. . w-ny [M LJUBLJANI AVGUST 12 S Klara 13 C Janez Berch, 14 P Evzebij + 15 S Vnebovz. M. D. i N 11. pobink. 17 P HijacJnt 18 T Helena 19 S Ludovik, Skof 20 C Bernard 21 P Ivana Franč. + 22 S Timotej_ 23 N 12. pobink. 24 P Jernej 25 T Ludovik, kralj® 26 S Genezij. muč. LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero i« narod — ta pravico in resnico —. od boja d* emagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Si CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. _ (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO. 158. CHICAGO, ILL., TOREk, 11. AUGUSTA — TUESDAY, AUGUST 11, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Vlada zmaguje v bi za Madrid - Avstrija prpja Jude 800 uporniških bojevnikov obležalo na bojišču pri bitki za ; Madrid, kakor govori poročilo španske vlade— Uporniki uvažajo čete črncev iz Afrike proti vladni arma-. di. — Italijanski in nemški aeroplani pomagajo upornikom. — Vlada sigurna končne zmage. HVALI ITALIJANSKE JEČE Madrid, Španija. — Kakor poroča poveljstvo španske vladne ai-made, so koncem tedna podvzele uporniške čete močno ofenzivo za zavzetje glavnega mesta, Madrida. Njih poizkus pa ni rodil uspeha. Ne samo, da niso mogli prodreti vladnih vrst, marveč je njih napad tudi zahteval težke izgube: Nič manj kakor 800 uporniških bojevnikov je obležalo na bojišču, dočim so bile vladne izgube, po trditvi vlade, le neznatne. Krvava bitka se je bila ob mestu Navalperal, 50 miij seve-rozapadno od Madrida, iii upornikom je šlo predvsem za to, da si osvoje pogorje okrog mesta Guadarrama, s čimer bi jim bil nato omogočen vstop v dolino, v kateri leži Madrid. Sprva se je kazalo, da bodo uporniki uspešni v tej bitki. Imeli so namreč v pomoč sedem aeroplanov, kateri -iso krili pehoto pri nje napada-- ta ju. Ko pa so tudi vladne čete o Mobile na pomoč četo letai, se je LEWIS NEJMIRUJE "Uporniška" delavska struja vodi organizatorično delo. Washington, D. C. — Kakor v zasmeh proti pozivu eks^kutiv-nega odbora delavske federacije, da se morajo prenehati aktivnosti Lewisovega odbora za industrij alno organizacijo in da se mora ta odbor razpustiti, je pa ta odbor započel z novo kampanjo,, da dobi v svoje vrste še sto in stotisoče drugih delavcev. Ameriški škof priporočila. stavi Ameriki Rim, Italija. — Ameriški škof Schlarman iz Peoria, 111., ki je načelnik odbora, ki ga je postavil illinoiški governer, ROOSEVELT IN LANDON SE SESTANETA Hyde Park, N. Y. — Nenavaden dogodek, kakoršnega A-merika še ni videla, se bo pripetil prihodnji mesec, namreč, da se bosta dva predsedniška kandidata osebno sestala. Sestanek pa ne bo med njima kot dvema rivaloma, marveč kot med predsednikom in med governer jem. Zgodilo se bo to ob priliki kon- da proučuje možnosti za iz- ference z governerji držav, pri- boljšanje razmer v kaznilnicah, si je ogledal ječe v Italiji in se je izrazil, da bi se Amerika lahko marsikaj učila v tem oziru od Italije. V prvi vrsti mu ugaja, kakor se je izrazil, to, ker Italija ne kupiči jetnikov v eno samo poslopje, kakor je to navada v Ameriki. V Italiji so ječe manjše, a jih je zato ver je število. Dalje je hvalevredno tudi to, ker je vsak jetnik zaposlen KAMPANJA PR0TJJUD0M Zadnje čase se je poostrilo preganjanje Judov v Avstriji. — Odslavljajo se iz državnih služb. Dunaj, Avstrija. — Avstrijsko židovstvo s strahom . opazuje, kako se kampanja proti njemu z naglico širi po državi, in jasno je postalo dejstvo, da Avstrija ni več nikako varno I% Jugoslavije. Kolar in Stern, ki sta umorila finančnega preglednika Strajnška, sta bila aretirana v Avstriji in sta zaenkrat zaprta v Leobnu. — Smrtna kosa. — Številne druge novice in vesti iz starega kraja. zadetih od suše, ki je sklicana v svrho razmotrvanja glede odpo-moči prebivalstvu. Med temi je ( tudi država Kansas in governer jbivališče za Jude. Da se Judje Landon se je povabilu odzval, jtega zavedajo, se razvidi iz števila prošenj za izselitev v Palestino ali v kake druge države Poostrila se je protijudov- Pobegla morilca prijeta v Avstriji Leoben, 23. julija. — V Mariboru je bil 8. t. m. v svojem stanovanju umorjen finančni preglednik Ivan Strajnšek. Morilci so odnesli 20 do 30.'000 Din. Kot osumljenca tega umora je mariborska policija zasledovala 23 letnega Karla Sterna in 28 letne«*i tkalca Ivana Kolarja. oba iz Maribora, Na podlagi dopisnice, ki jo je pisal Kol?- Razvidno je iz tega, da Lewis ne'in ni brezdelja v kaznilnicah, ka položaj izpremenil in uporniki so bili končno prisiljeni k begu. Ta bitka za Madrid pa še nikakor ni končana in se bo tekom tega tedna gotovo še večkrat ponovila. Uporniki namreč zbirajo svoje glavne sile za ta važen naskok in so v to svrho dobili iz Moroko, iz severne Afrike, tudi okrog 10,000 črncev. Proti uvozu teh divjih črnskih bojevnikov je potom radio ostro protestiral min. predsednik J. Giral, rekoč, da "generali, ki sami sebe nazivajo kristjane, se poslužujejo teh čet v svrho pobijanja Špancev." Vlada je prejela tudi poročilo, da je bilo upornikom poslanih na pomoč iz Italije 40 bojnih letal. Eden teh aeroplanov se je tudi že aktivno udejstvoval v bitki preteklo soboto pri mestu Guadarrama. Vesti govore, da imajo uporniki na razpolago tudi bojne aeroplane nemškega izdelka, kateri so zaposleni predvsem s prevažanjem črnskih čet iz Moroko v Španijo. Kljub vsemu temu, pa je poveljstvo vladne armade sigurno svoje končne zmage. Kakor se je eden voditeljev izrazil, bodo u-porniki najkasneje v par tednih prisiljeni k podaji, kajti pošla jim bodo denarna sredstva. Vlada ima namreč zasedene najbogatejše kraje dežele in ima na razpolago tudi zlato, dočini imajo uporniki samo, papirnat denar. Celi upor je bil financiran od španskih kapitalistov, toda glavna sila kapitalizma leži v rudnikih in v železnicah; ta podjetja pa začasno ne nosijo hikakih dohodkov. Na ta način so bili uporniki dobro založeni s kapitalom za pričetek revolucije, toda za nje nadaljevanje niso dovolj pripravljeni. Napoveduje se tudi, da bo v Upravi Španije, kakor hitro bo ®trt upor, uvedena temeljita iz« Prememba. Vse konservativne osebnosti, ki so imele d«,slej še kako vplivno mesto ali besedo, b»do odstavljene; zlasti bo to veljalo za armado, iz katere se bo ničesar podvzel, da se spor v federaciji omili. Omenjeni odbor se je spravil na delo, da privede v svoje vrste najprej vse doslej neorganizirano premogarsko delavstvo. Organiziranje jeklarjev je itak že v teku in skupno 'z drugimi unijami, ki si jih še namerava pridobiti, upa odbor zvišati število svojega organiziranega delavstva za kak milijon. -o- kor je v Ameriki. ZIONCHECK IZVRŠIL ZADNJI ČIN Seattle, Wash. — Korigresnik Zionchek je končno sklenil svo- ZBOROVANJE DEMOKRATSKIH ODPADNIKOV Detroit, Mich. — Kakor je bilo že poročano, se je vršila v tukajšnjem mestu pretekli petek konferenca tistih demokratov, ki so nasprotni Rooseveltu in njegovemu programu. Udeležilo se je zborovanja 42 bolj ali manj znanih demokratskih osebnosti in rezultat je bil sklep, da se bodo ti možakarji v volilni kampanji postavili proti svoji lastni KRIŽEM SVETA _____ ska kampanja zlasti po ne- _ Praga, Cehoslovaška. - davnem paktu, ki ga je skleni _ ..... Tukajšnji komunisti so v petek !la avstrijska vlada z nazijsko • AVstrije v Maribor. , je zvede-vložili zahtevo, da se izžene 'Nemčijo. V nje.] pase ne udej- ,q mar;borgka policija, da sta stvujejo samo nazijski elemen- oba pobegnila v Avstrijo, ti, marveč pridružile so se jim]0rovn;ška patruija v Ober-pri tem delu tudi katoliške or~ |zehringu ie oba imenovana včeraj videla. Ker pa postaja stranki z geslom "Porazimo je burno življenje, s katerim je l.R00sevelta!" Kot skupina se si-zadnjih več mesecev vzbujal po zornost cele Amerike. Izkazalo se je, da oblastni organi, ki so ga spoznali, da ni popolnoma normalen, niso bili na nepravem, in z moževim razumom v resnici ni bilo vse v redu. Le na ta način se more namreč l-azlagati čin, ki ga je izvršil' Zionchek pretekli petek in ki je Lil tudi zadnji v njegovem življenju. Skočil je namreč, z glave naprej, iz okna petega nadstropja ne- španski prestolonaslednik, astu-kega tukajšnjega poslopja, in se rijski princ> se je izrazlI> da so cer niso obvezali, da bodo podpirali republikanskega kandidata, pač pa bo storil to vsak posamezno. Pred konferenco se je govorilo, da se utegne ustanoviti nova demokratska stranka, a se je ideja opustila, bržkone zato, ker je prepozno. -o- DEMOKRACIJA PRINCU NE UGAJA Pariz, Francija. — Bivši je seveda na mestu ubil. Zion-check je bil v sobi, ki je bila najeta za njegov glavni stan za volilno kampanjo, s svojim svakom, kar se brez vsakega povoda, kakor pripoveduje zadnji, hipoma obrne, steče pr ?ti oknu in skoči v globino. iz države bivši španski kralj Alfonz, in sicer vsled tega, češ, da njegova navzočnost krši nevtralnost Čehoslovaške v sedanji civilni vojni. — Atene, Grčija. — V petek so obiskali kralja Jurija štirje politični voditelji, ki so vložili protest proti diktatorski oblasti, katera je bila poverjena min. predsedniku Me-taxasu. Svarili so kralja, da utegne to privesti do splošne vstaje proti njemu in vladi. — London, Anglija. — Kljub negotovim mednarodnim razmeram, se je angleški kralj Edvard odpeljal koncem preteklega tedna na počitnice. Potoval je preko Pariza v jugoslovansko mesto Šibenik v Dalmaciji, kjer se bo vkrcal na ladjo in si z nje ogledal znamenitosti ob Jadranu. ——o- NOVO KOPALIŠČE OTVOR-JENO Chicago, 111. — Ob 12. cesti na. takozvanem Severnem otoku, na prostorih bivše svetovne razstave, se je preteklo soboto otvo-rilo novo kopališče ob jezeru, na demokratične ideje, ki so "v 19. stoletju zastrupile življenje v Španiji", napačne in da ima sedanja fašistična vstaja namen, povrniti razmere v principe 16. stoletja. ganizacije in dalje še delavstvo, kmetje, kakor tudi trgovske zveze. Glavna obdolž-ba proti Judom, je, da utrinja-jo pot komunizmu. Kakor se je neki vodilni Jud 'izrazil, so že do zdaj bili iz državnih služb odpravljeni po večini vsi Judje; mesto Dunaj nima v službi nobenega ju-, dovskega zdravnika: enako so tudi iz bolnišnic odslovl.ieni judovski zdravniki. •——o- OGROMNE PRIPRAVE ZA VARSTVO ZLATA Washington, D. C. — Sredi septembra bo dogotovljena nova federalna zakladnica v Fort Knox, Ky., kamor se bo nato odpeljalo v shrambo vladno zlato, katerega je v vrednosti za deset In pol miljard dolarjev. Za prevoz tega zlata se bo potrebovalo okrog 50 oboroženih vlakov. Da bo zaldadniška shramba čim najbolj skrbno zavarovana, ni potrebno posebej omenjati. Varnostne priprave so katerem bo prostora za kakih take, da jim- niti vojska ne mo- 15,000 oseb. Vstopnina na kopališki prostor je brezplačna, računala pa se bo mala odškodnina za uporabo prostorov. Zgradilo re priti do živega. V skrajni sili se celo cela zakladnica lahko zalije z vodo, kar se zgodi samo s pritiskom na neki gumb, in ta- še ni imela brezžične brzojavke orožniške komande o obeh morilcih, so Sterna in Kolaria pustili na miru. Ko pa je prispela brzojavka, je orožniška posta i a obvestila vse sosednje postaje, ki so nato začele zasledovati Sterna in Kolarja. Včeraj ob 5. popoldrie so av-}ti v atrijski orožniki aretirali oba morilca. Pri njima so našli dve zapestnici in dve dozi za puder. Od ukradenega denarja niso našli ničesar. Morilca sta najprej tajila, končno pa priznala svoje dejanje. Iz izpovedi Sterna izhaja, da je1 Stern prosil umorjenega > Strajnška za stanovanje. Ta ga je povabil v sobo. Stern pa je takoj zahteval od njega, naj mu izroči svoj denar. Strajnšek je odhitel v sosedno sobo po svojo staro službeno sabljo. Stern mu je sabljo iz-vil iz rok ter Strajnšeka nato zadavil. Kolar je mod tem poiskal denar in ostale dragocenosti, nakar sta oba pobegnila. Danes popoldne sta bila Stern in Kolar izročena okrožnemu sodišču v Leobnu. Najbrže bosta Nasilen zakonski par Na občinski poti v Cerovcu pri Rogaški Slatini sta Ignac Berghaus in njegova žena napadla 43 letnega dninarja Vinka Canka iz Cerovca ter ga z udarci s kolom hudo poškodovala po glavi, plečah, rokah in nogah. Canka so morali spraviti v celjsko bolnico. -o- Smrtna kosa V nedeljo 19. julija je umrl zadet od kapi Andrej Ažman, duhovni svetnik in katehet meščanske šole v Ljubljani. Popoldne je imel še litanije v cerkvi sv. Jakoba. V večernem hladu, ko je šel na sprehod, ga je zadela kap. Rojen je bil leta 1874 v Kropi na Gorenjskem, v mašnika je bil posvečen leta 1898. Služboval je v Bohinjski Bistrici, Borovnici. Polianah nad Škofio Loko, Semiču in Postojni. odkoder se je moral leta 1922 radi Italijanov vrni-Jugoslavijo. -o- !se je kopališče k WPA sklada, ko je popolnoma nedostopna. Da bi obiskal bolno ženo, je okradel strica Mariborska policija je prijela 32 letnega brezposelnega strojnika Adolfa Grabenška. kateri je pred tremi tedni okradel svojega strica Josipa Kovačiča v Vojniku in mu odnesel 830 Din gotovine, 3000 Din vredno zlato uro in za /1000 drugih pi'edmetov. Gra-benšek je povedal da je izvršil tatvino zaradi tesra da se ie lahko pelial k svoji ženi, o kateri ie dobil obvestilo da je zbolela.. ?pna živi v Em-scherju v Nemčiji. -o- ŠkodožeUnost Neznan požigalec je neke noči zažgal kočico bratov Pal-izročena jugo- čičev iz Zagoria, ki sta jo po- ŠPANIJA RAZDRAPANA OD REVOLUCIJE PONOVNI PRIHOD NEMŠKEGA ZRAKOPLOVA Lakehurst, N. J. — Nemški Zeppelin Hindenburg je izvršil preteklo soboto svojo šesto vožnjo preko Atlantika med Nemčijo in Ameriko. Ob tej priliki je pripeljal s seboj 50 potnikov, med njimi tudi znanega boksarja Maksa Schmelinga, ki se bo prihodnji mesec spoprijel z drugim boksarjem, Braddockom. --o- LINDBERGH NE PIJE PIVA Kopenhagen, Danska. — A-meriški letalec Lindbergh je pretekli petek obiskal neko tukajšnjo pivovarno,, ki je največja na Danskem in je bila ustanovljena v letu 1847. Vzelo ga je pet ur, da si je ogledal vse zanimivosti v poslopju, toda celi čas ni niti pokusil piva. bodo morali umakniti vsi prejšnji generali, ki so ostali tamkaj še iz monarhističnih časov. slovenskim oblastem. » -o- Dva meseca v vodi Že maja meseca sta skočila v Breznem v Dravo posestniški sin Franc Kikel iz Ribnice na Pohorju in Neža Kostevšek, ki je služila pri Kiklovih starših za deklo. Mlada človeka sta šla prostovoljno v smrt. Dolgo časa ni bilo nobenega sledu za njunimi trupli. Šele sredi meseca julija je dobila mariborska policija vest, da je Drava naplavila v Orehovici v Slavoniji truplo mlajšega moškega, katerega so po opisu snoznali za truplo Franca Kikla. Prizor iz španskega mesta Barcelona, ki je bilo istočasno ■/. jugimi vodilnimi mesti prizadeto od tedanje bratomorne civilnc vojne, ki je najbolj divja in ljuta, kar jilj je še Španija doslej doživela. Pod kolesom V ljubljansko bolnico je bi la pripeljana Mariia Oblakova, soproga posestnika in dimnikarskega mojstra iz Bizovika, katero je na Marijinem trgu v Ljubljani podrl neki kolesar, pri čemer je dobila hude poškodbe. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA \ stavila v gozdu "Jablančku" v šentlambrtski občini, da bi v niej v času lova in poleti mogla najti počitka in miru. Seda i je ves njun trud, sad več mesečnega dela, zaman. -o- Pesem noža V Šiški so se skregali in stepli neki brezposelni delavci. Med pretepom je bil težko ran i en 35 letni Ivan Mlakar iz Cerkel.i, katerega je niep-ov tovariš neusmiljeno obklal z nožem po glavi, da je njegovo stanje smrtnonevai-no. -o- me!iske?a hriba Meljski hrib pri Mariboru je zopet zahteval svojo žrtev. Na cesto ki vodi pod strminami hriba iz Melja v Št. Petra se vedno vali kamenje s hriba. Ko je šel po cesti 88 letni Franc Vohel iz Selnice ob Dravi, je naenkrat pribrenčal z viška kamen in zadel starčka v sence, da se je krvav zgrudil na tla. Hudo poškodovanega so mimoidoči spravili v mariborsko bolnišnico, AMERIKANSKI SLOVENEC v h Torek, 11. augusta 1936 s , črvi in najstarejši slovenski r list v Ameriki. t*" Uitanovljui tota Ichaja viak dan runo t Kiel j, pone-lel'Vov in dnevov po prunikik Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO- Naslov uredništva in uprava i 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina] „$5.00 _ 2.50 . 1.50 Ca čelo leto Za pol leta _ JU četrt leta Za Chicago, Kanado i« Evropo: Za celo leto_$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta__1.75 Posamezna številka ______ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in AmeH^ Established 1S91. Issued daily, except Sunday, day and the day after holidayr _„ Mod- JUS Published byl EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office; 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription] For one year___ For half a year _ For three months _ _$5.00 _ 2.50 ._ 1.50 Chicago, Canada an4 Europe: For one year_$6.00 For half a year__3.00 For three months _______ 1-75 Single copy__._ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo itevilko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879, Po dunajskem sporazumu Minulo je že več dni odkar sta Nemčija in Nemška Avstrija prišle do sporazuma. Svet pa še vedno komentira o tem sporazumu. Senzacionalnost tega dogodka je sicer polegla, a njegova važnost, pa je še vedno tukaj. Ravno tako je ostala skrivnost ozadja in motivov, ki so dovedli do združitve dveh tako zelo si v vsakem pogledu nasprotnih činiteljev. Tudi danes, po celem tednu, ni nič bolj jasno, kakor je bilo prvi dan, kaj so resnični vzroki in pravi cilji tega prevrata v evropski politiki. Evropsko časopisje se je o avstrijsko nemškem sporazumu razpisalo na dolgo in široko.. Številni zunanji ministri so porabili razne prilike za službene in neslužbene izjave o tem dogodku. Vendar še vedno ni mogoče dobiti o njem jasne slike in zlasti tudi ni mogoče pregledati posledic, ki jih lahko ima. Potrjena pa je domneva, ki se je javila takoj v začetku, da je pri sklepanju in pri sklepu sporazuma igrala odlično vlogo Italija. Zato ne more biti nobenega dvoma več, da gre pri sporazumu za mnogo več, kakor samo za odstranitev neprijateljskih odno-šajev med Avstrijo in Nemčijo. Evropska politična javnost je splošno prepričana, da se pripravlja v. Srednji Evropi italijansko nemški blok, ki naj bi se mu pridružile poleg Avstrije še nekatere druge države. Treba je pritrditi onim, ki opozarjajo, da dunajski sporazum ne pomenja definitivne rešitve avstrijskega problema, marveč samo njegovo odgoditev, in da zato ne gre računati, da bi poti Italije in Nemčije trajno vodili paralelno. A na drugi strani je dejstvo, da je g'avna ovira za sodelovanje med obema avtoritarnima velesilama odstranjena vsaj za nekaj let in fla mora evropska mednarodna politika za to dobo računati z enotnim nastopom Rima in Berlina. Pričakovati je celo treba, da bo to sodelovanje, ravno zaradi avtoritativnega režima v obeh državah, mnogo bolj čvrsto in udarno, kakor pa sodelovanje drugega tabora, ki mora imeti mnogo več notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih ozirov. Vpliv novega bloka v mednarodni politiki bo zato brez dvoma zelo močen. Da je to spoznanje vzbudilo po Evropi mnogo vznemirjenja, ki ga skušajo ponekod sicer prikriti, ki ga pa drugod odkrito priznavajo, je vzrok isti, kakršen zavira in onemogoča konsolidacijo Evrope. Tudi tukaj gre za vprašanje zaupanja. Nemški državniki in diplomati ob vsaki priliki, in sedaj zopet ob sklenitvi sporazuma z Avstrijo, slovesno poudarjajo miroljubnost tretjega rajha in odklanjajo vsake agresivne naklepe. Iz razlogov, ki so dovolj znani, pa ne morejo vzbuditi vere in zaupanja v svoje besede. Zato je Evropa pahnjena v novo mrzlico oboroževalnega tekmovanja in v trajen nemir, ki najbolj ovira gospodarsko in socialno ozdravljenje. Ako bi to medsebojno nezaupanje izginilo, ako bi se dalo odpraviti, bi nad našim kontinentom takoj zasijalo lepše solnce, ne le v političem marveč tudi v gospodarskem in socialnem, pogledu. Vprašanje zaupanja je odločila važnosti tudi za presojo o pomenu in posledicah dunajskega pakta. Labilni notranji in zunanji položaj Avstrije s svojim priveskom habsburške restavracije je bil vsa zadnja leta, zlasti odkar so fašistična načela zavladala v obeh nemških državah, trajen vir nevarnosti in vznemirjenja. Ta vir je sedaj začasno odstranjen. Anšlus in restavracija za nekaj let ne bosta vznemirjali mednarodne politike. Zato bi Evropa doseženi sporazum pozdravila z iskreno radostjo, ako se ne bi na obzorju istočasno pojavljali temni oblaki, ki vzbujajo nove bojazni. Ako bi obstojala vera, cla bo mogočna sila, ki jo predstavlja blok fašističnih držav, usmerjena v pravcu mirne konsolidacije in ozdravljenja Evrope, potem bi bil dunajski sporazum lep in razveseljiv dogodek v zgodovini. Tega zaupanja zaenkrat še ni. Zato so tudi odmevi, ki,jih je vzbudil doseženi sporazum med Avstrijo in Nemčijo tako različni in tako neharmonični. Og prav uljudno prosijo. Upamo, da je se tisoče in tisoče naših rojakov po Ameriki, ki bi v ta namen lahko kak mali dar prispevali, j Zlasti Dolenjci, vas se najbolj I tiče ta prošnja. Ali bote dovo-jlili, da bo šla mimo vas, ne da J bi kaj storili v ta nanvjn? Z dnem 10. septembra bomo to zbirko zaključili. Imena vseh da- Obiskali so nas — Iz Waukegana, 111. sta se mudila te dni v Chicagi Mr. iMath Ivanetich, tajnik slovenskega posojilnega in stavbin-'skega društva v Waukeganu in z njim je bil Mr Frank Ogrin, naudušen delavec na društvenem polju v Waukeganu. Obiskala sta obenem naše uredništvu. — Iz Youngs-towna, Ohio, pa so nas obiskali Mr. John Husich, Mrs. Jennie Husich in Mrs. Tereza Re-žek. Spremljal jih je Mr. Nick Zunich iz Chicage. Vsem najlepša hvala za prijateljske obiske. Stavka v Barbertonu Barberton, O. — The Ohio Brass Co. tovarna je ustavila ves obrat. Delavci v našem (okrožju so skoraj sto odstotno organizirani, kar bogatim jkompanijam seveda ni po vodji. Delavci zahtevajo tudi povišanje plač. — Delavci Pittsburgh Valve Co. so še vedno na stavki. Stavkajo že deset tednov. Druge tovarne so se nekako z delavci pobotale, podpisale unijo in pripoznale organizacijo delavstva. Clevelandski bolniki Cleveland, O. — V Wo-mans ,'bolnišnico se je ; podal Luka Brgoč, kjer se je moral podvreči težki operaciji. — V Lakeside bolnišnico je bil odpeljan Joe Coparich. — Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Cecilija Pelko in je sedaj na domu pod zdravniško oskrbo. — Istotako se je vrnila iz Wo-mans bolnišnice tudi Mrs. Frank Serucher. Žalostna vest iz domovine Strabane, Pa. — Rojak Frank Kirn je pred kratkim -prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je v Koritnici na Notranjskem umrla ljubljena mati v lepi starosti 70 let. Pokojna zapušča že omenjenega sina Franka, v Clevelandu pa hčer Frances poročeno Logar; v starem kraju zapušša štiri sinove in eno hčerko, V večnost so odšli — V La Salle, 111., je umrl |Mr. Ig. Jordan, doma iz Gro-bel na Dolenjskem. I — V Girardu, O., je umrl Herman Ferehlin, star 42 let, |doma od Celja, ki je prišel v Ameriko pred 25. leti. jrovalcev bodo poslana v stari |kraj odboru za Sirotišnico. Tam ,bo videli, koliko izmed izseljenih [Dolenjcev ima še kaj srca za (svojo staro domovino. Ponovno povdarjamo, od nobenega se ne zahteva nemogočih stvari. To bi .bilo nespametno. Smo pa mne-jnja, da kak dolar ali vsaj kak kvoderček bi si lahko marsikdo (utrgal za ta namen in bi mu istega pr.av nič ne manjkalo. Za dobro potrebno stvar gre in za-^o prosimo. Kdor more naj po-.maga! TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (89) (Metropolitan Newspaper Servicb/ Napisal: Edgar Rice Burroughs Obene^i ko je Lady Beth zakričala, je tudi stopila izza stebra in stekla po stopnicah nasproti nesrečni žrtvi ter venomer ponavljala naj prenehajo z mučenjem. Vsi ki so zaslišali njen krik, so naenkrat obstali in oči vseh so se uprle vanjo in jo presenečeno in silno osovraženo gledali. Lady Beth je že mislila, da jo bodo pograbili, toda, v njeno presenečenje, niso položili roke na njo. Namesto tega so popadali vsi na kolena in s po-vzdignjenimi rokami presunljivo klica-vodo je bila vržena, v jezero Merodach li: "Čudež! Čudež! Poglejte čudež! V in sedaj je živa pred nami." Sam veliki žrec Niarchus je ves presenečen obstal in se čudil, kako je to mogoče, da je tujka prišla iz jezera nepoškodovana. Satji je svoje ljudstvo že tolikokrat prepričeval o kakem čudežu in so mu verjeli. Sedaj je pa moral najti izgovor, da mu bodo zopet verjeli, da sam sebe ohrani na višku. "Resnično," zakliče Niarchus proti ljudstvu, ki je strme gledalo v Lady Beth. "Resnično, to je čudež, katerega je napravil Baal, ne pa ona. Baalova volja namreč ni bila, da bi bila ta sleparska tuika umrla v sveti vodi jezera Merodach, ampak pred žarečim stebrom smrti. Rablji zgrabite jo!" AMERIKANSKI SLOVENEC Btr&fl 8. KLASJE IN PABERKI z evangellfske njive P. Aleksander Urankar. MUDILO SE MU JE V GROB 3. NEDELJA V AVGUSTU Lahko si je predstavljati navdušenost množice, ko je Jezus gluhonemega ozdravil. Ni jih mogel pomiriti, bolj bolj so nazdravljali: Vse je prav storil. Gluhim je dal slišati in nemim govoriti. < Kako veličastne so manifestacije Mussolinijevih in Hitlerjevih pristašev. Tako pompozno pišejo o njih časopisi. Morje glav in rok valovi v pozdravu, Vsa armada je kakor ena misel, en glas in ena prisega: "zvestobo, udanost in pokorščino vodnikom našim. Bodi nasproten tem vodnikom Italije in Nemčije, občudovati jih moraš, to čudovito navdušenje zanje. Kje je skrivnost te popularnosti? MncKica misli: Mussolini, Hitler je vse ■ Prav storil. Marsikateri voditelj ali kralj kje drugje bi si želel imeti take podanike, ki bi milijone imela na vrvici kakor ko-ralde in bi kričali: Vse je prav storil, . . . Ali smem take primere rabiti za skrivnost, ki jo razodeva današnji evangelij? Saj je Mussolini le iz časa izšel. Ne bi bil tako velik, če bi ne bila Italija vsa razdrapana.Hitler, pognal: bi ga, če bi Nemčija ne bila tako raztrgana. Je pa Kristus le druga osebnost. Res je, tudi on je prišel na svet ob času, ko je ta rabil Odrešenika, toda Kristusu ni za svetsko popularnost. Iz ljubezni je "vse prav storil", iz pokorščine do Njega ki ga je poslal. Krtstusovc poslanstvo je bilo od fcgoraj. Noben "duce", noben "fi-rar" ga ne bo dosegel. In kar je storil, je storil kot Sin božji. Kako bi mu morale biti uda-"e njegove vrste! Kristus je Vodnik naš, ki ni le z ognjem svojih besed in z ognjem časnih u'ej prevzel nasledovavce, temveč je dal svojo kri zanje, tako, da nismo več sami svoji, temveč smo last Kristusova, in j t on naš edini zapovedovavec v redu duhovnosti. Ti-le velikani časov in stoletij, Vodniki narodov,, kaj so bili človeštvu in so še danes? Mejniki so v zgodovini človeštva, ker so narodu pokazali novo pot v nove razmere, v novi način življenja. Kristus je sam Večna Pot, ki ne moreš reči o njej, da je danes dobra, jutri jo bodo pa ovrgli. Gasi se spreminjajo in s časi se spremenimo nik in zapovedovavec. tudi mi. Bog je to pot začrtal in iz večnosti se v večnost spenja. Prišli so narodi in bodo prešli, Kristusov evangelij bo večno obstal. Pa naj jo hodijo milijoni, pot njegova ne bo nikdar izho-jena, da bi jo bilo treba popravljali, pa naj pridejo nove mode življenja, pot njegova ne bo nikdar ostarela, ker je temelj, na katero je bila postavljena, trden in neomajen. Ideje, ki nam jih je Kristus dal, so merodajne danes, so bile merodajne, bodo ostale merodajne. Iz teh idej izhajajo vse druge, od njegove poti se cepijo vse druge. In če se naše stranske poti ne zedinjajo z glavno potjo, ki je Kristus, drugam ne bomo zašli kot v močvirje. Vodniki narodov hočejo pokazati svojim sovrstnikom pravo resnico. Vedno in vselej se postavljajo v pozo učiteljev, ki u- ibratrancem. Nekje so našli iv omenjenih dveh dneh svo-Jmanjšo količino smodnika injjim gostom niso smeli servira-|jo zažgali. Nepričakovano ve- ti vseh mesnih jedi. lik plamen je oplazil vse tri dečke. Najstarejši med njimi je dobil tako hude opekline. V tržaški pokrajini se je meseca junija rodilo 446 da jim je kmalu nato podle- [otrok, umrl je 312 ljudi, tako Slika kaže, kako je avtomobil zavozii v obcestni drog in se dobesedno razbil. Voznik je zgorel, ko se je užgal gasolin. Podil in drvil je kam? — V smrt in grob. usati nelle famiglie rusti-che" ("Piccolo della sera" 18. jun.), ki se precej razlikuje od govoric, ki jih rabijo kmetske družine. Program je pač uspešna in zadostna llalijanizaeija. V ostalih krajih Julijske Krajine pa je* po tem zakonu moralo S.000 otrok pohajati peti "azred, čijo nove nauke. In te nauke bo 'čeprav so ga z uspehom Lvršili, treba sprejeti, če hočejo njih&vi|jn t0 celo skozi štiri leta! Da bi nasledovavci biti moderni. Kri-j-jjh ne učitelji odpustili pied 14 stus je Resnica sama. In kar so letom starosti že iz peLega raz- RANJENA V STAVKI drugi resničnega povedali, kar so drugi dobrega učili, to je vse le drobec njegove vseobsegajoče vednosti. On je tisti, ki je pisal principe sožitja v življenju, on je podal temeljne nauke, brez katerih bi svet nikamor ne mo- gel naprej. Predvsem smernice v ^iii, da učenci ne obvladajo pred- reda in da bi se ne pregrešili s tem zoper zakon (errova tanto piu grave nelle zone di froutiera •— napaka toliko hujša v obmejnih krajih), je izdal inšpektor v Trstu odlok, da morajo strožje postopati pri izpitih, ker so opa- lepše socijalno življenje. Glavna postavka, ki bi jo moral imeti vsak odrešenik, je postavka o ljubezni do Boga in bližnjega. Brez te velike postave tudi ti pisanega znanja. Kakšnega znanja si lahko mislimo. Zaradi tega in da bi temu odporno mislijo na uvedbo šestega razreda. L. 1934. so ustanovili za ocence, vodniki nikamor ne morejo in ki so končali peti razred, :,cčaje ravno radi tega, ker hočejo pro-|za kmetijstvo znanega društva dajati le svojo reč, bredejo po Ente Faina (corsi rurali di av- iVled stavkarskimi izgredi v neki tekstilni tovarni v Talladega, /Ha., je bila Mrs. Lois Harris, delavca v tovarni ranjena od strele v lavo l.ce, na kar je bila povrhu še aretirala. Razstava idrijskih čipk v Gorici V Gorici so priredili razstavo idrijskih čipk, ki je zelo razsež-na. Vse čipke, ki so razstavljene, je izdelalo 800 učenk v drž. čipkarskih šolah v Idriji. Cerknem, Bovcu, Velikem Dolu in Dol. Otlici. Razstavljeni so raznovrstni izdelki od okraskov za mize, stole, postelje do perila. Razstava ima propagandni značaj. Te čipke sip venskih deklet so zelo cenjene v Avstriji in tudi v Jugoslavij i, kjer so bile pred časom zelo drage, dokler se ni tu razvila v širšem obsegu ta obrt. "Popolo di Trieste" pravi, da je Jugoslavija razstavila na milanskem velesejmu čipke z idrijskimi motivi. gel. Ostala dva so prepeljali v goriško bolnico. Josip Rutar je dobil težje opekline, vendar bo tudi on okreval. V Bovcu je pogorela žaga Josipa Ilrovata. Zgorelo je tudi mnogo lesa. Požar je napravil za 30.000 lir škode. . * Vogrski župnik Franc Štol- fa, ki ga naši ljudje dobro poznajo zaradi njegove preteklo,sti je bil postavljen pod policijsko nadzorstvo za dobo 2 let. — Franc Švagelj, star 74 let iz Lož pri Vipavi, je po neprevidnosti dotaknil žice z j visoko napetostjo mestu mrtev. I j — V Brestjah (Kojsko) je zgorela hiša posestnici Frančiški Marini (Juretič.) Zgorelo je vse poljedelsko orodje in '40 q sena. Škoda znaša da je znašal naravni prirastek 134 oseb. Naravni prirastek na deželi je bil sorazmerno štirikrat tolik kakor v Trstu, prejšnji mesec pa še večji. — Strela je ubila ..Pavlo Krivec, staro 36 let, iz Pečin pri Sv. Luciji, ko je delala na Polju. «8» — Pri Volarjih gradijo Čez Sočo cementni most, ki bo na-domestoval dosedanjo brv. Sirom Jugoslavije Sedem križev Na Čatežu pod Zaplazom Bil je na J'e pred kratkim obhaja! sedemdesetletnico rojstva tamkajšnji župnik Henrik Povše, ki je klub svojim letom še vedno živahen in delaven ter pri svojih faranih priljubljen. ■-o-- Nova maša V župni cerkvi na Raki je 15.000 lir. V Trnovem na trnovski planoti je zgorela hi- pred kratkim pel novo mašo Lojze ša Josipini Volk. Škode je za! domačin novomašnik 7.000 lir. Zabkar član križniškega reda. * Študiral je na Dunaju in na — Požari. Pri Sv. Križu je j »ni verzi v Insbrucku. V mašni-jzgorel senik bratov Terčelj sika je bil posvečen dne 5 juli-j40 q sena in napravil velikona praznik sv. Cirila in Me-^škodo. 2 vola in 40 q sena jejtoda v ljubljanski stolnici, .uničil požar, ki ga je zanetila strela. Josipa Kodriču Komna. kalnem in uživajo slavo uč.teljev le dober čas, pridejo drugi in jih viamento ali agricoltura). Teh tečajev je okrog 50 s še stimi te- ovržejo, obglavijo nje same injdenskftni urami in delujejo sa njihov nauk. Kristus bo večno mo pozimi. V raznarodovalne ostal učitelj narodov. jsvrhe služijo zopet večerni teča- Vodniki ljudstev, ki od časa'ji za te učenče in jih ™rajo do časa vstajajo, hočejo dati živ- oblskovati do 14 leta. Ce teh tečajev ni, morajo tudi po štiri leta obiskovati peti razred. Po- Ijenju novi pogon s svojimi živ-ljenskimi reformami. Kristus je sam — življenje, ne le pogoj časne, temveč tudi večne sreče. Ravno ker ti vodniki ponavadi |ra complementary na duhovno življenje nič ne dajo, 'od 11 do 18 Ieta- ki se jim načrti izjalovijo. Kristus je kažipot pravega življenja, tako telesnega, kakor duhovnega. Telesno brez duhovnega obstati ne more. Živijo Kristus-kralj, naš vod- ples — javna pohujševalnka za mladino, kajti drugi teh prireditev ne obiskujejo. Veliko agilnost kaže tudi že-lezničarski "dopolavoro" v Pod-brdu s svojimi kinopredstavami. Predvajajo se po večini ijubav-ni filmi in je udeležba, posebno KRATKE NOVICE — Knjige so pričeli pobirati v Gorici za vojake v Afriki. To idejo je dal zopet Mussolini s parolo: Z^ vsako puško po ene knjiga. Hočejo, da bi dobil vsak vojak knjigo. Pra> vijo, da se je treba vojakom, ki so zavzeli imperij, ki nosijo kulturo ih civilizacijo itd. itd. oddolžiti vsaj z dobro knjigo. Ko :se zvečer vležejo v šotore jih bo knjiga vezala z domovino, seveda, če jih iz Drage marelice Obstreljenega so pripeljali v mariborsko bolnico 24 letne-V poljski bolnici pri En- ga delavca Leopolda G., kate-ia Jesus v Abesiniji je umrljrega je v Lučečki vasi obstre-za ranami prostovoljec Ton- lil z lovsko puško posestnik zar Josip iz Tržiča. Jernej Ranuš, na čigar vrtu je pobiral marelice. Pri ra-Po odredbi vlade so pričeli njencu so našli tri marelice, po vsej državi v torkih in sre-l katere je plačal s strelom v dah spet prodajati vse vrste rebra, mesa, kar je bilo za časa leg teh tečajev obstojajo do- mora!i otrokom vstop na vsak način prepovedati, a jih ee!o vabijo. Seveda, vse samo za*o, da se pokrijejo stroški, pa naj bo potem karkoli že! od strani otrok, zelo velika., Predvajajo se filmi, za katere bi u Abe~ Za italijanizacijo slovanske mladine Trst. — Fašistom je zeio pri srcu naša mladina. To viuimo sle' herni trenotek. Da jo nam hoče-io iztrgati, je umljivo iz ogromne aparature, ki služi le pcitali •iančevanju. Od otroških vrtcev, Mil, mladih Italijank, ljudske kole, avanguarde in ostalih strankinih organizacij pa celo do Predvojaških vaj in vojaškega r°ka in še potem, vse to je namenjeno samo enemu cilju. Do ^'ajsetega leta starosti jo mlačna podvržena vplivu potujče-V{illia. Na stotine raznovrstnih ''•'uštev, ki prikrivajo svoje delo kulturnim, humanitarnim, ^etijskim, gospodarskim plaš-je posvečeno skoro izklju-e'10 temu cilju. Celo denar med- _?.rodnih humanitarnih instituti j 1 uporabljajo za poita/janče-leta starosti, in če ni nadalj- 1°da zopet se jim vPl>alo. Zopet °l0- Pravijo, da 55ui vse to so se vrgli na je por. aiijklji- Sol8]< sih\ (ioba Predpi «rajih od 6 do 14 sana eta. ici.ie. i" na-Islo je v Južni Tirolski, ni pa v ostali Italiji! Zakon Gentile zahteva,, da morajo učenci biti v šoli do njih razredov morajo ponavljati zadnji razred. V nekaterih krajih tega niso vzeli dobesedno in so bili otroci izpuščeni po končanem petem razredu z 11 letom. S tem, pravijo, so se edteg-nili šolskemu programu. Kajti v obmejnih krajih učitelju ne zadostuje pet let pouka, da bi izvršil celotnega previdenega programa, ker jih mora podučiti v polnilni večerni tečaji (corsi se-) za nuadino ± do 18 leta, katere obiskujejo tudi otroci izpod 14 leta. Ti so namenjeni obrtni izorrazbi in jih vzdržujejo prcvincialni konzorciji. Teh je tudi okrog 50. K temu moramo dodati še 250 tečajev italijanskega jezika in splošne kulture za odrasle, katere pa obiskujejo tudi ijuisko-šolski otroci. Ker je vseh šol približno 800, jih ostane še 400, kjer se izobrazba "konča" že s petim razredom. Toda mi dobro vemo, da se fašistična vzgoja ne konča s petim razredom, ampak je še mnogo časa dalje naša mladina podvržena vplivu odtuje-nja. Toda vse to ne zadostuje, zahtevajo še šesti razred. "Kajti", pravi omenjeni list, "ljud-skošolska vzgoja v o1 mejnih sinci. * V Štandrežu pri Gorici se je ponesrečila 42 letna Alojzija Vidmarjeva. Na ognjišču je razlila bencin, ki se je naglo užgal in ji je plamen uda-|ril v obraz. Prepeljali so jo v Še žrtve svetovne vojne Skoro ne mine teden, da se ne I goriško bolnico/ kjer je pre- bi zgodila kaka težja nesreča z razstrelivom, ki je osLalo še od vojnih časov. Skoro redno iz vrst mladine. Tako se je zg. dila nesreča na Krasjem vrhu, severno od Kobarida. Alojzija Sku-bin iz Ravni je našla fctaro granato in jo je hotela odšteti. Pri tem je prišlo do eksplozije, ki je ubogo Alojzijo raztrgalo. Druga taka nesreča se je zgodila v bližini Opatjega sela. 9 le:ni N. Ko-čič je hotel premakniti staro granato, ki se je nenadno raz-počila in ga ubila. tekli torek umrla. zaradi opeklin V Dornbergu so pred nekaj tedni aretirali posestnika Ivana Brica. Goriška konfinacij-ska komisija ga je kedaj obsodila na 5 let internacije. Odvedli so ga v neki kraj v južno-italijanski pokrajini Po-tenzi. Doma je ostala žena in pet otrok. V Volčah pri Tolminu se je pripetila huda nesreča Rutar- sankcij prepovedano. Zaradi te omejitva so bili v precejšnji meri oškodovani nele vsi mesarji nego tudi hotelirji, re-stavraterji in gostilničarji, ki Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Am, Slovenec!" 6 letni Alojz in 8 letni Vladi- Ijevima otrokoma, 9 letnemu provincah je namenjena pred- mir Pahor, ki sta mu pomagala, iRomanu in 4 letnemu Josipu. HRVATSKI MOLITVENIM ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: MJESEC LISTOPAD.' Platno vezane, rdeča obraza...................... 60c VRTIČ GOSPODNJI. Bele koščene platnice, zlata obreza............$1.25 SLAVA BOGU. Fine usnjate vatiranc platnice, zlata obreza........$1.75 VRTIČ GOSPODINJI. Usnjate vatirane platnice, zlata obreza....$1.75 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois vsem vzgoji tujih generacij (t. j. slovenskih in hrvaških) v nacionalnem jeziku in tuLvaijehju politične zavesti, ki ne sme biti dvoumna in negotova" . . --o-- Italijanska "kultura" Podbrdo, julija. — Cd mese- "idioma nazionale", ki jc "note-^ maja je y Gl.oh.irj,vl hlši v volmentee e(!) dissimii'j dai ver-iPodbrdu ysako nedeljo javen i NAZNANILO $ otvoritve nove odvetniške pisarne t Richard J. Zavertnik i SLOVENSKI ODVETNIK 2017 South Hoyne Avenue, Chicago, Illinois (Blizu vogala 21st Street in Hoyne Ave.) V teh novih prostorih jom uradoval od 8:30 do 9:30 £ dopoldne. Ob večerih od 6:30 do 8:30 P. M. ; . Druge čase bom v uradu na razpolago po dogovoru s $ strankami. v. / »: as- -a* se? -ser sta bila težje ranjena in prepe-jOba sta se igrala na dvorišču ljana v Gorico. 'domače hiše skupno z nekim DENARNE POSIIJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.55....'................ 100 Din Za $ S.00 pošljite..........$ 5.75 Za $ 4.95.................... 200 Din Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $ 7.20.................... 300 Din Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $ 9.55.................... 400 Din Za-$25.00 pošljite..........$26.10 Za $11.65.................... 500 Din Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $22.90....................1000 Din Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za $ 4.65.................... 50 lir Za $ 9.00....................100 lir Za $43.00....................500 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. \ Pri večjih svotah . poseben popust.'1 Vsa pisma in pošlijatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ANGLEŠKI MOLITVENIKI ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE. Usnje, zlata obreza............$2.25 Usnje, rdeča obreza ................................................................................$2.00 COMMUNION PRAYERBOOKS. Trde platnice, zlata obrcza..$1.00 DEVOUT CHILD. Bele platnice 111 črne platnice............................ 10c KEY OF HEAVEN. To je najbolj popularen angleški molitve-nfk v Ameriki. Fino vezan v koščene biserne platnice, zlata omreza, v platnice znotraj vdelah biserni križec, stanfe................$2.75 Fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza, v platnice vdelan krasen biserni križec ...................................................................$2.50 Koščene platnice s sliko, zlata obreza................................................$1.75 Fino usnje, zlata obreza........................................................................$1.50 Fino usnje, lepo vezan ........................................................................$1.00 LITTLE COMMUNICANTS PRAYERBOOK. Platno vezane.. 45c LITTLE CATHOLIC CHILDS PRAYERBjOOK. Koščene platnice, zlata obreza .................................................................................. $2.00 MANUAL OF DEVOTIONS. Usnje, zlata obreza.........................;$2.50 MY GOD & MY ALL. Molitvenik za otroke. Zlata obreza............$1.25 VEST POCKET MANUAL. Usnje, zlata obreza............................$1.00 WITH JEZUS..... Usnje, vatirane platnice. Zlata obreza....................$1.00 Koščene platnice z sliko. Zlata obreza............................................$1.25 YOUNG MANS GUIDE. Usnje vezano, rdeča obreza....................$2.00 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois BlfU 4 AMBRIKANSKI SLOVENEC Torek, 11. augusta 1936 i » ? f USODNA ZENA Ivan Slivnik. 11,11,11,11,11,11,11,1 Hinko Sever je proseče dvignil oči. "Ne grajaj je! Ljubše mi je, da je ni v tej bolniški sobi — da ne vidi mojega umiranja. Naj ji ostane njen vesel smeh!" je rekel z medlim glasom. Trda in stroga črta se je zarisala okrog Romaninih ust. "Ne, oče! Ni prav, da ji dovoljuješ živeti tako tjavendan." Prijel jo je za roko. "Prosim te Romana, ne reci ničesar zoper njo. Vzlic vsemu je bila najlepše solnce mojega življenja." Romana se je spustila ob njegovi postelji na kolena. "Oče, ljubi oče — in vendar te je storila nesrečnega." Globoko je vzdihnil. "Ne govori tega, dete moje. Ti ne razumeš tega. Nesrečnega me je storil le strah za njo. In ta Strah mi greni tudi smrtno uro. Kako lahka bi bila ločitev od sveta, ako bi videl njo obvarovano stiske in pomanjkanja. Toda ostaviti jo moram v skrbeh. Polom je pred durmi, Romana. Ti si prva, ki ti povem. Naša tvrdka bo zagr-mela — sramotno — danes ali jutri. Nič več, nič več ne morem odvrniti poloma! To je podrlo tudi mene, in zaradi tega mi je težko umreti." Romana je globoko zasopla. Vse to je vedela že iz Hojarjevih ust. Polom ni bil več pred vrati — bil je tu, ona ga je bila le zamolčala očetu. "Oče, ljubi oče, bodi brez skrbi!" Obupno jo je pogledal. "Skrbi me tako, da ne morem povedati. Kaj bo s Si-bilo in njenima otrokoma? . Tisočkrat bi rad umrl, samo da jih morem rešiti. Kadar umrem, boš 'tukaj, ti gospa. Ta hiša je tvoja last. Tvornica je uničena in ne more nikakor pokriti dolgov, ki so na nji. Moja blagajna je prazna, niti vinarja več ne zmore. O, Bog vseusmiljeni, daj mi kmalu umreti, da bo vsaj konec tega strahu!" Tedaj pa je Romana prijela očeta za roke. Tiha zarja ji je obsevala obličje. Goreča želja, da bi olajšala očetu zadnje ure njegovega življenja, je bila ukrotila celo njen srd nad mačeho. "Očka, ljubi očka, bodi miren in ne skrbi več. Vse, kolikor imaš skrbi, položi v moje roke, tudi skrb za gospo Sibilo in njena otroka. Saj sem vendar — hvala Bogu! — dovolj bogata, da morem rešiti tvrdko. Poslušaj, oče, kaj, sem sklenila. Hojar je bil pravkar tu in mi je dejal, da moram ustaviti izplačila. Jaz pa sem rekla, da stopim v tvrdko kot družabnica ter plačam vse terjatve. Z vsem svojim premoženjem se postavim zanjo — to se pravi, da kratkomalo kupim od tpbe Se-verjevo tvrdko in jo hočem voditi dalje, dokler ti živiš, kot tvoja družabnica, pozneje pa kot voditeljica trdke. Obljubim ti, da jo spravim spet v dober sloves. Noben madež ne bo kazil tvojega ir.'.ena. In da ti odvzamem mučno skrb ki ti tare dušo, ti tudi obljubljam, da bom skrbela za tvojo ženo in njena otroka. Stiske in pomanjkanja jim ne bo treba trpeti." Oče jo je blaženo pogledal. "To hočeš storiti? Romana! Ali je mogoče?" "Da, oče, hočem, samo da ti vrnem dušni mir. Toda s pogojem. Od danes na- prej bom jaz odločala, kaj se sme potrositi v naši' hiši. Tudi ako založim vse svoje premoženje, je varčnost in preudarnost prvi pogoj. Dati mi moraš pooblastilo, Samo jaz edina smem določati, koliko naj trošijo tvoja žena in njena otroka Dam ti besedo, da ne bodo pogrešali ničesar, kar je po pameti, ampak bodo živeli dobro in brez skrbi. Pač pa hočem končati to brezumno zapravljanje in ustvariti zdrave razmere. Tako, kakor je zdaj, ne sme ostati, drugače bi bilo tudi moje imetje kmalu razmetano, in vsa moja dobra volja ne bi mogla preprečiti poloma, marveč bi ga kvečjemu oddaljila za nekaj let." Hinko Sever je prijel svojo hčer za roke, kakor bi segel potapljajoči se po rešilni vrvi. "Romana — ti moje dobro, zlato, velikodušno dete — kako naj se ti zahvalim! Težko skalo si mi odvalila s srca. Da, neomejno pooblastilo dobiš. Umna si, plemenita — in močna. Ti, moja mlada družabnica, privedeš vse srečno do konca. In ti boš s Sibilo odločnejša, nego sem umel biti jaz. Saj bo tudi v njen lastni prid. Toda ne bodi trda ž njo — ne ponižuj je. Že itak ji bo hudo, ko bo morala sprejemati od tvoje dobrote, kar bi ji moral jaz zapustiti." Romana mu je pobožala roke. "Bodi brez skrbi, ljubi oče. Dokler bom le mogla, ji sploh ne povem, da sem jaz tista, ki jo vzdržuje. Naj si misli, da si me imenoval le za svojo naslednico in o-skrbnico podjetja. Dokler ne bo sile, ji niti ni treba vedeti, da si stal tik pred polomom. Pač pa je neizogibno da napraviš navidezno oporoko, v kateri mi izročiš vso oblast. Brez mojega dovoljenja ne sme dobiti iz blagajne niti beliča; treba je, da morem uravnati izdatke po svojem preudarku. Gospe Sibili curlja denar skozi prste kakor pesek. Imeti mora krepko roko nad seboj; in jaz, ak» vržem vse svoje imetje na tehtnico, moram imeti poroštvo, da s tem preprečim gorje ter vrnem Severjevemu imenu nekdanji dobri sloves." Hinko Sever je bil preveč izmučen po svojih strašnih skrbeh, da ne bi bil z veseljem privolil v vse, kar je zahtevala Romana. Poklicala sta Hojarja in notarja. Ob njunem svedoštvu je postala Romana lastnica Severjeve tvornice, katero je prevzela z vsemi dolgovi. Hojar je dobil nalog, naj plača vse terjatve, to se pravi, naj iz-posluje zanje pred vsem tri dni odloga, ker je bilo Romani čez tri dni ena in dvajset let in je smela šele od tega dne razpolagati s svojim premoženjem. Treba se je bilo pogovoriti in ukreniti še marsikaj. Hojar in notar sta morala obljubiti, da bosta molčala, in Hinko Sever je podpisal še nekakšno oporoko, ki naj bi zbudila v gospe Sibili mnenje, da je zapustil soprog še nekaj imetja, s katerim pa sme razpolagati samo Romana. Tako je imela Romana vsa pooblastila v rokah, ne da/ bi bilo treba mačehi zvedeti, da ji soprog ni ničesar zapustil in je navezana le na Romanino milost. PISANO POLJE J. M. Trunk j bora je napravilo zadnje neurje v Dravski dolini okrog Mute nad dva milijona dinarjev škode. Hudourniki so razdrli tudi cesto ki vodi na Sv. Primož in Pernice, da sta ta kraja sedaj odrezana od prometa. Argumenti. (Konec) Tudi tu gre za — argument. Demokrati, republikanci, uni-jonisti, socialisti, komunisti. Coughlin, Smith, Townsend, Lemke . . List "The New Republic" hoče za vsako ceno tatoliško hierarhijo, prav Vatikan, vpreči v voz amerikan-ske politike. Baje mižurkajo ti crogi malo sramežljivo z £ev. Coughlinom, tudi s Smi-;hom, Raskobom itd. Politika je šment in tudi huda umetnost, ako hoče biti uspešna, in politika ne sme kazati svojega pravega lica, če hoče nekaj mora 'baje novo orientacijo tu pri nas v Ameriki pri politiki. Piškav oreh. Nad petdeset let že imam opravka z raznimi — argumenti pri prerekanjih te ali druge vrste. Argument je subjektivna zadeva, treba je mnogo potrpljenja, treba močne širokogrudnosti pri — osebah, ne pri argumentih, ampak prav mnogokrat sem majal z glavo kako je mogoče, da se neki krogi morejo zadovoljiti s takimi — argumenti s takimi duševnimi plitvinami. s takim duševnim plehom Obešenec v gozdu Privatnik Gajzer z Galjevi-ce je našel v gozdu za Rakovnikom na drevesu obešenega moškega, ki je bil že popolnoma trd. Obveščena komisija z zdravnikom je dognala, da je huc}° Poškodoval po glavi in Najden utopljenec Pri Sv. Marku Nižje Ptuja je Drava naplavila utopljenca v katerem so prepoznali