ob taborišč pred, med in po 2. svetovni vojni v Kidričevem,	otvoritvi spomenik* v strniibu csterntai
Kidričevo)i
Govor dr. Ludvika Toplaka ob otvoritvi spomenika žrtvam šč pred, med in po 2. svetovni vojni v Kidriče Strnišču pri Ptuju, dne 29. novembra 1992.
Spoštovane gospe in gospodje,
spoštovani predstavniki cerkvenih in posvetnih oblasti, najtopleje pozdravljeni preživeli udeleženci taborišč ter svojci preminulih žrtev,
pozdravljam g. dr. Sandor Molnar, generalni konzul Republike Madžarske v Sloveniji ter g. Jože Jeraj, generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu,
pozdravljen g. javni tožilec Anton Drobni č, žrtev koncentracijskega taborišča.
Ni kraja, kjer bi v novejši zgodovini preteklo toliko solza, kjer bi bilo pokopano toliko neizpolnjenih upov, kjer bi bilo toliko krivic povzročenih in krvi prelite, pa da bi bilo tako malo napisanega. Ne poznamo kraja na zemeljski krogli, ki bi se ga še danes sramovalo toliko in tako različnih evropskih držav. Pred 1. svetovno vojno je v Strnišču stal podeželski gradič in ob njem je živelo 60 prebivalcev. Nadaljnja zgodovina pa je senca evropskih političnih in idejnih zablod iz srede tega stoletja. Sarajevski atentat je povlekel Avstro-Ogrsko in s tem tudi naše kraje v 1. svetovno vojno. Že leta 1915 je Avstrija zgradila na tem mestu vojno bolniško taborišče za 14.147 ležišč. Zgodovinski viri pričajo, da je bilo v tukajšnjih vojaških taboriščih po letu 1915 14.000 do 20.000 duš. Bili so to vojni invalidi, bolni vojaki, pretežno iz slovanskih dežel, Čehi, Slovaki, Poljaki, Hrvati, med njimi tudi Madžari, Nemci in Romuni. Tukaj so bili vojni ujetniki pretežno iz ruskih, italijanskih in balkanskih bojišč. Pridružili so se jim tudi civilni begunci, zlasti iz bojišč soške fronte in Balkana. Bilo je 1.300 kužno obolelih v karanteni. Samo na tem pokopališču je bilo 2.250 grobov. O tem pričajo zlasti državni arhivi na Dunaju.
Ob razpadu Avstro-Ogrske, v novembru 1918, je upravno, zdravstveno in tehnično osebje zbežalo. Tukaj je ostalo več sto težkih bolnikov, pretežno vojnih invalidov in z njim je ostal en sam zdravnik, zaveden Slovenec, dr. Franc Toplak, ki je za te žrtvoval svoje premoženje.
Komaj se je prva svetovna morija končala, se je v Strnišče kazala že nova žalostna podoba. Ustanovljeno je bilo begunsko taborišče. Sem se je v letu 1919 naselilo 4.600 beguncev, primorskih Slovencev, ki so morali zapustiti, ob italijanski zasedbi slovenskega Primorja, svoje domove. Med njimi je bilo leta 1919 v taboriščne šole vpisanih 919 otrok. Begunci so tukaj ustanovili delovne obrate in zadruge, da so se sami preživljali. Že leta 1921 pa se je tukaj ustanovilo taborišče ruskih vojnih beguncev. V večini so bili oficirji in vojni kadeti; bilo jih je 1.300, ki so bežali po oktoberski revoluciji iz svoje domovine. Takrat je izbruhnila huda lakota in španska gripa. Mnogo jih je umrlo, drugi so se razbežali.
Slovenski trgovec Franc Čuček, ki je po razpustitvi taborišč, kupil gospodarske obrate, je ob gospodarski krizi v 30 letih moral
opustiti vspodbudno misel o gospodarskem izkoriščanju preostajih objektov. Na Strnišču je ostalo le 50 prebivalcev, pretežno starih domačinov, ki so si ponovno želeli mirnega dela in življenja v medsebojnem spoštovanju. Od nesrečnega vojnega in begunskega taborišča je ostalo samo pokopališče. Po nacistični okupaciji naše dežele so Nemci že leta 1942 zgradili novo prisilno delavno taborišče s 4.500 ležišči za gradnjo tovarne glinice in aluminija. V to taborišče so pošiljali vojne ujetnike iz vseh bojišč v Evropi, da so delali. Sem so pošiljali kaznjence, ko so bili gestapovski zapori v Mariboru napolnjeni. Kasneje so sem pošiljali vse zavedne Slovence, ko so bila polna nemška taborišča. Posebno kategorijo so predstavljali t.i. "zaščitena", to so bili Slovenci brez pravic. Bili so le predmet "posebne zaščite" na prisilnem delu. Bilo jih je približno 2.000. Skupaj je v prisilnem delovnem taborišču delalo približno 8.000 taboriščnikov ter približno 1.000 delavcev in uslužbencev. Med njimi so bili predstavniki skoraj vseh evropskih narodov ter ujeti ameriški in angleški piloti. Knjiga pisanih razpoložljivih virov se tukaj konča.
Ob razpadu nacistične Nemčije je Strnišče dobilo novo, še bolj žalostno podobo. Komunistična oblast je tukaj naredila Koncentracijsko taborišče OZNE. Strnišče pri Ptuju. Taborišče je bilo polno vojnih ujetnikov, zlasti Nemcev, Madžarov, Italijanov; vojnih beguncev zlasti iz Hrvaške, Bosne, Srbije in Madžarske ter vojnih izdajalcev. Tukaj so se znašli tudi mnogi Slovenci, ki niso bili po meri komunistične oblasti. Za obdobje od 9. maja do 5. avgusta 1945. nimamo na razpolago pisanih mrliških listov. Tudi drugih dokumentov ni na vpogled. Za število se ne ve. Ocenjuje pa se, da je zemlja pokrila od 1.000 do 10.000 žrtev. Zemlja je pokrila njih kosti, v njihovih domovih je ostala žalost in praznina. Svojci niso prejeli ne dokumentov niti zvedeli za grobove.
Ta prostor je bil žrtev vseh možnih v Evropi in v svetu poznanih taborišč v novejši zgodovini: vojnih in bolniških, begunskih, prisilno delavnih in koncentracijskih. Kdo je za vse to kriv? Na vojno in bolniško taborišče iz prve svetovne vojne spominja pokopališče tukaj za nami. Dokaz delavnega taborišča med drugo svetovno vojno je takrat zgrajeni najvišji dimnik v srednji Evropi. Za koncentracijsko taborišče nimamo niti grobov niti drugega obeležja.
Na večkratno pobudo preživelih ali svojcev umrlih taboriščnikov za postavitev obeležja, se oblasti niso odzivale. Bojijo se opomnika, ki bi jih spominjal. Eni so se izmikali zaradi lastnejfe občutka krivde do svojih sobratov ali pripadnikov drugih narodov. Drugi iz oportunizma do prvih. Napuh in hlapčevstvo sta slabosti duha. Posledice so enake.
Mnogih prav zato tudi danes ni tukaj, čeprav bi se spodobilo, da se poklonijo svojim sobratom, svojim žrtvam ali svojim tukaj preminulim nasprotnikom. Tisti, ki so ostali tukaj, so vsi enaki.
Današnjih oblastnikov prizadetih narodov ali držav nihče ne obtužuje. Ne vprašamo se, kakšen je delež odgovornosti nekdanjih avstrijskih oblasti za vojno taborišče med prvo svetovno vojno. Ne vprašamo se, kakšen je delež odgovornosti fašističnih oblasti v Italiji za izgon Slovencev ali komunistične oblasti v Rusiji za izgon svojih rojakov. Ne vprašamo se, kakšen je delež krivde nacistične Nemčije za morijo drugih narodov na tej zemlji. Tudi ne vprašamo za delež odgovornosti komunistične oblasti v Jugoslaviji, posebej na Hrvaškem in Sloveniji, za morije po drugi svetovni vojni.
Vprašamo se, ali so narodi in njih voditelji našega časa dobili potreben pouk. Njih odsotnost danes ne kaže na to. Mnogih danes ni tukaj, odvečen je njihov stran. Naj se ne bojijo klica vesti ob spominu na trpeče in njih svojce. Gre za zločin nad človeštvom, ki ga ni moči popraviti. Največ kar lahko storimo vsi, je, da se za trenutek ustavimo in zamislimo. Ker za grobove preminulih med in po drugi svetovni ne vemo, naj se oblastniki našega časa ne ustrašijo tega belega kamna, ki samo spominja na trpljenje preminulih in preživelih. Posebna zahvala gre g. Janezu Zampi za ves nesebičen trud ter članom Slovenske ljudske stranke, ki so na lastno iniciativo, kljub preziru oblasti vseh nivojev in dežel našega časa, z lastnimi prispevki omogočili postavitev tega spomenika:
"MRTVIM V SPOMIN, ŽIVIM V OPOMIN".
Hvala g. arhitektu Kvaterniku za ta prekrasen beli biser, ki bo rodove za nami spominjal na žrtve prokletstev in zmot dvajsetega stoletja v Evropi , da se več ne ponovijo. Opomni naj tudi tiste, ki danes niso zbrali toliko moralne moči, da se nam pridružijo in poklonijo na mestu morije narodov, če jih bo na skrivaj klic vesti pripeljal na kraj zločina, ko se bomo mi razšli. Opomnijo naj tudi predstavnike oblasti prizadetih držav in narodov, da se s spoštovanjem poklonijo trpečim sobratom, saj njim danes nihče ne očita.
Posebna zahvala gre prelatu g. Zdolšku, ki je sam bil žrtev taborišča za vso pripravljenost in sodelovanje ter župniku g. Francu Obranu, ki je na tem mestu zgradil hram večnega miru, sprave in ljubezni.
Hvala tudi g. Premrzlu, predstavniku krajevne skupnosti, da je pomagal najti mesto za ta opomnik.
Ko so sovjetskega znanstvenika pred leti vprašali, o čem razmišlja človek, ki po 45 letih življenja v taborišču prevzame oblast, je le-ta odgovoril: "Razmišljal bo, kako bo zgradil nova taborišča."
In prav zaradi tega, naj vsaj ta beli marmor, izklesan v podobi križa in sidra, ostane: "Mrtvim v spomin, živim v opomin".
V Strnišču, 29.novembra 1992.	_
IZROČILO, DRUŽINA, LASTNINA
Na Zahodu so v velikih mestih, kakor New York, Toronto, Madrid, Sau Paulo, Buenos Aires, večini ljudem že dobro poznana rdeCa bandera s podobo vzpetega leva, v zlati barvi in v vrhu z napisom: TRADICAO, FAMILIA, PROPRIEDADE, kar pomeni: IZROČILO, DRUŽINA, LASTNINA. Bandera nosijo mladi katoliški fantje, kateri se posvečajo idealom krščanstva.
Ta bandera so vidna znamenja vseh društev (po svetu), ki branijo: IZROČILO, DRUŽINO in LASTNINO. Enote TFP-IDL so društva civilnega in kulturnega značaja s katoliškim nazorom. V državah, kjer so organizirana, se odlikujejo v svojem nepopustljivem boju proti škodljivem vplivu, katerega širijo med izobraženci in v javnem življenju na splošno, socialisti in komunisti.
Začetek tega gibanja: TFP-IDL sega v leto 1960. Ustanovil ga je poznani pisatelj, član Katoliške akcije, nekdanji državni poslanec v parlamentu zvezne države Sao Paulo, dr. Plinio Correa de Oliveira. Sčasoma so se ideali TFP razširili po drugih državah in kontinentih. Najdemo jih v obeh Amerikah, v Južni Afriki, v Aziji in Oceaniji s številnimi privrženci in simpatizerji. Vsaka TFP je avtonomna organizacija in ni vezana na politične stranke. Njen namen je vplivati na javno mneje v obrambi za krščanska izročila, družine in zasebne lastnine, ki so stebri krščanske civilizacije.
Člani družbe TFP-IDL prihajajo iz vseh družbenih slojev: od univerzitetnega profesorja do delavca in to vseh let starosti. Vendar pa je mladina, ki najde v TFP največje navdušenje in ki največ vstopa v to družbo.
NEKAJ OPRAVLJENIH KAMPANJ TFP-IFL
Za realizacijo namenov v TFP, se poslužuje javnih kampanj, ki so zakonite in miroljubne, na javni ulicah, in kjer stopijo člani v neposreden stik s publiko. Navajamo nekaj primerov takih kampanj.
*	V Braziliji, v državi z največjim številom katoličanov na svetu, so I. 1966. skušali levičarski poslanci vpeljati razporoko v zakonodajo. Razpredena agitacija TFP je nabrala v 50 dneh več kot 1 milijon podpisov. S tem je preprečila, da bi bil osnutek zakona sprejet. Ob ponovnem poskusu legalizirati razporoko je I. 1975 TFP razdelila 100.000 natisov pastirskega pisma škofa, ki je nastopil v obrambo nerazdružljivosti zakona; razporoka ni bila sprejeta.
*	TFP se pogumno bijejo za pravico zasebne lastnine
proti zemljiški reformi socialističnega tipa zaplembe, ki bi bil prvi korak za vzpostavitev komunističnega režima. Brazilska TFP je opravila 20 uspešnih kampanj proti osnutkom socialistične zemljiške reforme. Če je potrebno več zsmlje za agrikulturo, zakaj se ne razdeli državno neproduktivno zemljo in katera znaša okoli 50% vse površine države. Tako je povedala TFP v svoji uspešni kampanji.
*	V Kolombiji, kjer je aktivna komunistična gverila, je TFP izdala knjigo, v kateri brani zakonito obrambo zasebnikov proti gverili. VI. 1988 je TFP je imela pogum, da je v dolini reke Magdalena ohiskala ljudstvo, ki je bilo žrtev gverile in ga opogumila, da naj katoličani ne dajejo nobene podpore marksistom, niti kruha niti vode.
*	Pogumna venezuelska TFP se je uprla socialistični vladi Lucinchi-ja škodljivim ukrepom proti svobodni iniciativi. Z despotičnim dekretom taiste vlade je bila TFP zasledovana in nato tarča krivičnega obrekovanja nekaterih časopisov. Vendar je odločba sodne oblasti z dne 16. maja 1986 ovrgla obtožbo proti TFP.
*	Tako imenovana 'katoliška levica' je v Latinski Ameriki najbolj mogočna zaveznica komunizma. Organizacije TFP so opravile številne kampanje proti njim, ki trdijo, da so kristjani, vendar so največji nasprotniki lastninske pravice. TFP je nastopila proti tako imenovani 'teologiji osvoboditve', odkar je začela s svojo propagando.
*	Že I. 1968 so štiri takrat obstoječe družbe TFP, namreč iz Brazilije, Argentine, Uragvaja in Chile poslale papežu ravlu vi. prošnjo, oa naj bi povzel energične mere proti komunistični infiltraciji v Cerkvi. Prošnja je bila izročena skupaj z dva milijona podpisov katoličanov.
*	V I. 1982 je TFP pokazala na infiltracijo komunistov v Cerkveni bazični skupnosti (Comunidades Eclesiais de Base); to v knjigi, ki je bila temeljito dokumentirana in katera je bila razprodana v več kot 70.000 izvodih. Do danes ni ovrgla to knjigo omenjena levica v Bazah Cerkvene skupnosti.
*	V ZDA je tamkajšna TFP neštetokrat nastopila v velikih pohodih in protestih proti splavu v Washingtonu. V I. 1989, nekaj dni pred pohodom, je zbrala več kot 100.000 podpisov proti splavu. V glavnih časnikih je z oglasi pozivala in opominjala katoličane, naj se uprejo moritvi nedolžnih otrok. Predsednik Bush je ob tej priložnosti govoril in obljubil podpirati vse, ki so proti
splavu.
*	Leta 1988 je v Kanadi poslala parlamentu poziv, v katerem so razpravljali o zakonu o splavu. TFP je opomnila zbrane v parlamentu, "da nikdar poprej ni bilo odvisno življenje tolikega števila od tako majhnega števila posameznikov". Ta klic je bil razdeljen tudi po ulicah. Osnutek tega je bil v debati zavržen.
*	V letu 1985 je časopisna propaganda naznanjala film, ki žali bi. Devico Marijo, imenovan : "Je vous salue, Marie". Vse organizacije TFP so priredile protestna zborovanja obenem s spravnimi daritvami od Francije do Nove Zelandije.
*	V nekaterih primerih so ogrožene temeljne ustanove kakega naroda. Na primer Španija v kateri je "kulturna revolucija" začeta po Španski socialistični delavski stranki (Partido Socialista Operario Espaniol - PSOE), kije na oblasti. Ta grozi razdejati vse ustanove. Proti tem namenom se je dvignila I. 1988 -89 španska TFP, da bi zaprla pot, ki bi izmaličila špansko dušo. Razkrinkana PSOE je na zadnjih volitvah zgubila precejšno število glasov.
*	Z nastopom Mitterrand-a je Francoska socialistična stranka hotela vpeljati režim samoupravljanja, kakor da bi bila ta izbira rešitev med komunizmom in kapitalizmom. Vse TFP so priobčile razpravo, katero je napisal prof. Plinio Correa de Oliveira, v kateri razkrinkuje samoupravni socializem, dokazujoč, da je le ta najbolj radikalna oblika komunizma, zato nesprejemljiv. Razprava je bila natisnjen? v časnikih 52 držav, v skupni nakladi 33 in pol milijonov natisov. načrti za samoupravni socializem so bili arhivirani. V I. 1991 pa je Socialistična stranka Francije umaknila svoj program samoupravljanja.
*	Leta 1990 so vse TFP in njeni uradni zastopniki javno nastopili v 26 državah za osvoboditev baltskih držav (Litvanije , Latvije in Estonije) izpod sovjetskega jarma. V 130 dnevih so v ta namen nabrali 5 milijonv dvesto tisoč podpisov. V decembru istega leta je delegacija 11 zastopnikov TFP šla v Vilno in izročila podpise predsedniku Litve. Šli so tudi v Moskvo in v Kremlinu izročili Gorbačevu pismo, v katerem potrjujejo, da nad 5 milijonv ljudi prosi za neodvisnost Litve, Latvije in Estonije. Ko se je delegacija TFP še nahajala v Moskvi, je šef KGB grozil na TV Moskva, "da ne bo toleriral vmešavanje v naše notranje zadeve... teh organizmov in
ČASOPIS SLOVENEC, SKD IN SLOVENSKI POLITIČNI PROSTOR
Dve leti in pol je preteklo od "prvih demokratičnih volitev" konec aprila 1990 leta. Peterletova vlada je vladala nekaj več kot dve leti. Zakaj je padla? V Slovencu sem nekajkrat zapisal, da je potrebno narediti analizo, ki bi dala odgovore na to vprašanje. Najprej je bilo o vzrokih za padec prisotno izključno eno mnenje: da so Peterleta zrušili komunisti. Sam sem takrat pričakoval predvsem, da se ugotovi, seveda ne toliko javno kot v internih analizah, da je bila za padec kriva v veliki meri tudi Peterletova politika, ki je nasedla na očitke "revanšizma" in se je takoj od volitev naprej obnašala po "svetovljansko". Kot da ni nekaj pred tem z volitvami porazila totalitarnega komunizma, ki se je ohranil povsod okoli nje. Še tiste pičle kadrovske spremembe, ki so bile narejene, so se branile na zelo medel način (npr. Drobnič).
Skratka, komunisti so obdržali povsem nedotaknjene pozicije na vseh tistih gospodarskih področjih, ki finančno kaj veljajo: bančništvo, zavarovalništvo, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tudi na šolskem področju ni bilo skoraj nobenih sprememb (primer učbenika za zgodovino v 8. razredu osnovne šole), čeprav je bil minister iz vrst SKD.
Vse poglavitne stvari pa so se zgodile letos poleti. Medtem ko so bile nekatere opozicijske stranke precej angažirane (predvsem Liberalna stranka in Slovenska ljudska stranka) pa je najmočnejša stranka svojo politično dejavnost malodane zamrznila. Njen predsednik je potoval po Kanadi in Argentini, kjer je zbiral čestitke za - naj mi bo odpuščena ta kritična beseda - neopravljeno delo. Šele avgusta smo videli, kam vodi ta politična (ne)dejavnost SKD. Najprej nas je v začetku avgusta kot strela z jasnega presenetila odločitev upravnega odbora Slovenca, da zamenja glavnega urednika Jožeta Mlakarja in nastavi tri nove urednike (Jani Virk, Jože Horvat in Janez Markež). Še posebej nas je novica prizadela tiste, ki te ljudi poznamo in ki se zavedamo, zakaj je bil sploh časopis Slovenec ustanovljen. Sam si prvi hip kadrovske zamenjave nikakor nisem mogel racionalno obrazložiti in sem jo kar nekaj časa prisojal političnemu analfabetizmu njenih protagonistov, vendar se je konec avgusta in v začetku septembra povsem jasno pokazalo, kakšno je politično ozadje teh sprememb (saj je jasno, da te ne morejo biti zgolj politični analfabetizem kot tak in nič več). Če so bojazni nekaterih pravilne, se nam ne obeta nič dobrega. Scenarij, ki se je žal že začel odvijati, je namreč po mnenju kar nekaj poznavalcev slovenskega političnega dogajanja naslednji. Časopis Slovenec je v veliki finančni stiski. Za plače sicer še uspe dobiti denar, za tisk, najemnine ter drugo pa že dolgo ne več. Če si torej ne poveča naklade oziroma pridobi novih sponzorjev, bo moral propasti. Do takrat, oziroma natančneje, do volitev pa ga zato velja izkoristiti za promocijo (predvsem lastne) stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Potem pa naj gre v propad. Hkrati s to miselnostjo pa se izvaja tudi "mehki proces" rezanja "ekstremov": odpasti mora Žajdela s svojim pisanjem o preteklosti, Tine Velikonja (Nova slovenska zaveza), Janez Vuk in "podobni pisci. Odpasti mora nasploh "domobranska linija", kot jo imenujejo, čimbolj pa morajo biti potisnjene na stran tudi druge opozicijske stranke, ki so SKD neke vrste (celo glavna) konkurenca za volilne glasove, in ki so imele skozi poletje zelo močno dejavnost, s čimer so se tudi zelo pogosto in precej krat tudi medijsko zelo odmevno pojavljale v medijih. Zato po mnenju predstavnikov SKD pisanje o teh strankat treba potisniti na stranski tir. Ta črni scenarij govori, da SKD zeio pazi, da se ne zameri Drnovšku oziroma njegovi Liberalno-demokratski stranki, ki bi lahko bila po volitvah njen potencialni koalicijski partner. In tu je tudi jedro obnašanja SKD v zadnjih mesecih. Zato se mora čimmanj izpostavljati v konkretnih akcijah in preživeti do volitev kot (nekakšna) desnosredinska "neumazana" stranka, ki bi jo kakšne močne levosredinske stranke zato rade volje vzele za koalicijskega partnerja.
Slovenec že mesec in pol na veliko koraka po poti tega scenarija. Vrata
objavljanja so se mi zaprla dobesedno prvo (oz. natančneje drugo) uro po prevzemu uredniških funkcij novih urednikov. Novi glavni urednik mi je prišel namreč že naslednjo uro po prevzemu svoje funkcije prat možgane, kako si on zamišlja pisanje o naši preteklosti (vsekakor povsem drugače kot jaz), vse najslabše pa je govoril tudi o Janezu Vuku in Tinetu Velikonji. Njegove besede sem, kljub temu, da sem se v naslednjih dneh na nek način uprl, ko sem izrazil bojazen pred njegovo uredniško "politiko", hitro občutil v praksi. Najprej je nadme pošiljal svoje ljudi, ki so prihajali predme "polemizirat", nakar je dal "možnost doslej neizkoriščenim piscem" v uredništvu, ki so nato povsem prevzeli pobudo nad pisanji komentarjev in Ozadij. S tem je povsem izrinil mene, Vuka in še koga. Da ne govorim o tem. da je moje (raziskovalno) pisanje o naši preteklosti ter o nečednostih v sedanjosti, iz Slovenca zaradi "nove uredniške oziroma politične (SKD!) linije povsem izrinjeno. Kaj to pomeni za moj krog bralcev, boljše da ne govorim. Na drugi strani pa "konkurenčno" Delo veselo objavlja teme, ki so bile več mesecev domena Slovenca. Očitno so na Delu o razmerah na Slovencu oziroma o novi uredniški politiki njenih urednikov dobro obveščeni.
Tako se mi je po treh letih razmeroma številnega objavljanja v časopisju (profesionalno sem bil leta 1990 zaposlen pri Demokraciji, spomladi 1991 sem izdal 7 številk lastnega časopisa Novo Jutro ter isto leto tri svoje knjige zbranih pričevanj, analiz in komentarjev o naši polpreteklosti, ki so napolnjene z faktografijo (ne pa s pesništvom in filozofijo, s čimer se lahko "ponaša" sedanja garnitura urednikov pri Slovencu; pri Slovencu pa sem od februarja letos) zgodilo, da nek moj komentar prvič ni bil objavljen. Gre za pisanje o polemikah o slovenski televiziji ter razdelitvi televizijskih programov. Ne le, da ni bil objavljen moj širše politično gledano zelo potreben tekst, uredniku se ni zdelo vredno niti besedice, da bi me vsaj obvestil, da ne bo objavljen, kaj šele da bi to kakorkoli komentiral.
Pol leta sem imel v Slovenčevih Sobotnih branjih na razpolago vsak teden celo stran, na kateri sem lahko objavljal teme po lastnem izboru. S prihodom novih urednikov nimam več niti vrstice. Enako je s pisanjem Janeza Vuka. Da ne govorim, kako težko sem spravil poleti v objavo odlična teksta Justina Stanovnika in Sebastijana Kocmurja. Objavo je hotel preprečiti (in jo dolgo tudi preprečeval) eden sedanjih urednikov, pomočnik gl. in odg. urednika Janez Markež. Šele ko je bil na dopustu, sta teksta lahko bila objavljena. Za ta dva teksta zaradi njune kvalitete namreč sploh ne bi smelo biti nobenega dvoma, da ne bi šla v objavo. Na drugi strani pa je bralce Slovenca Janez Markež vse te mesece moril s svojimin suhoparnimi, praznimi in pogosto povsem nerazumljivimi "komentarji". Markeževi "komentarji" so sedaj še bolj pogosto v Slovencu. Zraven tega gre pri Markežu za zelo zamerljiv in grob karakter. Ko pa sem pred nekaj dnevi delal intervju z Ivanom Omanom, ki je eden od podpredsednikov SKD in tudi član Upravnega odbora Slovenca, mi je jasno povedal, da je proti temu. da v Slovencu objavljamo teme o naši polpreteklosti, ker da bi to pred volitvami Slovence še bolj sprlo. Zakaj se vsak dan odnaroči od Slovenca povprečno 60 naročnikov. Ali se strankarske glave, ki trenutno vodijo politiko časopisa, zavedajo, da je to katastrofalni podatek, da zaradi nekakšnih ozkih strankarskih "interesov" časopis vodijo v propad? Kdo bo lahko kdaj te ljudi, ki so nad sedanjim Slovencem (tako množično) razočarani, spet prepričal v (neko novo) kvaliteto?
Malo prej sem omenil televizijo. Del opozicije se je zadnje mesece zavzemal, da bi se Televizija Slovenija zaradi svoje enobarvnosti, in ker se rešitve znotraj njegega uredništva ni videlo, razdelila na pozicijski in opozicijski program, tako kot je to ponekod drugod po svetu. Žal se je opozicija na to premalo pripravila, saj poleg zahtev ni ponudila niti najosnovnejše sheme, kako bi izvedbo programsko in operativno speljala.
Televizija oziroma komunisti na televiziji so tako v prvi polovici septembra poželi veliko zmago, saj bodo predvolilni boj spremljali brez konkurence na tako pomembnem (skoraj odločilnem) mediju, kot je televizija. In o tem v Slovencu nisem smel pisati! Naj povem še to, daje dva dni pred mojim člankom glavni urednik Jani Virk v svojem uredniškem komentarju s tem drugim (opozicijskim) televizijskim programom opravil, ko je zaključil, da zavzemanje zanj ni nič več aktualno, češ da se opozicija sedaj pogovarja za pojavljanje na televiziji pod sedanjo uredniško strukturo. Nasploh pa bi se tako Virk kot opozicija morala zavedati, da so uredniki na televiziji povsem rdeči (kar niti ni nobena skrivnost).
Ali se je SKD tudi ob tem opozicijskem programu zbala, da bi bila njihova "konkurenca" iz opozicijskih vrst preveč prisotna v javnosti? Namreč, eden od najpomembnejših ideologov SKD Viktor Blažič, ki predstavlja SKD v svetu RTV, je v začetku septembra javno odločno nastopil proti delitvi programov na televiziji na pozicijskega in opozicijskega, češ da bi to Slovence še bolj sprlo.
Nobena posebna ugotovitev več ni, da se je v tem času po prvih svobodnih volitvah slovenski politični prostor spet premaknil v levo, da so stare komunistične strukture zavzele še tisto, kar so po volitvah izgubile (izgubile pa so, tudi po zaslugi Peterleta, zelo malo!). Osnova za pozicijo govorjenja o Slovencu pa je slovenski medijski prostor. Zanj je značilna velika konkurenca, saj imamo danes na Slovenskem kar pet dnevnikov, prav kmalu pa se jim bo pridružil še šesti - dnevnik Republika - ki ima zelo močno finančno zaledje (furlansko-židovski kapital), ki je pokril vse stroške za tri leta naprej. Namesto, da bi se medijski prostor širil, se vedno bolj oži - vsebinski in kvantitativno oz. konkurenčno.
Sedaj sta rešitvi iz tega stanja predvsem dve:
1.	Za Slovenca se naj dejavneje zavzame kapital, ki stoji za njim. Naj se naredi nov projekt, ki bo vseboval predvsem konsolidacijo v časopisni hiši Slovenec (čiščenje velikega balasta, ki se je v tej hiši nabral, tako v finančno-organizacijskih in računovodskih službah, kot v samih uredništvih). Sestane naj se skupščina, ki jo sestavljajo glavni ftnancerji, še prej poišče nove ljudi za uredništvo in za vodenje Časopisnega sveta, naj nekatere ljudi odstavi in nadomesti nove. Dobro bi bilo, da tu nastopi Cerkev in da se ob tem najdejo možnosti pravne ureditve in da se s tem odstrani SKD kot edina sila, ki je odgovorna za nastale razmere. Vedno bi namreč morali imeti pred očmi vzrok, zakaj je bilo potrebno ustanoviti Slovenca.
2.	Medijski prostor za nov slovenski tednik je ta trenutek še najbolj ugoden. Na eni strani je tu Mladina s svojo anarholiberalnostjo, v kateri je polovico prostora namenjenega dogajanjem na ozemlju drugih delov bivše Jugoslavije. Organizacijsko, pa tudi finančno tega tednika ne bi bilo preveč težko organizirati. Ena možnost je celo, da se organizira in predvsem promovira s pomočjo časopisa Slovenec (tako bi bil morebitni propad Slovenca vsaj malo opravičen), pravno in tudi kadrovsko pa bi moral biti od njega neodvisen, da ne bi v primeru propada Slovenca padel v njegovo stečajno maso. To bi bila daleč najcenejša varianta (prostori, oprema, računovodstvo, promocija preko Slovenca). Ta tednik bi moral biti resen, analitičen, informativen in osredotočen predvsem na Slovenijo in na probleme (in uspehe) Slovenstva. V začetku bi ga morala sestavljati zelo majhna uredniška ekipa.
Za obe varianti obstajajo dovolj sposobni ljudje za urednikovanje, tako da je tudi ta del zacotovljen.
/i
Ljubljana. 11. oktobra 1992.	Ivo Žajdela
PISMO SODELAVCEV SLOVENCA OB NAPOVEDANIH UREDNIŠKIH SPREMEMBAH
Julija smo na uredništvu Slovenca izvedeli za kadrovske zamenjave na vrhu uredništva Slovenca. Kadrovske spremembe bi naj pripomogle k "večji širini časopisa" in s tem k povečanju naklade ter k temu, da Slovenec ne bi bil več toliko "strankarsko obarvan". Ti vzroki so pravzaprav samoumevni in so izziv za vsakega urednika, ne glede na njegovo politično prepričanje in usposobljenost.
Časopis Slovenec je bil (ponovno) ustanovljen iz primarne potrebe po pluralizaciji slovenskega medijskega prostora. Vsi smo se zavedali, da se bodo obstoječi mediji le s težavo spreminjali k večji odprtosti do novega pluralističnega političnega prostora, ki se je vzpostavil v Sloveniji leta 1990. Menimo, da je časopis v prvi polovici letošnjega leta uspel doseči precejšnjo vsebinsko širino, ki je pa bila vedno znova omejevana le z finančnimi zmožnostmi. Postal je torej dovolj odprt do vseh področij našega življenja. Le finance so to odprtost omejevale, da ni vsebina še bolj pestra in kvantitativno bogata.
Osnovna politična naravnanost časopisa pa se po našem mnenju ne sme spreminjati, saj je bil časopis prav zaradi nje ustanovljen, in so ga bralci vzeli za svojega le kot takega. Ob tem je treba poudariti, da je časopis Slovenec od vsega začetka obdan z veliko medijsko konkurenco in se zato mora za svoj obstoj tega ves čas zavedati in se temu medijskemu agresivnemu prostoru primerno prilagajati.
Zato menimo, da predlagana zamenjava za novega glavnega in odgovornega urednika predstavlja nevarnost za spremembo politične usmeritve časopisa. To bi povzročilo pri časopisu velike kadrovske, še bolj pa vsebinske pretrese, s katerimi poglavitni del naročnikov ne bi bil zadovoljen. Zadnji nastopi predvidenega glavnega urednika ter seje uredniškega odbora kažejo; da gre za namen političnega "čiščenja" desno usmerjenega dela uredrjikov in novinarjev in dajanje večje vloge skrajno liberalističnemu delu novinarjev. To
pa ni niti v interesu naročnikov, kaj šele lastnikov časopisa. Poleg politične usmeritve so še bolj vprašljive strokovne sposobnosti in osebna zrelost nameravanih novoimenovanih urednikov ključnih uredništev. Kakor hitro bi naročniki opazili, v katero smer Časopis gre, bi lahko prišlo do nenadnega in občutnega osipa naročnikov, zaradi česar bi časopis tako bil podvržen životarjenju. Ali je to komu v interesu (gospodarskem in političnem)?
Še posebej je namestitev predlaganih urednikov neprimerna v odločilnem predvolilnem času, ki bo politično zelo občutljiv in zahteven. Iz naštetih razlogov čutimo svojo politično, strokovno in moralno dolžnost, da vas opozorimo na stanje pri časopisu Slovenec. Zato se obračamo na vse
zainteresirane in odgovorne, da ta imenovanja prekličejo in, če je potrebno, poiščejo v tem predvolilnem času politično bolj primerne in usposobljene ljudi.
Uredniki, novinarji in sodelavci Slovenca:
Ivo Žajdela Andrej Vovko Janez Vuk Tomaž Gašperlin Jadran Vatovec Jože Poličar
D o p ± sm ike v S . D . p o s; ± m o , da n sliti	op>x-ost±jo Pa & jtr v
decejnberski števi 1 le ± jr etd ± is t g v i	1 n ± l~i v o & & ± 1 n±smo
mo&l± ot)jz=Lv±iz± "vjsr & I~~i prispevkov .	(D1=>jslv±1± jih bomo
ÜÜ il il il il Ü-B'ü il il il MMÎ
& 4
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO ter ZDRA VO NOVO LETO Vam želi
n Ch/em&ncic PRESIDENT
PH. 1 (613) 1 (613)
STAN KLEMENCIC BUILDER	LTD.
499 DUNDAS ST. WEST
P.O. BOX 506	392-7839 OFFICE
TRENTON. ONT.	392-1976 HOME K8V 5R6

<3
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ^ IN SREČNO NOVO LETO
VAM ŽELITA
19 3
(9 4
FOODS
9
a
Imamo vedno sveže meso, okusno $ prekajeno meso, in klobase, tudi krvavice. Priporočamo se, ^ ce pripravljate gostije, banke-te, ali slicno. Dostavljamo nars dom brezplačno. Po zelo ugodnih^ cenah Vam postrežemo kar v sti-
(9
KU KS*
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
GINSENG »»
(Panax quinquefolium)
f M. i-l
Planina Ranch Muskoka, Canada
439— S 3 S V
rih trgovinah.
2055 Avenue Road, južno od Wilson Ave. Tel.	481-5560
4242 Dundas Street H. in Royal York Rd.	234-1106
1900 Dundas Street in Mississauga Rd. ,	823-4207
1541. Bayview Avenue na Leaside	460-2402
3 £
4 &
«
19 f
a


Blagoslovljen Božič in
uspešno Novo leto
ieli vsem dclavcem in znanccm GRADBENO PODJETJE
Jože Kästelte Ltd.
770 BROWNS LINE, Toronto, Ont.,
ZAMBIJSKI MISIJONARJI
VOŠČIMO VSEM PRIJATELJEM MISLJONOV IN NJIH D0BR0TOIK0H
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN MILOSTI POLNO NOVO LETO
Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto
želi
Marko Jomnik
Geoù'S D rector
MARKO CR€flTIV€ PRODUCTIONS INC.
101 DUNCAN MIH RD.. SUITC 104. DON MILLS. ONTARIO M3ß 1Z3
TEL (416) 449-8113 FAX (416) 449-8789	fii
Jfo M8W 3W2	• 255 2085


Blagoslovljene božične
praznike in mirno, zdravo Novo leto
želi vsem znancem in prijateljem po svetu


f&
G
t»
Zadovoljen božič in
veselo Novo leto želi
ANSAMBEL KARAVAN $
KLIČITE ANDREJA PAHULJE TEL. 255-4502 80-l3!h STREET. TORONTO. ONTARIO MOV 3H6
DRUŽINA AUGUŠTIN KUK 8
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO
2 elita
VSEM PRIJATELJEM
IN SOMIŠLJENIKOM
UREDNIŠTVO IN UPRAVA S.D.
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO
2«1 i 19
VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM
IPLATNAR BROS
PLUMBING & HEATING LTD.
Hetro Liconce PH No.176 43 ALGIE AVE., TOKONTO M8Z ¿J9
VESELE BOŽIČNE PflAZNIKE IN SflEČNO NOVO LETO želi
vs*m prijateljem in znanccm
J O SE OS AN A CANADIAN
ACADEMY OF
MUSICAL SCIENCES AND ARTS
731 Brown's Line, Toronto
Tel.: 250-0182 — 2S5-3550
3
BLAGOSLOV HOZICNE NOČI in
SKMČNO NOVO LETO ieli
rHOTAOHA«T<
S leak A Sea Food
Fully Ucanml P*rxV>g »l ruar
Lastnika: Frank in Paul Tomšič
1574 The Queen»w«y & Atomic Ave.
Tel.: 255-1411
H Blagoslovljene božične praznike ||j in srečno Novo leto

Blagoslovljene božične praznike in srečno ter zdravo Sovo leto
želi družina
ŠU ŠTERŠ X č: ,
Grimsbv, Ontario
m
vyc.
is
'.'.J^Llf.. H.	'-'S
yj>vi" ^r^-vawM'^iVt" ^ ,

BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ
in
ZADOVOLJNO NOVO LETO
želi
vsem prijateljem in znancem
DRUŽINA L. JAMNIK

I®



O
DELAVNI ODBOR ZA SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE
ŽELI
SOMIŠLJENIKOM IN PRIJATELJEM PO VSEM SVETU BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN URESNIČENJE SLOVENSKIH CILJEV V NOVEM LETU
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
želita
J^ ž?

vson znancen, prijatelje» in odjenalcen $
iS
John in Sonja Kodrič z družino
® ALDER WOOD MEAT MARKET
MESNICA IN KLOBASlCARNA
880 Brown's Line, Toronto, Ont. M8W 3W2 Tel.: 251-0208
0 fl
4 ft <3
Kaj se dogaja s Slovenci?
Vesel DoliC In ladovoljno novo leto lole
SomiSljenlkl slovensko državno ideje v Clevolandu. USA.
Vesel Uožič in zadovoljno novo leto ŽELI
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, 1LL.
EMILIAN
JEWELLERY LIMITED j|
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO |
«i
ŽELITA DRUŽINI:
EMIL IN STEVEN SLOKAR
1964 Wilson Ave. pri Reele 638-1888 1700 Wilson Ave. pri Jane 249-3240
Nova lokacija: 2225 Erin Hills Parkway, EATON's Sheridan Place, Mississauga, Tel. 855-2477
Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO ler najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svelu prijatelji v VVashinglonu.
Vesel Božič in zadovoljno Novo leto
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V
KANADI
jf. jf ^ j?.- -i. j.-- <:■ v x v- v v- '> v
Prijeten Božič in srečno Novo leto želijo vsem znancem in prijateljem Zdenka Zakšek in Tod in Eva Logan
KOMPAS EXPRESS
Slovenska Potniška Aßencija
741 Bloor Si, W. Torcjnio Oi.:• MGG 1K8
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovcnccm
Fclcr Urbane Dr. Karel Žužek Tel.: 534-8801
Blagoslova za lep Božič v Novem letu pa zdravja, zadovoljstva in miru želiva
vsem prijateljem in znancem po svetu in doma
Riko in Francka Ziernfeld

BLAGOSLOV BOŽIČNE NOČI in
SKEČNO NOVO LETO
svojim čUinom in prijateljem 1er vsem Slovencem, ki so dobre uolje, v domovini in po jrelu.
želi
Andrej Markeš odvetnik in notar
želi božičnega miru
in blagoslova v Novem letu « ®
2 JB E A C H H E B, u K u 4
S
36 Toronto St., Suit 1000	¡g
9 #
Toronto, Ont. Canada M5C 2C5, Tel.(416)350-3655 ¿g
Društvo slovenskih domobrancev Z. S. P. B. „TABOR" v Torontu
Blagoslovljen Božič in uspeha polno Novo leto želi prijateljem po vsem svetu
DRUŽINA PETER PAVLIN
Vesel Božič in srečno Novo Leto
želi
DRUŽINA PEPEVNAK
$
S	4
Ali je Slovenija res samostojna država? To bo izhodišče mojega razmišljanja.
K pisanju me silijo dogodki, ob katerih ne morem več molčati ne kot pisatelj ne kot slovenski državljan. Pred očmi nas vseh se namreč dogajajo stvari, ki se v pravi državi ne bi smele. Nanizal bom le nekaj primerov:
Ali si lahko predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi, recimo. Slovenske novice začele medijsko osvajati Furlanijo in Julijsko krajino tako, kol to počne Piccolo pri nas, seveda z izgovorom, da gre za prijateljsko sodelovanje, dobre meddržavne odnose, za poslovne odnose itd. Prepričan sem, da ne bi prišel na trg niti en sam izvod!
Ali pa primer Republike, novega slovenskega dnevnika, ki je z močno finančno podporo hiše Melzi preplavil Slovenijo. Bo ta časopis sploh še ščitil naše državne interese? Ali je hiša Melzi, ki se je po drugi strani, ob pomoči italijanskega državnega kapitala s Piccolom spravila na veliki medijski pohod po Istri, Primorju in Kvarnerju, sploh lahko kakršnekoli garant za naše interese? Bo tudi o življenjskih interesih slovenske manjšine v Italiji jutri odločala hiša Melzi? Ali gre res le za poslovnost?
Naslednji primer: V Kopru se je pojavila trgovina, v kateri nekatere prodajalke ne znajo slovensko, po Sežanskem pa ponekod trgovci, obrtniki ter gostilničarji ponujajo svoje storitve že kar samo v italijanskem jeziku, in se tako sprašujemo, ali ne nastajajo nove dvojezične občine. In nihče pri tem ne ukrepa. Znano mi je, da imajo Francozi zakon, po katerem je možno obrtniku odvzeti dovoljenje za opravljanje obrti, če v javnih napisih in reklamah uporablja tuj jezik ali pa pači maternega. Tako Francozi, ki so mogočno ljudstvo. Kaj pa mi Slovenci?
Sprašujem se tudi, kaj se dogaja s Primorskimi novicami. Se bo tudi ta časopis uklonil tihemu in prefinjenemu novemu vetru? Ali pa bo ostal zvest koreninam slovenskega življa na Primorskem?
Vsi okrog nas se pripravljajo, da bi odločali o usodi Istre, mi pa se obnašamo, kot nas to ne bi zadevalo. Istrski demokratski zbor na Hrvaškem kar naprej vztraja pri zahtevi po avtonomiji Istre. Tudi njegov »dvojnik« v Sloveniji je to zahtevo izrazil z besedami: Smo za Istro brez meja. Da ne govorim na dolgo o oni strani meje, kjer se tudi pripravlja več relerendumov v zvezi z usodo Istre. Ali bi bila avtonomna Istra brez meja?
Sprašujem se, kaj je z nami Slovenci. Ali se ne zavedamo, da se lahko vsak hip zgodi velika čarovnija: Zdaj je ta naša zemlja cela, zdaj pa ne več! In bomo naenkrat ob njen zahodni del, kot smo bii čez noč ob Koroško.
Spimo? Smo zaslepljeni' od blišča lastne državnosti? Smo začarani?
Zakaj molči Društvo slovenskih pisateljev, zakaj se ne oglasi Združenje književnikov Primorske? Pisatelji smo znali biti v prvih vrstah, ko smo rušili nedemokratično oblast, a zdaj, ko nam tudi gre za biti ali ne biti, se nočemo ali pa ne upamo zavedeti svojih dolžnosti in nujnosti permanentnega boja. Tavamo od Litije do Čateža, a hkrati pozabljamo na zgodovinske izkušnje, izražene v Jurčič-Levstikovi tragediji: »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!«
Nas je omamila Evropa? Toda ali bo šel v to Evropo le »ostanek mojega ljubljenega ljudstva«?
Sem za Evropo, sem za poslovnost, toda ne za vsakršno ceno!
Vem, da mi bodo očitali nacionalizem. Vsem tem vnaprej odgovarjam zelo jasno: Nacionalist sem toliko, kolikor so to bili Cankar, Kersnik, Kosmač, Prešeren, Trubar... In toliko, kolikor je nacionalist vsak Italijan, Francoz, Anglež...
Tega nisem napisal, da bi s komerkoli polemiziral, ampak zato, da me kdaj v prihodnosti ne bi bilo sram, ker nisem kot slovenski pisatelj in intelektualec spregovoril takrat, ko je bil za to še
iaS' MARJAN TOMŠIČ, Dolinska 44 b, Koper
Delo
. decembra

I I
VSEM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.' VODSTVO IN UPRAVA SLOVENSKEGA DOMA NA PAPE AVE. t
884 PAPE AVE., TOBONTO, ONTARIO TEL. 483-2816

VSO POLNOST BLAGOSLOVA BOŽIČNE NOČI IN SREČNO, VESELO NOVO LETO
želi
vsem prijateljem in znancem JOE JEREB & SON CONSTRUCTION LTD.
40 Golf Valley Ln., Etoblcokc, Ont., M9C 2K3 Tel.: 621-2474
i
I
fl
A B C Fire Door Testing & Manufacturing Ltd.
OBILO BLAGOSLOVA ZA BOŽIČ, ZDRAVJA IN SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM
IN ZNANCEM
DRUŽINA LUDVIK STAJAN Tel.: 891-1680 Fox: 891-1630 920 LAKESHORE RD. E. MISSISSAUGA, ONTARIO L5E 1E1
OBILO BLAGOSLOVA ZA BOŽIČ TER ZDRAVJA - MIRU - ZADOVOLJSTVA TER USPEHOV POLNO SOVO LETO ŽELI
VSEM ČITATELftat "SLOVENSKE D; R Ž A V EH PRVOBORITELJICE NEODVISNE SUVERENE IN MEDNARODNO PRIZNANE REPUBLIKE S L 0 V E K I J. E ENAKO TUDI VSUS SORODNIKOM - PRIJATELJUJ IN ZNANCEM DRUŽINA GRAKALIC iz BREŽIC: Primariji Dr. VESNA Profesor J uri ca Marin - Ljjublj&nska. Univerza Irana, - DugueHne Univeraitj ■ Pitt*burgb - PA - USA.
POGACAR REALTY LIMITED
VE SELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO
ŽELITA VSEM KLIJENTOM IN PRIJATELJEM
IN
SE SE V NAPREJ PRIPOROČATA
EMA IN JOŽE ]?OG AGAR
METRO MEDICAL LABORATORY LTD.£
in affiliated divisions želi vsem Slovencem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO:
DRUŽINA UGOVŠEK
D A M I A N I JEWELLERS LTD.
Razprodaja zlatnine, srebrnine in diamantov established 1957
Vsem znancem, prijateljem in odjemalcem
želi
MILOSTI POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO. ZDRAVO NOVO LETO
UPRAVNIK JOŽE BALKOVEC Z DRUŽINO
3320 KEELE ST. Sheppard & Keele Plaza 1245 DUPONT ST.	Tel. 630-8839	140 WOODBRIDGE AVE.
(at Dufferin) Galleria Mali	Market Lane
Tel. 534-1066	Tel. 851-8922
VSEH SLOVENCEM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM ZELI
§ BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1992
i
Republic of Slovenia
Special Counsellor of the Ministry of Foreign Affairs Canada
DR. ZLATKO A. VERB1Č, POSEBNI SVETOVALEC MINISTRU ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE -
- ŽELI VSEM SLOVENCEM V KANADI BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO V MEDNARODNO PRIZNANI SLOVENSKI DRŽAVI!
Suite 700 • 67 Yonge Street • Toronto - Ontario, Canada • M5E 1J8 Phone: (416) 363-3442 • Fax: (416) 863-5006
C
advokat - notar
ANTHONY K.LEMENCIC |
I
i t
& 332 Brown's Line, Toronto, Ont. M8W 3T6 Tel.251-5281	J
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM PRIJA TEL JEM IN ZNANCEM! Vojko in Slavka Dr. Bratina.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Pavo 1 ilna pričevanja in tolmačenja
NACIONALNI POJAV Zmago Jel inčič
Doma in v tujini odmeva njegovo ime na straneh časopisov, ki si ne znajo razložiti, odkod vzpon njegove nacionalne stranke SNS. Ali je res nastopal brez sredstev, in dosegel takšen uspeh, iz nič? Ali ga je lansiral jugoslovenarski aparat kot nacionalnega skrajneža, samo zato, da bi bil kot nekakšen ventil za slovenske nacionaliste? Ker zaradi "ekstremizma", blizu novemu nacizmu, ne bi zbral okoli sebe večjega števila ljudi, bi jugoslovenarji njegovo skupino imeli lepo pod nadzorstvom, in ji prek tiska grmadili krivdo na vsakovrstne dogodke.
Če bi že bilo tako, je žrebe jugoslovenarjem vendarle ušlo z vajeti. Kot da bi se v tem "avanturistu" zbudila kri njegovih prednikov. Družina Jelenčič je bila na Primorskem vodilna v odporu proti fašizmu med obema vojnoma. Zmagotov prastric Zorko Jelenčič je bil v Trstu vodja osvobodilne skupine TIGR. Med zadnjo vojno so bili Jelenčiči na strani partizanov kot večina primorskih ljudi, vendar v prvi vrsti zaradi odpora, s povsem nacionalnim čustvovanjem.
Nezadovoljstvo z razmerami in vzdušjem v povojnih letih je vedno spremljalo doraščajočega Zmagota v iskanje vrednot in slovenstva. Že v vojski je prišel v hud spor s srbskimi oficirji zaradi tega, in bil postavljen pred vojno sodišče. Vendar je partizanska družina s svojim vplivom obsodbo preprečila.
Kot farmacevt se je potem udejstvoval pri izdelovanju zdravil iz zelišč, sodeloval pri opernem baletu, in njegova bojevitost ga je privedla menda celo v tujsko legijo. V boju za samostojno Slovenijo je bil eden najbolj uspešnih.
Po vojni in odcepitvi Slovenije se je oklenil zlasti ideje slovenske državnosti, se javno postavil po robu uradnim razlagam o hlapčevskem jarmu nad Slovenci in se zavzel za priznanje državnosti Slovencev, izhahajoče iz Karantanije.
V tem pogledu je bila njegova SNS edina, ki je širila karantanske znake (panter, klobuk, knežji kamen...),
medtem ko so se druge stranke mirno uklanjale univerzitetnim razlagam, nad katerimi je dosledno bedel belgrajski zaupnik B. Grafenauer.
V	tem pogledu je SNS povsem nadkrilila neodločne narodne demokrate ND pod vodstvom sicer zelo resnega Pirnata, ki nikoli ni nastopil za zgodovinsko državnost Slovencev - in izgubil volitve. Tako on kot krščanske stranke so se bale "osmešiti" s tem, da bi nastopile za samostojno slovensko zgodovino, za slovenske korenine v starodavnih Venetih, in za slovensko zgodovinsko državnost, izhajajočo iz Karantanije. Bale so se spopasti z jugoslovansko in komunistično "znanostjo". Jelenčič je to zmogel in si pridobil na svojo stran mnogo mladih.
Slovenska državnost in samostojne korenine slovenskega naroda - vse to bo nedvomno temeljno izhodišče Jelenčičevega nastopanja v prihodnje. O vsem tem se bo slišalo v parlamentu, in podtalni jugoslovanski aparat ga ne bo mogel vtišati, in niti ne smešiti. S tem se bo slovenska državna ideja vedno bolj širila med zbeganimi slovenskimi ljudmi.
V	tem pogledu smo lahko zadovoljni. Ne pa tudi, da so v tem pogledu prav tiste stranke, ki se sklicujejo na slovensko politično tradicijo, zamudile vlak. To je vlak, ki pelje Slovenijo v Evropo, in ne obratno: da Evropa prihaja v odcepljeno jugoslovansko provinco, kakor načrtuje stari jugoslovenarski aparat.
DNEVNIK REPUBLIKA
Italijansko prostozidarstvo, ki mu je dajal ton prejšnji zunanji minister De Michelis, dokaj na slabem glasu, je v bojazni pred nemškim vplivom organiziralo v Sloveniji izhajanje novega dnevnika, ki je povzel svoj naslov po podobnem italijanskem. Nov dnevnik skuša spraviti slovenske ljudi v anarholiberalno mišljenje in utrditi prostozidarske pozicije v Sloveniji.
Predstavlja precejšnjo konkurenco nasproti komunističnemu in jugoslovenarskemu listu Delo, tako da je v svojih poročilih zajel ves slovenski prostor, tudi s koroško stranjo, in je tudi v prodaji po vseh večjih krajih južne Koroške. Ob zadnji volitvah se je usmeril na
kandidata Kučana, kateremu je izdal poseben list z imenom Predsednik.Pritegnil je v uredništvo z visokimi plačami najboljše časnikarje iz nekdanje komunistične in udbaške srenje. Prostozidarstvo bi hotelo z osvojitvijo strateške Slovenije zavladati nad južnovzhodno Evropo.
ČLENA 41 IN 13A SFRJ RAZVELJAVLJENA
6ornja (lena državljanskega zakon» Republik* Slovenije sta bila za bivšo politično ealgradjo, disidente vse od let» 1941 krivična ln nespreje»!Jiv*. Člena sta sprejeli kot predpostavko legitiaiteto ;aknn* SFRJ o odvuau državljanstva. Je slabše, pogojevali (ta delu politične eaigracij« držav!janstvo, proinji. Tega ponižanj» eiigracija ni sprejela.
Vse intervencije preko vlade, parlaiienta, da so ta krivic« nove orlave odpravi niso zalegle. Končno sta dva izseljenca H.A. Novak iz Neačije in Peter Urbane iz Kanade vložili vlogo pri Ustavne» sodiiču. To sodiJčc je dne 10.111,92. i Odločbo U-I-69/92-30
to krivico popravilu z sledečo obrazložitvijo.
Diskrecijsko pravo driave odobriti ali 2anik«ti prolnjo brez pravice učinkovitega pravnega sredstva prizadetega je nesprejealjivo. 2akon SFRJ iz leta 194&, »prejeti po členu 41, ne obsega veljavnih razlogov za odvzea državljanstva....
I gornje« podpisani ugotavlja, da na* je Slovenija,sIabolKno bližja, prijaznejša. Ostaja še ena skoraj »epreioctljiva ovira. Redni pravni kazenski postopek proti odgovorni» za silno tragedijo aasovnega autenja, ponižanja in likvidacije del« našega naroda, predvte» v dobi terorja 1941/42 in po zaagoviti revoluciji. Nc gre za kaznovanje sa»D, to ie postransko, gre predvse» zgodovinsko ugotovitev krivde in odguvuinusU. Paradoks narodnih 'herojev* : izredni»! penzijati na eni strani na drugi strani pa sodnijsko preganjanje redkih članov opozicije je « in ostaja sraiota nove slovenske države in deaokracije.
Ur. Peter Urbane
Izročilo, družina, lastnina nadaljevanje s str. 3
grupic, ki v tujini zganjajo skrivno vojsko proti Sovjetski zvezi in še nadaljujejo s tem početjem".
*	Člani TFP so poznani po svoji globoki pobožnosti. Oni so veliko let razširjali z veiikim uspehom knjigo o sporočilu Naše Gospe iz Fatime. Napisal jo je družbenik Antonio A. Borelli. Knjiga je bila natisnjena v več jezikih, njeni ponatisi so že presegli 1.200.000 natiskov. Leta 1991 je sklenila francoska TFP natisniti 100.000 izvodov te knjige za Rusijo. Sestra Lucija, karmeličanka na Portugalskem, kateri se je I. 1917 prikazala Naša Gospa, je sprejela en izvod. Obljubila je, da bo molila za veliki apostolski projekt. Francoski katoličani so podprli to plemenito zamisel. L. 1992 je bilo v Rusijo odposlanih prvih 100.000 knjig.
*	V Braziliji vzdržuje TFP štiri stalne karavane. Vsaka je formirana iz 7-9 mladeničev, ki potujejo nepretrgoma z avtomobilom po mestih in trgih po vsej tej veliki državi, opravljajoč javno kampanjo. V dvajsetih letih so že prevozili več kot 4 in pol milijonov km. (kar je enako 10 potovanj od zemlje do lune. Razpečali so več kot milijon in pol knjig. Člani TFP med temi potovanji obiskujejo bolnišnice in prinašajo bolnikom moralno pomoč in oporo. Druge TFP imajo na razpolago enake karavane, ki prevozijo svoje dežele med šolskimi počitnicami.
Knjige in publikacije TFP se tiskajo v glavnih jezikih Zahoda: v angleškem, francoskem, italijanskem, španskem in portugalskem. Nekatere publikacije pošiljajo brezplačno osebam, ko se za delo TFP zanimajo. N.Pr. "TFPNewsletter" (angleško), "Aperču" (francosko). Kdor bi rad prejel publikacijo, naj piše na enega od teh dveh naslovov:
Canadian TFP, 95 Sheppard ve., East, Willowdale, Ontario, Canada - TFP Française, 6 Ave., Chauvard, Paris, 92600 France.
QUO VADIS, AMERIKA ?
"PITTSBURGH CATHOLIC" je 23. oktobra letos jasno poudaril razliko med Republikansko-konservativno in Demokratsko-liberalno stranko
Novoizvoljeni' predsednik: K L I N T 0 N
Bush
Clinton
Abortion oil demand at. any time during pregnancy for any reason	OPPOSES	SUPPORTS
Federal funding of abortions	OPPOSES	SUPPORTS
Federal law that would compel Catholic hospitals to perform abortions or risk penalties that could shut do-wn the institution	OPPOSES	SUPPORTS
Distribution of condoms in public schools without parental notification or consent	OPPOSES	SUPPORTS
Vouchers to help parents send children to the school of their choice: public, private,	SUPPORTS	OPPOSES
or religious		
Constitutional amendment to allow voluntary prayer in school	SUPPORTS	OPPOSES
Constitutional amendment to balance Federal budget	SUPPORTS	OPPOSES
Grb TFP spominja na križarske vojske, katero mora prevzeti katoličan v obrambo resnice, dobrega in lepega. Rdeča barva na banderu pomeni rdečo barvo krvi, katero mora biti pripravljen preliti v obrambo resnice Vere. Heraldična podoba leva v vzpeti drži in v pozlačeni barvi simbolizira plemenitost tega boja. Križ na prsih leva je simbol kristjana.
Ob koncu druge svetovne vojne so bile Združene države Amerike vojaško in gospodarsko najmočnejša sila sveta in edina z atomskim orožjem. Pod pravilnim političnim vodstvom bi Amerika z lahkoto uresničila pravilno povojno ureditev sveta, osnovano na svobodni samoodločbi narodov.
Toda liberalna-demokratska stranka ki je bila pred, med in pc vojni na oblasti, je po naivnosti to priložnost zapravila ter nešteto narodov oropala njih svobode. Rezultat tega je bil, da so Kitajska, velik del južno-vzhodne Azije in Afrika ter Vzhodna Evropa padli v jeklen objem najbolj krvavega totalitarizma.
S prevzemom oblasti po Republikanski stranki leta 1953 je bila poplava komunizma ustavljena, a pod Carterjevo administracijo ponovno obnovljena. Z njegovo pomočjo in naivnostjo so komunisti prišli na oblast v Nikaragui, od koder so začeli prodirati v sosednje države. Sovjetske čete so vkorakale v Afganistan. Komunizem je prodrl v Afriko.
Rimski imperij ni propadel radi zunanjega, ampak notranjega sovražnika, ko je moto njih življenja postal: PANEM ET CIRCENSES.
*
Upajmo, da si bo novoizvoljeni predsednik prizadeval za pravičen mir v svetu, ki naj bi temeljil na medsebojnem spoštovanju in resničnem izvajanju človeških pravic.
Planinko
IZ PISARNE PREDSTAVNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Republic of Slovenia
Special Counsellor of the Ministry of Foreign Affairs Canada
HEHOHANDUM:
Zadeva: POSLOVNA KONFERENCA V TORONTO
Subject: SLOVENIA position on the conflict in Bosnia and Herzegovina.
December 14, 1992.
V sodelovanju z Ministrstvom za znanost in tehnologijo in Gospodarsko zbornico Slovenije je FORUM ZA KANADSKO-SLOVENSKO SODELOVANJE v Torontu sponzoriral Poslovno konferenco, katero je vodil clan Foruma gospod Victor Zenkovic.
Konferenca se je vršila v prostorih World Trade Center v Torontu
20.	novembra 1992.
Izredno zanimiva predavanja strokovnjakov iz Slovenije in prisotnost slovenskih poslovnih ljudi je vzbudilo dokajsnje zanimanje med številnimi prisotnimi kanadskimi poslovneži.
21.	novembra pa sta dr. Stiblar in dr. Svetlicic tudi predavala v Slovenskem domu na Pape Avenue v Torontu
PREDSTAVNIŠTVO
MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE TORONTO, CANADA
u
In uncertain times like these, you
need to know that government is
looking for ways to make sure you
have a job - or the training you
need to get a new one. L„ 0	BobRae
The view on this subject was presented to the United Nations Security Council by H.E. Ambassador Dr. Danilo TURK the permanent representative of Slovenia in the United Nations, New York, November 16, 1992. In view of what the Ambassador said, one can deduce that certain basic elements of understandings of the region should be aguired in order to reach reasonable level of understanding of the conflict. Slovenia, in my opinion, possesses such an understanding. Beign a part of former Yugoslavia, her views I belive should have the same merit.
As this "Internal" conflict can turn in to "The Balkan International Conflict", the urgency to find solution is obvious.
Slovenia belives and suports the following preventive measures, namely tho deployment of the multi-national United Nations Peece Keeping Force to the surrounding regions in Macedonia and Kosovo.
Dr. Danilo Tirk in his analysis of the situatioasks us to:
A- understand WHAT KINS OP HAS IS BEING FOUGHT IN BOSNIA AND HERZEGOVINA.,
1-	The war in 3.&H. is the war for territory, ethnical cleansing is an "Abominable" aspect...
2-	Recognize th^t ethnical cleansing is not a result of the war but the reason for the war...
3-	This is in fact an International conflict not "Internal".
B- Because of this fact - being an International Conflictneeds: a- international action, to
b- ensure the effectivness of 3unctions, through
c- military protection delivering humanitarian aid.
d- If political dialogue fails, it i3 reasonable to revoke
the embargo on the arms to the State of Bosnia and Herzegovina, e- which will insure territorial integrity.
f- Urgently establish SECURITT ZONES vithin the territories of Bosnia and Herzegovina.
It should be appreciated that the "former state" of Yugoslavia has dissolved and ceases to exist. This basic circumstance must be fully appreciated.
Th« tragedy of Dosnia and Herzegovina, as the one of the most dangerous situation« of our timo, and lack of succ««« in tho effort to stop the violcne and to find a political solution, give ri3c to disappointment and concern. Action is clearly needed.
dr. Zlatko A. Verbic Special Counselor The Republic of Slovenia CANADA
Ministry for External Affairs of Canada Prime Minister Office of Canada Official Leader of opposition Office
Standing Committee on External Affairs and International Trade
Liberal External Coucus committee
c/o Mr. Jesse Flis M.P. Parkdale-High Park.
Press
Ob peti obletnici smrti dolgoletnega urednika Slovenske države, Vladimirja Mauka, se ga s hvaležnostjo spominjamo!
A SEASONAL MESSAGE TO THE ETHNIC MEDIA
Dear Editor or Program Director,
This has been a turbulent year for Canada and the world. In Canada, we continue to seek new ways to live together in harmony -- new ways which respect our diversity, but respect all that we have in common.
The international community has been dealing with many of the same challenges: a shifting balance of economic and political power in the world, the re-emergence of nationalism, and the need for better tools for international co-operation in the fields of peace and security, t^ade and the environment.
As we prepare to celebrate the holiday season, we should count our blessings. We live in a society dedicated to freedom, peace and order. We live in one of the richest, most technologically advanced and most compassionate countries in the world.
I wish you and your audience the very best for a happy and prosperous
1993.
Si ncerely, Barbara McDougal 1,
Secretary of State for External Affairs.
KNJIGE
STANE KOS
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM
1941-1945
Pisava Teda Kramolca je kot zamah slikarja: nariše nam perspektivo, osnovne barve in dramatične podobe. Mojster vzdušja je, detajla in rahle nostalgije, ki je dana samo modrim opazovalcem iz distance. Ti vedo, da je za eno dramatično človeško strastjo še množica drugih zgodb in usod, in zato ena sama ne sme prekriti perspektive. Da je življenje ene zgodbe skladno kakor barva ene slike, samo uzreti jo je treba v vsej polnosti. In da je nostalgija kot perspektiva daljne pokrajine, kamor bo treba oditi.
Aleksander Zorn
Iz knjige Tarasa Kermavnerja: "Srečanja in portreti. Trilogija: Slovenski čudež v Argentini"
Jeločnik je glavni avtor- pod psevdonimom Stane Kos - pomembne alternativne antikomunistične zgodovine medvojnega dogajanja; izšla sta že dva zvezka. Se pravi: vsakogar, ki bi si iz mojih besed ustvaril podobo, da je Jeločnik le umetnik in bohem, bi zavedel. Vsak od slovenske emigracije je moral skozi desetletja dajati svoj politični obulus ni mogel ostati le strokovnjak. Bistvo njegovega politicuma pa je bilo pričevanje antikomunizma..."
POGLEDI IN PRESOJA
"Izseljenci imajo v domovini dovolj pravic" Dr. Janko Prunk, Minister za Slovence v svetu Slovenec 12. November 1992.
Naslov intervjuj-a podaja točno dejstvo, da izseljenec uživa v domovini dokaj pravic, pod pogojem, da je državljan. Vendar izseljenec doma, ni več izseljenec! Članek,v resnici, obravnava izseljence, tiste, ki so in ostanejo v tujini. Naslov moti,ker ni povezan z vsebino.
Delo Dr. J.Prunka. kot ministra, je posejano z nemogočimi, netočnimi, žaljivimi izjavami o izseljencih. To še posebej velja za politično emigracijo, ki politično, kulturno in gospodarsko zajema večino izseljenstva. Večino izjav, člankov, intervjujev je naš minister kasneje preklical, z sumljivim izgovorom, da ni imel pravih informacij. Zadnji intervju kaže odnose izseljenstva vis a vis matična Slovenija povsem zgrešeno. Minister pravi,da imamo vse pravice, ki na» gredo več kot drugod. Dejstva govore ravno nasprotno. Ni verjetno, da minister to ne bi vedel. Gre za poznano taktiko obrambe z nasprotnim argumentom, netočnostjo, lažjo "ad absurdu»)". Primeri so znani, M. Ribičič je govoril o poslednjih operacijah proti domobrancem, Dolanc, da je cerkev svobodna kot še nikoli in zadnje M. Kučan, " V času mojega vodenja CK, ni bil prepovedan noben časopis" Mladina 24.XI.92.!. Prunk ni kriv sam. Izvršuje, član tirna, globalni, tihi, tajni namen blokirati izseljenstvo v povezavi z domovino. Gre za politični vpliv, razkrivanje resnice za leta 1941/45 za možnost voliti napačne stranke.
Volitve.
"Prej sploh niso mogli voliti" primerjava z obdobjem enoumja je nesmiselna, kot, da so volitve v SFRJ imele kak smisel. "Takšnih pravic nimajo izseljenci v nobeni evropski državi". Ako pustimo ob strani Poljsko, Francijo, Anglijo itd, zadostuje preveriti volitve hrvaških, BH in macedonskih izseljencev. Vse navedene države so izvedle volitve tudi med izseljenci in to na mnogo bolj demokratski način. Slovenski izseljenci, so se morali prijaviti en mesec preje, volili so po pošti, ki je bila tako organizirana, da saj polovico glasovnic ne bo prispelo pravočasno. Izseljenci so zadevo razumeli, kot edinstveno diskriminacijo, šikaniranje, poniževanje, zato je udeležba bila minimalna, člen S ustave RS, ki narekuje posebno skrb za izseljence, zveni ironično! Člen 43 in 44 ustave RS (volilna pravica splošna in enaka) pa sta nedvomno kršena!
"Nemogoče je pričakovati, da bi izseljenci imeli svojo
volilno enoto,zato je potrebna mednarodna pogodba". Ne eno ne drugo ni točno, zveni skoraj kot norčevanje. Kot za Italjane in Madžare bi se za izseljence lahko našlo način imenovanja kandidatov. Pogoj mednarodne pogodbe je licemerski in odveč.Večina tujih držav to dopuščajo brez vsakih problemov. Za Slovence po svetu se zadnje čase vedno najde izgovor, "tuje države ne dopušajo". kot da Slovenija ne bi bila suverena država, ki izdaja zakone po njeni volji in ideji. Po drugi strani Obrambno ministrstvo RS, enostavno uvede dolžnost vojaške obveznosti za izseljence,dvojne državljane, to je pa skoraj edino področje, kjer imajo tuje države pomisleke.
■Naredili smo vse, da bi čim več slovenskih izseljencev dobilo slovensko državljanstvo" Tudi tu minister ni niti malo premislil ali se informiral. Slovenija je edina izjema držav vzhodnega bloka, ki je blokirala, da mnogi izseljenci, še posebej vplivni, pomembni politični emigranti ne dobe državljanstva. Poznan je famozni člen 41, ki pogojuje državljanstvo na vložitev prošnje. Slovenija je potrdila zakon SFRJ, ki je vzel državljanstvo zaradi pobega, umika pred enoumje«. Nekaj nezaslišanega! Sikane pri izstavi potrdil o dri avl j anastvu so številne, postopek je dolg b do 8 mesecev, z vedno novimi pravili.. Sam sen Dr. Prunku omenil, da Notranje ministrstvo uporablja za Kanado navadno pošto, ki traja do 3 mesece! Ta praksa še traja.
Najbolj naravno bi bilo, da bi izseljenci imeli, kot zainteresirana skupina predstavnika v Svetu. Imajo ga skupine s par tisoč člani. Dr. Prunk opozorjen na to, je imel kup možnosti predlagati to zadnjo zasilno rešitev za neko resno, smiselno in koristno povezavo. Izbral je drugo pot. Verjetno zadnja, učinkovita povezava izseljenstva s Slovenijo je šla po vodi.
Prunkov, zadnji intervju o Sloveniji v svetu ima simbolični pomen judeževega poljuba. Deležni smo lepih besed, lepih gest, ko gre za dejstva, pravice dobivamo klofute.
Izseljenci, politični emigranti smo zgodovinska generacija. Bitko za Slovenijo brez diktature smo začeli 1942, delo smo nadaljevali v emigraciji vse do osvoboditve 1990. Pričakovali smo časten povratek, vklepanje v novo Slovenijo. Našli smo zaprta vrata, verjetno za vedno.
Dr. Peter Urbane
+ STOTNIK LUDVIK KOLMAN
Koncem oktobra 1992. je umrl v Združenih državah Amerike višji domobranski častnik Ludvik Kolman, ki je bil dolgoletni predsednik domobranskega društva TABOR. Njegov sin, Ludvik ml., je ob njegovi smrti nanizal nekaj misli v angleščini o svojem očetu, ki so bile objavljene v Ameriški Domovini 19, novembra.
Vedno smo ga klicakli oče, to se pravi naša mama in otroci. Prav tako tudi otroci v soseščini s katerimi smo se igrali in starejši sosedje in celo nekateri njegovi prijatelji so ga klicali oče.
Meni se je sprva zdelo čudno, da so ga moji prijatelji klicali oče. Šele kasneje sem doumel, kako na mestu in preroška je bila ta beseda.
Kljub mnogim teZavam in preizkušnjam, naš oče ni nikdar obupal; njegov duh je bil nepremagljiv in velik kot gore v ljubljeni Sloveniji; vztrajal je in garal, ne zaradi sebe, ampak da bi njegova družina imela lepšo bodočnost. Ime "oče" si je res zaslužil. Njegovo življenje je bilo polno zaprek in nesreč. Prvih 40 let je preživel v Sloveniji. Kot odvetniku v državni službi, se mu je obetalo lepo življenje in ugled v družbi. Druga svetovna vojna je prekrižala vse njegove načrte. V Sloveniji je izbruhnila državljanska vojna med komunisti in proti-komunisti, ki so jo vodili Domobranci. Druga svetovna vojna je bila strašna za našega očeta. Izgubil je skoraj vse brate in sestre ter veliko svojih vojščakov; še bolj porazno pa je bilo, ko so komunisti prišli na oblast I. 1945.
Oče je zapustil svojo domovino, da se je pridružil ženi in sinu, ki sta bila v begunskem taborišču v Avstriji. Tista pot je bila zelo grenka. Naš oče je bil 100% produkt slovenske katoliške tradicije, ki je lepo izražena v domobranskem geslu: Bog, Narod, Domovina. Oče se je vedno držal domobranskega gesla, kateremu je še dodal: Družina. Neizmerno je ljubil slovenski narod in Slovenijo. Ko jo je zapustil ob koncu vojne, je vedel, da je ne bo več videl. Ta izguba je bil hud udarec za očeta, ni pa mogel streti njegovega duha. Oče si je ustvaril družino, za katero je moral skrbeti. Na prvo mesto je vedno postavljal Boga in Bog ga je spremljal na življenjski poti.
Morije pa še ni bilo konec. Tisoči Domobrancev in prijateljev je bilo vrnjenih z zvijačo iz begunskega taborišča v roke Titovih komunistov, ki so jih pobili. Njihov pokol je stri očetovo srce, ne pa očetovega duha. Oče je emigriral s svojo družino v Združene države Amerike I. 1950. in tako začel drugo polovico svojega življenja, polno zaprek in izzivov. Naš oče je bil široko razgledan mož v pravem pomenu evropske kulture. Ni pustil, da bi ga delo v tovarni zlomilo. V Ameriki niso potrebovali evropskih pravnikov in naraščajoča družina ni mogla čakati na ponovno priznanje diplome. Večkrat je zgubil delo, zaprli so tovarne, opravljal je začasna dela in na svoji koži občutil, kaj je brezposelnost. Oče je veliko trpel, sprejemal ponižanja in se prilagajal razmeram. Njegov pogum in ponos sta zmagala, kar je
tudi želel družini.
Oče je bil več let oskrbnik Lake Forest College-a. Nekega večera, ob kozarcu piva v baru, je oče potožil o sladko-grenkih trenutkih svojega življenja: Čistil sem stranišča študentov. To je delal za nas, svojo družino. Ne more biti drugače, da vzljubite takega človeka. Velikokrat sprejetje in prilagoditev razmeram ni bilo lahko. Naš oče je bil preprost človek, ne svetnik. V družini je bilo osem otrok; vraščali smo se v ameriško kulturo in jo prinašali domov. Čisto naravno je, da je večkrat prišlo do trenj in nesporazumov. Vse se je lepo končalo, ker smo se držali načela: Bog, Družina, Narod, Domovina.
Uspeli smo; oče je zaupno in veliko molil in bili smo deležni božjega blagoslova. Kljub vsem težavam, nesrečam in razočaranjem, naš oče ni nikdar izgubil vere v Boga in Bog mu je dal moči in zvesto družico, ki je bila prav tako močna kot on, žena Mara. Da ne bi napačno mislili. Naš oče je dosegel mnogo uspehov in bil srečen v življenju. Njegov neukrotljiv duh ni dopuščal potrtosti in pomilovanja samega sebe. Neizmerno je ljubil slovensko kulturo in njeno pesem. Rad je bil v družbi, bil je vesele narave in tudi kak kozarček ga je rad popil. Rad je tudi igral karte. Ko smo otroci malo odrasli, smo se kmalu naučili igrati Tarok, kije priljubljena igra v Evropi, vključno v Sloveniji. Veseli smo bili, da so nas pustili v družbo odraslih s katerimi smo lahko igrali in se pogovarjali. Ob neki priliki, ko smo igrali karte, je oče napovedal svojo prihodnost. Ko bo umrl, bo šel v nebesa in bo igral Tarok s Cezarjem in Ciceronom. Ker pa je igra bolj zanimiva v "štiri", se jim je pridružil še sv. Dismas, ki je gotovo igral karte v svojem življenju. Prepričan sem, da v tem trenutku sv. Dismas daje očetu karte in mu pravi: Oče, tvoja vrsta je....
Btogosfovtjene božične praznike Zdraaja in mpeha polno novo teto vam želi
SLOVENSKA
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
URADNE URE:
646 Euclid Ave. Toronto, Ont., M6G 2T5
Uradne Ure: Tel.: (416) 532-5097 FAX: (416) 532-5097
v ponedeljek in sredo od 10am - 4pm v torek, četrtek in petek od 10am - 8pm v soboto	od 10am - lpm
747 Brown's Line, Toronto, Ont. Tel.: (416)252-6527
Uradne ure:
v torek in četrtek	od lpm - 8pm
v petek	od 10am - 8pm
v soboto	od 9am -12noon
V SKUPNOSTI ÎN ZAJEMNOSTI JE MOČI
BITI ČLAN HRANILNICE — JE V KORIST TEEBI IN V POMOČ PRIJATELJU!

* * * * *
* zadovoljno Novo leto
Vesel Božič in
ŽUPNIJSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA * SLOVENIJA *
vošči vsem članom, njihovim družinam in vsem Slovencem doma in po svetu božične praznike polne miru in milosti ter blagoslovljeno novo leto 1993
SLOVENIA PARISHES (TORONTO) CREDIT UNION LIMITED
Manning Brown's Line Hamilton * 531-8475 * 255-1742 * 578-7511
* * * *
i* *
* * * * * * * * * * * * * * * * * * *
* * * * * * * * * *
i *