«£13> St« 4. Ičto. Poštnina pavšaHrana, toanašnja IfeviTki velja K Ž^—'
V L jubljani, Sreda 28. aeCfembrjS l021*
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
p,«č«no do
«11
ljlciMnn
***» fruako
Uredništvo j Wolfov« ulica 14. Telefon M
Uprava:
Marijin trg SL Telefon 44
Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem Je priložiti znamko aa odgovor.
Nova vlada.
Beograd, 25. dec. Novi kabinet Je sestavljen takole:	Ministrski
predsednik in minister za zunanje posle Nikola Pašič; minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič; minister za pravosodje dr. Laza Markovič; minister za pošto in br-zojav Žarko Mradinovič; minister za agrarno reformo Krsta Miletič; minister za javne zgradbe Velja Vu-klčevič; vojni minister general 2e-čevič; prometni minister Andra Stanič; minister za prosveto Svetozar Pribičevič; minister za notranje posle dr. Voja Marinkovič; finančni
minister dr. Kosta Kumanudl; minister za vere dr. Ivan Krstelj; minister za socijalno politiko dr- Gregor Žerjav; minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho; minister za narodno zdravstvo dr. Kara-mehmedovič; minister za šume in rude Žika Rafajlovič; minister poljedelstva Ivan Pucelj. — Vsi ministri novega kabineta so prisegli ob polu-dvanajstih na dvoru, razen Krstclja, dr. Žerjava in Pucelja, ki so zaradi katoliških božičnih praznikov odpotovali domov.
Seja ministrskega sveta.
DELOVNI PROGRAM NOVE VLADE.
Beograd, 26. decembra. Danes je bila od 16. do 19.30 seja ministrskega sveta, na kateri se je najprej govorilo o delovnem programu narodne skupščine in o deklaraciji, ki jo bo vlada dala dne 29. t. m. V deklaraciji se ima označiti delovni program narodne skupščine, ki naj bi predvsem sprejela proračun, zakon o državnem svetu, zakon o državnih sodiščih, zakon o glavni kontroli, volitni zakon, zakon o sasebnih uradnikih, tiskovni zakon, za-kon o zemljiškem kreditu, zakon o zavarovanju proti elementarnim nezgodam, naučni načrt srednjih in visokih Šol, zakon o ureditvi verske organizacije, zakon o ureditvi sodišč in o reorganizaciji vojnih sodišč, nadalje zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev in zakon o izenačenju posameznih vrst davkov. Zatem je ipinistrski predsednik Nikola Pašič sporočil, da se Nj. Vel. kralj imenuje Aleksander I. Nato je notranji minister poročal o dogodkih v Šibeniku. Tamkaj je namreč do-Šlo do incidenta z italijanskimi mornarji, ki sp izzvali spopad z našim prebivalstvom ter je nato poveljnik italijanske ladje odredil, naj se strelja s topivi na mesto. Zatem je minister pravde predlagal, naj se ukine sekve-Ster nad rudnikom Mošica v Sloveniji, ki ga j- kupila neka angleška družba, in da naj se prizna našim državljnom »5* delnic. Zatem se je razpravljalo
o volilnem zakonu, vendar pa je bila razprava odgodena na bodočo sejo. Finančni minister je predložil zakonski načrt o odgoditvi plačil naših trgovcev v inozemstvu. Sklenjeno je, da se ta zakonski predlog predloži v rešitev skupščine še pred t. januarjem z namero, da se zboljša tečaj dinarja, vendar pa morajo zadevo prej še preučiti finančni minister, minister pravde in trgovinski minsttr. Finančni minister je nato poročal o ponudbi francoske barike »Ciedit mobile«, da nam izplača kot predujem stalne vsote na račun naših zahtev pri francoski vladi za vzdržavanje ruskih beguncev, glede katerega se je obvezala francoska vlada, da povrne stroške. Te zahteve znašajo 4,700.000 frankov. Finančni minister je nadalje poročal o sporu med finančnim ministrstvom in glavne kontrole, ki se je postavila na stališče, da ima pravico nadzorovati umestnost izdatkov. Ministrski svet se je postavil na stališče finančnega ministra, da ima glavna kontrola pravico nadzorovati računsko in zakonsko stran izdatkov, ne pa njihove umestnosti. Končno je ministrski predsednik Nikola Pašič poročal, da je general Zečevič podal ostavko kot vojni minister, ter je obljubili da bo o tej zadevi na jutrišnji seji ministrskega sveta podrobnejše govoril.	'
F HOD KOALIRANIH SLOVENSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Koalicija vseh železničarskih organizacij na Slovenskem brez razlike strank je poslala po zadnjem, nad vse pričakovanje izborno uspelem shodu v Unionu, vladi v Beograd svoje nujne prošnje glede ureditve socijalnega položaja naših železničarjev. Kljub jasni utemeljitvi nujnosti pa vlada še do sedaj ni odgovorila na te zahteve In vrhovno vodstvo koalicije nima še nobenega odgovora. Zaradi tega zavlačevanja je sklicala koalicija snoči shod v Mestnem domu, ki je bil kakor unionski izborno obiskan. Sprejeta je bila soglasno sledeča resolucija:
Koaliranl železničarji vseh kategorij zbrani na Javnem shodu v Mestnem domu v Ljubljani dne 27. decembra 1921, protestirajo proti naravnost demoralizujočem zavlačevanju rešitve predlogov vrhovnega vodstva koaliranlh železničarskih organizacij s strani vlade. Beda med železničarstvom Je prikipela do vrhunca po krivici železnIČnih uprav odnosno merodajnih faktorjev vlade. Poživljajo zadnjič Centralno vlado, da s takojšnjo Izpolnitvijo stavljenih predlogov obvaruje državo anarhije na železnicah, ki vsled obupnega stanja celokupnega železničarstva neizogibno mora nastopiti. Apelirajo na predsedstvo narodne skupščine in vse parlamentarne klube, da izpolnijo svoje obljube, dane vrhovnemu vodstvu koalicije. Zahtevajo da vrhovno vodstvo koalicije tudi vnaprej pod vzame vse v čimprejšnjo ugodno rešitev.
Izzivanje italijanskih vojnih ladij v
naših, lukah.
INCIDENT V ŠIBENIKU. — ITALIJANI STRELJALI S STROJNICAMI NA OBALO. — DEMONSTRACIJA ITALIJANSKEGA VOJNEGA BRODOVJA PRED ŠIBENIŠKO LUKO. — INCIDENT POVZROČILI ITALIJANI! -
RAZBURJENOST V SPLITU.
Split, 26. dec. Snoči le došlo v Šibeniku v Široki ulici do incidenta med italijanskimi mornarji z tukajšnje postajne ladje »Audace« ter nekaterimi mešča-
ni Italijani, ki so imeli s seboj orožje, so pričeli streljati, kar je povzročilo, da se je zbrala večja množica prebivalstva in da sta prihiteli na lice mesta policija ta vojaška patrola, ki sta množico razgnali. Nato so Italijani odšli na obalo ter se vkrcali na ladjo. Zatem se Je Italijanska vojna ladja umaknila od obali ter pričela streljati nanjo s t strojnicami Obstreljevanje je trajalo do polnoči Izstreljenih je bilo okoli tisoč »trelov. K sreči ni bilo na obali ljudi. Ranjena sta bila samo dve človeka, eden lahko, a drugi težko. Pri preiskavi naših oblasti se je ugotovilo, da so Italijani zakrivili incident, ker so izzivali. Medtem je davi priplula v Šibenik še druga italijanska vojna ladja, pred luko pa križari Italijansko brodovje. Italijanski konzul zahteva od naših Oblasti, da morajo izkazati na svečan način čast italijanskim častnikom, ter trdi da je krivo meščanstvo. O incidentu ie bila takoj obveščena osrednja vlada. Med meščanstvom v Šibeniku ta Splitu vlada radi tega dogodka ve-Mko ogorčenje. Pričakuje se oster nastop naše vlade proti frapantni žalitvi mednarodnih zakonov.
Zagreb, 27. dec. »Riječ« poroča Iz Splita: Prisotnost italijanske vojne ladje v Šibeniku je izzvala na božični dan strašen krvav incident z velikimi posledicami. Pijani italijanski mornarji so
patrolirali v Šibeniku ter ustavili dva naša mornariška narednika in ju psovali, pri čemer so izzivajoče klicali »Živela Italija«. Nato so pričeli streljati iz samokresov. Na te žalitve in izzivanja sta odgovorila naša mornarja z »Živela Jugoslavija!« Občinstvo, ki je prisostvovalo italijanskem!! izzivanju, sfe je strašno razburilo, tako, da je italijanska patrola zapustila bežeč ulico in se vkrcala na italijansko vojno ladjo. Naša policijska straža je s streljanjem preprečila množici, da se ni približala italijanski ladji. Mislilo se je, da je s tem izzivanje končano. Ko pa so prišli Italijanski mornarji na ladjo, so razburili svoje tovariše ter je vsa posadka otvorlla ogenj na neoboroženo občinstvo. Izstreljenih je bilo okoli 600 strelov. Nekaj ljudi je bilo ranjenih. Občinstvo se je hitro razšlo in poskrilo po hišah. Nato se je ladja umaknila od obali ter z veliko brzino plula v kasni noči po pristanišču, pri čemer je signalizirala. Sodijo, da Je bila v dogovoru z nekaterimi rcnegatskimi družinami. Vsi znaki kažejo, da je ta incident nova provokacija. V Splitu je razburjenost nepopisna. Narodni voditelji zadržujejo komaj meščanstvo, da se v svoji razburjenosti ne loti skrajnih sredstev, ker se tudi v Splitu nahaja italijanska postajna ladja. Danes se v Splitu priredi velik protestni shod vseh političnih strank in skupin ter mestnih društev, na katerem se bo zahtevala odstrani tev italijanskih vojnih ladij iz naših pristanišč.
ŽAŠCITA »EVROPEJSKI VODA«.
Pariz, 27. dec. (Izv.) 1 akor poroča »Chicago Tribune« je dobila francoska delegacija v Washingtonu povabilo, da izdela načrt za zvezo 3 ali 5 veldsil v svrho zaščite evropejskih voda ter da predloži ta načrt ameriški vladi.
POMNOŽITEV AMERIŠKEGA TRGOVSKEGA BRODOVJA. Washington, 27. dec. (Izv.) Trgovsko orodovje Zedinjenih držav naj se
pomnoži v toliko, da bo lahko konkuriralo z Anglijo. Tozadeven načrt je že izdelan. Zagotovljena je državna podpora v znesku 34 milijonov dolarjev ter obratni kapital v znesku 100 milijonov dolarjev.
PRED PADCEM KABINETA BRIAND?
Pariz, 27. decembra. (Izv.) Detni sija Bertelota, desne roke Brianda, je nor udarec, ki ga j« zadala opozicija
DRAGINJSKE DOKLADE URADNIKOV.
Beograd, 27. dec. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora Je bil sprejet z malimi spremembami zakon o draginjsklh dokladah državnim uradnikom v civilni in vojaški službi, kakor je bil predlagan. (Natačnejše poročilo o tem zakonu priobčimo radi pomanjkanja prostora jutri. Op. pr.)
KRALJ ALEKSANDER SE USTAVI
NA‘POVRATKU V ZAGREBU?
Beograd, 27. decembra. Današnje »Vreme« poroča, da se bo kralj Aleksander na povratku iz Slovenije usta-vil v Zagrebu.
NOVA VLADA IN VOLITVE.
Zagreb, 27. dec. »Jutarnji list« doznava iz Beograda, da skuša vlada čimprej pripraviti teren za nove volitve, ki bi se mogle vršiti Že v mesecu anrilu. najpozneje pa v mesecu maju I. 1922.
NOVI ALBANSKI NAPADI NA NAŠE KRAJE.
Zagreb, 27. dec. »Slobodna Tribuna« poroča iz Eeograda: Po vesteh z albanske meje so se zbrale v nevtralnem pasu nove albanske razbojniške čete, ki vpadajo v naše ozemlje ter plenijo in ubijajo naše prebivalstvo.
NESKLEPČNA SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE.
Beograd, 27. decembra. Glavni odbor demokratske stranke je imel danes dopoldne sejo, na kateri bi se moralo razpravljati vprašanje vojnega ministra. Seja se je radi nezadostnega števila prisotnih poslancev odgodila.
USTANOVITEV »ZVEZE SOCIJA-LISTICNE OMLADINE JUGOSLAVIJE.«
Zagreb, 27. dec. (Izv.) Te dni se je v tukajšnjem domu osnovala -Zveza socijalistične omladine Jugoslavije«. Njena naloga ima kulturno - prosvetni znač«j v duhu denia-kartskega socijalizma. čim se iz/e-de organizacija v Zagrebu, se bo takoj začelo z osnovanjem enakih organizacij tudi po ostalih mestih Jugoslavije.
BOLGARIJA PROSI ZA PODALJŠANJE PLAČILNEGA ROKA.
Beograd, 27. dec. (Izv.) Bolgarska vlada je prosila reparacijsko komisijo za podaljšanje plačilnega roka svojih vojnoodškodninskih obveznosti. Obrok, katerega bi morala plačati Bolgarska v zlatih frankih, znaša preračunan na lev”? 3 milijarde papirnatih levov,
Briandovemu kabinetu. Sedaj je le še vprašanje časa, koliko časa se bo obdržat slednji še na krmilu. Kakor se sodi, zavisi od nastopa Brianda na današnji kabinetni seji, ali zavleče še za nekaj tednov padec svoje vlade.
Gospodarski pravec zunanje politike.
Ko je minula svetovna vojna in so se ustanovile nacljonalne rržave v srednji Evropi, se je smatralo kot načelo pametne politike, da se ustvarijo nepremostljive zapreke meddržavnih gospodarskih, prometnih, finančnih in kulturnih stikov. V tem smislu se je zamislilo politiko, ki naj diplomatično, vojaško in tudi gospodarsko kolikor mogoče oponira sosednim državam.
Nadaljnt razvoj gospodarskih razmer v nasledstvenih državah pa Je pokazal na delovanje činitelja, ki v svoji vplivnosti sega preko državnih mej, preko celo Evrope: države so namreč nerazdeljivi deli svetovnega gospodarskega procesa. Zadostuje spomniti na valutno vprašanje, ki nesporno izraža medsebojno zvezanost svetovnega gospodarstva, predvsem pa ozemlja, ki ga tvorijo evropske države. Nobena država ne predstavlja gospodarskega sistema, ki bi sam sebi zadostoval. Navezana Je na zunanjost velikimi industrijskimi in agrarnimi potrebščinami. Iz tega izhaja nujnost internacijonalnegd prometa, nakupa tujih gospodarskih dobrin in denarne izmenjave.
Ravno ta gospodarski razvoj je dokazal napačnost politične in gospodarske izolacije, kateri so se bile vdale nasledstvene države. Vidimo, da so v poslednjih nastopila ogromna gospodarska nesoglasja in težke draginj ski. krize.
Tudi za našo državo velja v neovrgljivi meri, da je pripisovati gospodarske in socijalne bolezni, v katerih se še danes nahajamo, tej gospo-darskopolitlčnl ekskluzivnosti napram inozemstvu. Ona Izhaja iz popolnega pomanjkanja dalekovidnih gospodarskih politikov. Beogradska vlada, parlament in stranke se brigajo za zadeve politične nadvlade. Primanjkuje pa velikopoteznih načrtov, kt za zunanjepolitično področje predvidevajo inicl-jative gospodarske politike.
Danes je Evropa sestav bolnega gospodarstva. Državniki zapadnlh velesil se pripravljajo na skupno konferenco, ki bo razbistrila marsikateri vzrok in le k proti evropski gospodarski krizi. Konkretnih rešitev pa ne bo mogla podati, ker delujejo v posameznih državah politične in gospodarski sile, kt nasprotujejo sklepom segajočim v globine lastnih gospodarskih in denarnih razmer. Taka opreznost je temelj zasebnega in tudi mednarodnega gospodarskega odnosa posamezne države.
Češki politiki so v zadnjem tednu pokazali pot, ki edina vodi do konkretnih ciljev. Mednarodno gospodarstvo se da ozdraviti samo na ta način, da pristopijo države k obširni konštruktivni politiki na gospodarskem in političnem polju, ki bo stremila k internacijonalni solidarnosti gospodarska navezanih držav.
To pot bo morala ubrati tudi naša država, Preko nje gre val kritičnih valutnih derut, draginjskih kriz, prometnih potežkoč in finančno-političnih nasprotovanj. Internacionalne konference Jih ne bodo odpravile, pač pa medsebojno sporazumevanje na podlagi lojalno zasnovane gospodarske politike in pa stvarnih Internacionalnih gospodarskih pogodb. Zdravo gospodarstvo je temelj nacionalnega življenja. Prvo pa je zvezano z gospodarstvom sosednih držav in cele Evrope. Odtod izhaja neodložljiva potrebe po gospodarski zunanji politiki.
Volni minister Zečevič podal ostavko.
Beograd, 26. dec. Po sestavi vlade Nikole Pašiča in podpisu ukaza o imenovanju novih ministrov je vojni minister general Zečevič podal ostavko na svoje mesto. General Zečevič je izjavil ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču, da Želi odložiti ministrsko listnico, ter mu je tudi podal pismeno ostavko, v kateri utemeljuje svoj koiak s tem, da mu jc nemogoče ostati v vladi, ker se mu že vnaprej izraža nezaupanje. Ministrski predsednik Pašič je sprejel ostavko generala Žečcviča ter je o njej poročal kroni.
Beograd, 27. dec. (Izv.) Iz oko!-nosti, da je kralj Aleksander odpotoval poprej, predno je bilo rešeno vprašanje vojnega ministra, se sklepa. da Je kralj to zadevo prepustil popolnoma Pašiču, da reši Isto v sporazumu z vlado. Med tem časom bo najbrže Pašič sam zastopal mesto vojnega ministra.
Beograd, 27. dec. Danes se je f ministrskem svetu razpravljalo o vprašanju izpolnitve listnice vojnega ministra. Kot kandidata se omenjata general Vasič in Matič.
RAZPRAVA PROTI RADIČEVSKIM HUJSKAČEM.
Zagreb, 27. dec. (Izv.) Danes se je pred zagrebškim sodnim dvorom začela razprava proti Pavlu Tragijl ln še dvema drugima kmetoma iz Sv. Ivana Zeline, ki so dne 6. novembra t.' L naščuvali ter privedli veliko množico naroda pred svojo kotorsko oblast ter so tam demonstrirali proti pozivu vojaške komande na šesttedensko orožno vajo. Zahtevali so od oblasti, da ista javi vojni komandi, da se pozvanci ne mislijo javiti pod orožje, S tem so zagrešili imenovani trije prestopek proti čl. 1. toč. 4 zakona o zaščiti varnosti in javnega reda v državi. Razprava se nadaljuje.___________
STOLETNICA DOSTOJEVSKEGA.
Včeraj so ruski dijaki praznovali stoletnico največjega ruskega pisnte-V- t. literarno slovesnostjo, ki je privabila v univerzitetno zbornico številno in odlično ljubljansko občinstvo. Predavanje prof. dr. Ozvalda o dobrem geniju ruskega naroda in človeštva sploh je bilo globoko etično zasnovano. Dolga ruska razprava inž. Berga pa je ostala nerazumljena in je očitno utrudila. Zato pa je govor mladega ru-skega učenjaka dr. Preobraženskega zaokrožit slavnost z izbranimi razmišljanji o Dostojevskijcvi socijaino-politični vizionamosti, ki je temeljila na njegovem ženijalnem spoznanju poslednjih globin ruske duševnosti. Pozdravljamo ta simpatični korak kul* turnega udejstvovanja ruskega dija-štva med nami.
Borzna poročila.
Zagreb, 27. dec. Devize: Donaj 4.66—4.75, Berlin 144—148, Budimpešta 43-44, Italija 1170—1180. London Izplačilo 1100—1110, ček 1100—1165, Newyork Izplačilo 2G0, ček 256—257.50, Pariz 2090—2100. Praga 365-370, Švica 5000-5100. Valute: Dolarji 257—258, avstr, krone 5.50, rublji 20—28, angleški funti 1050, napoleondorl 900—975, nem. marke 141—148, italijanske lire 1160 do 1170.
Beograd, 27. dec-, valute: lire 290, leji 51, marke 31.50, češkoslovaške krone 92.75, avstr, krone 1.55, devize: London ‘275, Pariz 525, Newyork 65. Ženeva 1275, Milan 293, Praga 93.25, Berlin 35 50. Dunaj 1.23, Sofija 47, Budimpešta 11.10.
Dunaj, 27. de-. marke 3147, Ura 11.975, franc, '-ankl 24.990. sterlfn-gi*45.3S0, dolar" 23.840, dinarji 5693, avstr, krone 83.90, poljske mark* 185, čsl. kro"» 79.27.
Praga, 27 dec., valute: marke 37.60, lire 1328.50, franc. franki 313, stcrllngi 563.50, d darji 228, dinarji 70-75, avstr, krone 102.25, poljskt marke 0.945, čsl. krone 2.10.
Curih, 27. dec., valute: mark* 2.90, lire 23.70, franc, franki 40.90, steriingi 21.48, dolarji 513, dinarji 2, avstr, krone 0.19, poljske mark« 019, češkoslov. krone 7.10.
lit
Avstrija na razpotju.
Izid šopronjskega plebiscita nas spominja znova onih vesti, ki so se pojavile svoj čas, trde, da je Francija prepustila Italiji podonavsko srednjo Evropo z Balkanom kot interesno sfero. če odgovarja ta vest resnici, je celo postranskega pomena, kajti samo po sebi je razvidno iz dogodkov poslednjih let, da hoče igrati Italija predomi-n&ntno vlogo na naznačenem ozemlju.
Sporazum v Benetkah je vsa evropska javnost po pravici komentirala kot italijanski diplomatski uspeh v smeri te težnje. Kazal se je kot sporazum med Madžarsko in Avstrijo in hrkrati kot naslonitev obeh na Italijo. Toda polagoma je začelo pronicati, da je bil sporazum Dunaju več ali manj vsiljen in tudi zadnji del boja za Burgeland je ‘ renčal z zmago Modžarske« in pora-. oni Avstrije pod očitno patronanco i lije. Slednji je očividno največ za P i'1*'urarsko, ki jo smatra kot najbojevi-
*io in najnespravljivejšo nasprotnico ;■ .‘proslavijo in Češkoslovaške za naj-' ' :,i ega zaveznika za njiju hrbtom.
Istočasno pa se je sklenila dosti da-v segajoča prijeteljska pogodba med Češkoslovaško in Avstrijo, po kateri se •c Pednja nedvomno približala mali anilini:!.
Tu pa se nahajamo na važnem razpotju. Nastaja vprašanje temeljnega pomena za našo bodočnost. Ali se bo bodoča grupacija v srednji Evropi vr-čila v naznačeni smeri, to je ali moremo pričakovati nadaljnega zbliževanja med doslej smrtno sprtim nemštvom, al je sedanje približevanje Dunaja Pragi le začasnega pomena, le epizoda brez trajnejših posledic. Kajti podoba Je, da bo v bodočnosti treba razrešiti vprašanje, s kom se bo koalirala srednja Evropa, posebno še slovanski del, ali z Nemčijo ali njenimi zapadnimi nasprotniki. Dalje pa vprašanje, v kakem razmerju se bo nahajala Italija z Nemčijo.
Vse politične sedanjosti se bodo naposled preizkusile na tej točki — da spada tudi rusko vprašanje direktno v to skupino, je umljivo samo po sebi. Podčrtali smo že, da je tajnost avstrijsko - češkega sporazuma odvisna od razmerja obeh do Nemčije. Ali pa bo na drugi strani italijanska naklonjenost do Madžarske še nadalje vedno bolj odtujevala Avstrijo Italiji ali bo rimska diplomacija znala zagladiti nastalo od-tujenje.
Po likvidaciji burške zadeve med Madžarsko' in Avstrijo pač ne bo več Večjih spornih točk, Če odštejemo, da bo na obeh straneh ostalo ogorčenje vsled izgubljenega ozemlja. Toda tudi posebne prilike za ožje stike ne bo, ker le Avstrija v veliko večji meri naveza-aa na sodelovanje s češkoslovaško in nami. Da bi se dala zlorabljati po Ita-H}1 za povsem tuje račune proti nam, ni verjetno. Zato bi bilo mogoče, da bodo mojstrske Beneške poteze prinesle trajnejših koristi in da jim bodo celo spretne rimske roke težko križale račune.
Mednarodni položaj v srednji Evropi se konsolidira le počasi, še vedno ne moremo videti obrisov trajnejše grupacije. ’ Očividno bo ostalo tako vse dotlej, da nastopita aktivno Nemčija In Rusija, ki pomenita takorekoč osnovna politična tečaja, določujoča smer bodočih strakcij okrog nas.
ifi bolnice in zdravilca pl zaliiUijo.
Od več strani tako iz Maribora, Ptuja, Celja, Ljubljane, Novega mesta itd., kjer se nahajajo državne bolnice, nato državnega zdravilišča za bolne na pljučih v Topolšici, dobivamo sporočila o katastrofalnem položaju tamkajš-nih uprav. Stvar je dozorela že tako daleč, da je treba resno misliti na da-
Michčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS".
»Nazaj!« so vikale straže, pri-pravljaje svoje samostrele za linami trdnjavskih zidov.
- S čuvajevega stolpiča se je oglasil rog in zabučal preko doline. Rožljanje po dvoriščih je pričalo, da hite vojniki k orožju. Roland in Loredan »ta se vrnila s svoje opazovalne točke hitreje, nego sta bila dospela nanjo. Roland je bil bled. Loredan je majal z glavo.
»Tu noter ne pridemo nikoli,« je dejal.
»Jaz pridem,« je siknil Roland izmed zob. »še pred to sredol«
* »Zakaj pred to sredo?«
»Zato, ker pride v sredo francoski kralj! Pierrefonds ni njegova last. On nima tu nič več pravice od mene. Razlika je le, da čaka njega bolj prijazen sprejem!«
Razbojniku dozdevno ni šlo v glavo, kaj naj bi imel kralj opraviti v tej IstorlJI. tja tihem pa sl je mislil
lekosežne posledice, ki bi nastale če centralna vlada ne priskoči takoj z izdatno podporo tem zavodom na pomoč. Brez te pomoči obstoja možnost, da bo marsikateri zavod primoran zapreti vrata bolnikom v najhujši zimi še pred božičnimi prazniki, oz. za novo leto.
Ne vem, če se more še katera država ponašati s te vrste »kulturnimi škandali«, res je samo, da stoje državne zdravstvene inštitucije v Sloveniji pred katastrofo. Ce je tozadevno kaj boljše v Hrvaiski, oz. v Srbiji, o tem prepuščam ugotovitev tamošnjim javnim g-lasiloin.
Dcficiti posameznih bolnic in zdravilišč dosegajo milijonske in večmilijonske vsote. Trgovci vsake vrste, ki so oskrbovali te državne zavode, so ponovno po predložitvi neplačanih računov zadnji mesec odrekli vsako pre-skrbovanje živil in drugih potrebščin na upanje, kar je v očigled dejstvu, da je danes kredit neznana stvar, prav umljivo. Poleg vsega so se oglasili ponovno tudi obrtniki, ki so skrbeli razna reparacijska in adapcijska dela, se na ta račun zadolžili in sedaj iščejo denarja ob novem letu tam, kjer bi ga morali dobiti.
Hrana v bolnicah in zdraviliščih, nezadostna in slaba dosedaj, postaja od dne do dne pičljiva in slabša. Bolniki, ki morajo bivati v takih zavodih, lahko izpričajo mnogo. V veliko slučajih je ravno vsled teh razmer vsako zdravljenje skoro nemogoče. Poleg tega ni niti sredstev za nabavo najpotrebnejših zdravil in obvez. Zima z vso neizporosnostjo terja posebno letos mnogo kuriva. Stopite v sobe, kjer bi bilo kurjenje absolutno potrebno in uverite se, da o kurjavi ni niti govora. Zanimivo je dejstvo, da se bolniki vsled pomanjkanja kurjave niti tedensko ne morejo kopati. O uveljavljenju sanitarnih predpisov sploh ne more biti govora. Število, kvaliteta bolniških strežnic, strežnikov in služkinj se ne more vzdrževati na potrebnem stale-žu, ker ni denarja. Poleg tega so vsi, kar jih je, vpreženi preko svojih moči in morajo za sto do dvesto kron mesečno, katerih pa večkrat marsikateremu upravitelju na koncu meseca ni mogoče izplačati, tvegati svoje življenje. Ni čuda, če bodo ravno najboljši izmed teh zapustili svoja mesta. Dogodili so se slučaji, da je moralo osobje teh zavodov založiti svoj denar za nabavo najnujnejših stvari* katerih uprava ni mogla izplačati.
Sedaj si pa pomislimo položaj teh upraviteljev. Upniki si podajajo kljuko:	ne v pisarni, ne na ulici, ne v
javnem lokalu ni upravitelj varen pred upniki, niti pred bolniki, kojim ni mogoče ustreči. Prehrane in kurjave sc za zimo ni moglo nabaviti, ker ni bilo kredita. Količina eventuelne zaloge pojema, po največ je že popolnoma pošla. Bolniki potrebujejo hrano, zdravilo, služinčad plačo, poslopja nujna popravila, adaptacije itd.
Te javne inštitucije niso dobičkonosna podjetja, absolutno potrebna pa so. Da je temu tako, pričajo proračuni 06talih, od nas še bolj nazadnjaških držav. V Ljubljani imamo zdravstveni odsek za Slovenijo, kojemu so te vrste inštitucije podrejene. Res pravo veselje morajo uživati sanitetni šef in pristojni referenti, ko prihajajo dnevno pismeno, ustmeno in brzojavno obvestila gornje vsebine pred njihove oči. Oni odhojajo v Beograd prosit, kjer jih pa s par lepimi besedami zopet odslovijo in morajo biti veseli, če dobijo vsaj obljube iz ust merodajnih faktorjev.
Temu škandaloznemu stanju, ki bo v najkrajšem času postalo popolno dejstvo, je kriva vsekakor vlada v Beogradu. Brezmiselno izvažanje živil iz države je dovedlo do tega obupnega stanja, ker se ni skušalo nikdar zagotoviti od verižniških izvoznikov vsaj nekaj čezmernih vagonov živil za te vrste inštitucije po primernih cenah in iz tega sledeče naraščanje cen je one-
»Pri takem poslu je mojih dvajset junakov odveč,« je dejal čez nekaj časa. »Tu mora zvijača nadomestiti silo...«
»Z zvijačo ali silo,« je odgovoril Roland, »do srede bom v trdnjavi, ali pa mrtev.«
Strast je govorila iz njega.
Krčma je stala ob znožju trdnjave. Bila je še nekam spodobna. Njene fazanje paštete, slastno pečeni srnjaki in jelenja stegna ter rujno vince iz kleti mojstra Tiphaina — vse to je imelo med gospodi oficirji, trdnjavskimi vojniki in bogaboječimi menihi iz bližnjega samostana kaj dober sloves. Mojster Tiphaine je bil suh in koščen petdesetletnik, bolj mrklega nego veselega značaja. Fazane, jelene in srnjake so mu dobavljali za majhen denar divji lovci, ki jih je mrgolelo po tistem kraju. Njegova največja radost pa je bila, kadar je mogel sam na prežo v lepih luninih nočeh- Nihče ni umel spretneje prevariti lovskih čuvajev.
Tiphaine je bil oženjen — kako ne bi bil? A izbral si je mlado, štiriindvajsetletno Normanko, in to je
mogočilo sploh gospodarstvo v mejah proračuna, ki je bil za te vrste inštitucij že itak sestavljen brez kritja, i-eve državni proračun obremeniti za ljudsko zdravje in s tem državno blaginjo ne gre.
Vlada beži pred rednim proračunom, pri tem pa ustanavlja razne nepotrebne sinikure itd. in tako onemo-gočuje sploh vsako ravnotežje v celotnem gospodarstvu. Pa kdo bi našteval?
To smo hoteli povedati Vemo, da bo iz BeogTada bruhnilo ogorčenje, ker se slične stvari iznašajo v javnost. Dolžilo se bo po nepotrebnem razne uradnike, da so izdali uradne tajnosti poloma državnih zdravstvenih zavodov, kar pa seveda ni res, pač pa je res, da je sve to že nekaj časa javna tajnost.
Torej narodu na novo leto: Pomoči potrebnim v tolažbo!
Vsi poslanci se naprošajo, da energično intervenirajo na pristojnem mestu in potrkajo na vrata ministra narodnega zdravja in ministra financ. Če to ne bh pomagalo, naj zaropotajo enkrat tudi v parlamentu: Ljudski in državni interes je, da se v zadnjem hipu prepreči ena največja bližajoča se katastrofa.
Radovedni smo kaj bo sedaj reklo »Jutro«, ki uganja tako demagogijo z ljubljansko aprovizacijo, ko v tem slučaju ljubljanska socijalistična večina nima prav nikakega vpliva na potek stvari, temveč gre za zavode, ki stoje pod upravo in kontrolo centralne vlade, v kateri soodločujejo ne socijalisti temveč —- demokrati.
Prekmurje.
(Nadaljevanje.)
Mnogo manjše važnosti za gospodarstvo Prekmurja in tudi mnogo manjše dobičkanosnostl za prekmurskega kmeta kot reja klavne živine in konjereje je poljedelstvo. Prekmurje goji sicer skoro vse kulture, kot se goje po sosednji Štajerski, toda ne v takem obsegu, da bi prišli poljedelski produkti resno vpoštev za Izvoz. Pač bi se dalo z moderniziranjem poljedelstva doseči znaten izvoz tudi v poljedelskih produktih, s čimer bi se plodonosnost Prekmurja še povečala. Omeniti moramo dobro uspevajočo kulturo lana in konoplje, poleg tega pa na novo uvedeno kulturo tobaka, ki daje prav dobro tabakovo kvaliteto, o kateri renta-biliteti pa računi še niso zaključeni in bo šele bližnja prihodnjost • pokazala, ali se bo gojenje te kulture izplačalo ali ne.
Vina prideluje Prekmurje precej, posebno okoli Dolnje Lendave. Prekmursko vino je srednje' kvalitete in množina pridelka ne zadoSča na domačo potrebo. Posebno boljša kapljica se uvaža iz sosednjih štajerskih vinskih goric.
Velikega gospodarskega pomena za deželo pa je sadjereja. Vsakovrstnega sadja je v Prekmurju v izobilju in se izvaža vsakoletno v veliki množini. Značilno za dobičkanosnost izvoza sadja je sledeči slučaj. Ko je 1. 1919. centralna vlada v Beogradu prepovedala izvoz sadja v Avstrijo in na Madžarsko, niso vedeli Prekmurci ne kod ne kam s svojim sadjem, ker se v Jugoslaviji za isto ni nikdo zmenil. Iz te prekerne situacije je rešil prekmursko prebivalstvo takrati provizorični civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšlč, ki je ustanovil v svrho odpomoči »Naku-povalnico sadja za Prekmurje« z sedežem v Mariboru. Dasi je ta nakupoval-nica morala šele orati ledino in se posebno v svojem početku boriti s silnimi težkočami je vendar izkazala že prvo leto skoro poldrugi milijon čistega dobička. Kako dobičkanosna bi bila po izboljšanju prometnih zvez lahko izvoz sadja, to si lahko po tem vzgledu vsak sam izračuna.
Ob tej priliki naj omenimo še agrarno reformo v Prekmurju. Okoli 80.000
bila njegova nesreča. Martina je bila izmed tistih potuhnjenih muc, ki se jim pozna že na oko, kakšne ptičke najrajše lovijo. Tiphaine je to kmalu zaduhal. Pri vsaki priliki je obetal Martini:	,
»Ako me goljufaš, te ubijem!«
Martina sl je vedno zapisala njegovo grožnjo v srce. A kaj pomaga pisati, če je hudič zraven, da briše!
»In končno,« sl je rekla nazadnje, »več nego enkrat me ne more ubiti!«
II.
O korist! prešuštva In divjega lova.
Tisti večer okrog pete ure je rezala gospa Tiphalnova čebulo za omako k lepemu zajcu, ki mu je bila namenjena visoka čast, da ga zaužijeta gospod Roland de Saint-Andre in njegov vojskovodja. Tiphaine je stal s sekalom v roki pri debeli kladi in drobil slanino; ta posel je opravljal s srdito vnemo, stiskaje ustnice in zlobno bliskaje z očmi.
»Martina,« je izpregovoril nenadoma, »zdi se mi, da tisti, grajski plavolasec, mladi kornet — nu, vikont. da bi ga satan Dobodel!... Zdi
oralov prekmurske zemlje je last madžarskih grofov kot n. pr. Esterhazy-ja, Zichyja, Srechenyja itd. Izpeljava agrarne reforme je zadela v Prekmurju na precejšne težkoče. V početku so dajali dele veleposestev v najem le bližnjim okoličanom gragov, pozneje pa so razdelili vso zemljo, tako, da so
tudi revnejši in manjrevnejši prišli do svojega najemninskega deleža.
Lesa v Prekmurju primanjkuje ker je premalo lesa in bi se uvoz istega, posebno kurilnega lesa jako izplačal. Sedaj je otežkočen radi slabih prometnih zvez, o katerih spregovorimo prihodnjič.	(Dalje	prihodnjič.)
Gospodarstvo.
ljubljanski trg.
Na trg so se pripeljale zopet večje množine mesa, tako da je za praznike potreba krita. Razprodaja se telečje meso 32 in 34 K kg, goveje meso od 20 do 34 K kg po kvaliteti, drobnica 24 K kg, prašičje meso 40 in 44 K kg.
Mestna aprovizacija je spravila na trg en vagon lepih jajc. Zanimivo je, da občinstvo smatra vse blago jnestne aprovizacije kot manjvredno vsled vojnih izkušenj. Občinstvo se opozarja, da nabavlja sedaj mestna aprovizacija le najboljše blago kar ga je sploh mogoče dobiti. Ce občinstvo z nakupom ne podpira mestne aprovizacije, potem ta ne more delati. Jajca se razprodajajo po 8 K komad. Na kmečki trg je došla za praznike večja množina jajc zelo mešane kvalitete, vsled dolgega hranjenja jajc za praznike.
Cena moki sloni na 21 K za kg št O v detajlni razprodaji. Aprovizacija je nabavila veliko množino moke, ki se bo v kratkem pričela oddajati pekom in občinstvu po znižani ceni.
Ribji trg je bil za praznike zelo živahen in je došlo na trg precej blaga. Potreba še ni bila krita.
Glede moke je krita komaj polovična potreba Ljubljane.
so se izjavile do sedaj sledeče občine:
Sodni okraj Kočevje: Knežja Upa, Koprivnik pri Kočevju, Mozelj, Nemška loka. Spodnji log. Sodnji okraj Črnomelj: Adlešiči, Butoraj, Črnomelj, Dobliče, Dol, Dolenja Podgora, Dragatuš, Čeplje, Griblje, Kot, Loka, Petrova vas, Planina pri Črnomlju, Radence, Stari trg pri Črnomlju, Talčl vrh, Vinica, Vinji vrh, Sinji vrh. Sodni okraj Metlika: Bož jakovo, Drašiči, Gradac, Podzemelj, Radoviča. Sodni okraj No-vomesto: Bela cerkev, Brusnice, Čer-mošnjice, Gorenje polje, Mirna peč, Novomesto, Orehovica, Prečina, Poljane, Šentpeter pri Novememstu, Šmihel - Stopiče, Toplice. Sodni okraj Žužemberk: Ajdovec, Ambrus, Dvor, Zagradec, Žužemberk. Sadni okraj Trebnje: Dobmiče, Trebnje, Selo pri Šum-perku, Velika Loka,, Sodni okraj Kostanjevica:	Ko^ jevica, Čatež, Sv.
Križ, Šent Jernej, Velika dolina. Sodni
okraj Krško: Cerklje pri Kostanjevici Raka. Sodni okraj Radeče:	Radeče,
St. Jur pod Kumom. Sodni okraj Mokronog: Mokronog, Škocijan na Dolenjskem, Smarjeta, St. Rupert, Trebelno. Sodni okraj Višnjagora: Bukovica, Dob, Dedni dol, Draga, Hudo, Muljava, Križka vas, Veliki Kaber, Leskovec, Polica, Prapreče, Stehanja vas, St. Vid, pri Stični, Zagorica, Žalna. Sodni okraj Litija: Aržiče, Dole, Ko-tredež, Litija, Moravče, St. Lambert, Trebeljevo. Sodni okraj Ribnica na.Dol: Dane, Gora pri Sodražici, Velike Poljane. Sodni okraj Velike Lašče: Kompolje, Turjak, Velike Lašče, Videm. Sodni okraj Ljubljana: Brezovica, De* vica Mar. v polju, Dobrunje, Iška loka, Ježica, Medvode, Moste, Pijava gorica, Račna, Spodnja Slivnica, Šmarje pri Ljubljani, Šmartno pod Šmarno goro, Vič, Zelimlje. Sodni okraj Brdo; Dob, Krašnja, Krtina. Sodni okraj Kamnik: Depaljavas, Dotrrnle, Jarše, La-hoviče, Mekinje, Podgorje, Podhruška, Trzin, Vodice. Sodni okraj Škofjaloka: Javorje, Oselica, Sora, Trata. Sodni okraj Kranj:	Predoslje,	Šenčur	pri
Kranju. Sodni okraj Radovljica: Be* gunje, Bled, Kamnagorica, Kropa, Les* ce, Bohinjska Bistrica, Leše, Radov* ljlca, Ribno, Srednja vas. Sodni okraj Kranjska gora: Dovje, Koroška bela, Kranjska gora, Rateče. Sodni okraj Tržič: Kovor, Sv. Ana. Sodni okraj Vrhnika: Preserje, Cml vrh, Horjul Sodni okraj Logatec: Lolenji Logatec. Sodni okraj Cerknica: Cerknica, Rakek, St. Vid nad Cerknico. Sodni okral Lož: Stari trg pri Ložu. Štajerske občine: Braslovče, Brežice, ob Savi, Cv«n pri Ljutomeru, Dobrna pri Celju, Qo« mlljsko, Kapele pri Brežicah, KozJq, Laško, Ljutomer, Mala nedelja, Oplotnica, Poljčane, Polzela, Radi&lavcl, Ruše pri Mariboru, Slamnjak, Slo ven j gradeč, Studenci pri Mariboru, St. Jurij otil juž. žel., Sv. Lenart nad Laškem, Šmartno ob Paki, Trbovlje, Vranska Zabukovje. Hrvatske občine: Severin na Kupi, Vrbovško, Gospič, Kraljeviča. Dalmatinske občine:	Benkovac,	Slnj
(Split). Gremij trgovcev v Ljubljani, G remi j trgovcev Ljubljana okolica, Oremij trgovcev Celje, Kmetijska družba za Slovenijo, Pokrajinski odbor koallranih železničarskih organizacij za Slovenijo, Samostojna kmetijska stranka, Razni denarni zavodi, podjetja itd.
T
Dnevne vesti.
— V blagohotno vpoštevanjel Naš list sprejema novoletna voščila in oglase za novoletno številko do petka 30. t.,m. opoldne. Novoletna številka bo posebno zanimiva ter izide v zelo povečani nakladi in bo imelo oglaševanje v njej še večji uspeh, kakor sicer.
— Krall Aleksander v Sloveniji. Včeraj dopoldne Je prispel kralj Aleksander inkognlto v Slovenijo ter se podal za par dni v naše planine na lov za divjimi kozami. V njegovem spremstvu sta med drugimi dvorni minister Jankovič in prvi adjutant general Hadžič.
— Sprejem pri g. namestnika. Gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar v sredo 28. in četrtek 29. t m. ne bo sprejemal strank.
— Imenovan/a. Za carinskega posrednika pri carinarnici na Jesenicah sta imenovana gg. Ante Grom in Stefan Koštan. Za pomočnika komisarju železniške policije v Rakeku je imenovan absolvlrani slušatelj tehniške visoke šole g. Mitra Kadžič.
— Službi sta zamenjala gg. profesorja Fr. Watzl z realne gimnazije v Ljubljani in dr. Jakob Kotnik iz Kranja.
— Promocija. Gospod Milko Gnezda, sin pok. nadzornika g. Ivana Gnezda, Je
bil na praški univerzi promoviran za' dok«
toria vsega zdravilstva.
— Novi zakoni. Zakonodajni odbor j« odobril zakon o davku na vojne dobičke^ zakon o davku na zemljišča, zakon o upravi fondov in zakon o nošenju orožja.
— Obznana ukinjena. Zakonodajni odbor Je v seji dne ŽS. t m. preklical ob* znano.
— Vpokojena sta g. dvorni svetnik Anton Mahkovec in vladni tajnik g. Gustav. Golia.
— Zakon o orožništvu. V zakonodajnem odboru razpravljajo o zakonskem načrtu glede orožništva. Orožništvo S« podredi vojnemu ministrstvu kot sestavni del vojske. Samo glede strokovne izob> razbe spada pod notranje ministrstvo.
— Nabava različnega materljala M izdelavo protez. Državna protezna delavnica želi nabaviti večle množine raznega materljala za Izdelavo protez za volne Invalide, kakor železne, medene In Jeklena pločevine, razne vrste železa in jekla, zakovic, vijakov, žice, cina, gumbov, sv*, drov, oglja, različne vrste gornjega in podplatnega usnja ter potrebščin za izdelovanje proteznih čevljev, nadalje mavca, gumijastih trakov in cevi, različnih ponlkla-
se mi, pravim, da smrkavec vse preveč pohaja okoli mojega kurnika ..«
»Ali meniš, da zalezuje najine kokoši?« je mirno vprašala Martina, ne da bi prestala v svojem zanimivem opravilu.
»Babja krila ga mičejo, tako tl pravim!« je povzel Tiphaine, ki je sekljal čedalje besneje-
»Misliš? Pa ne da bi hodil za našo Madelonko?«
»Če le ne hodi za teboj, prekleta koza!«
Martina je uprla solzne oči v soproga.
»Kam naj stresem to čebulo?« je vprašala.
»Tjnle!« je rekel Tiplmine s svojim raskavim oštirskim glas tn »Na mojo dušo!« se je vrnil k stvari, »zapomni si: ako me goljufaš, te ubijem!«
Martina si je okrasila obVčje z vso nedolžnostjo, ki je takšnim lisicam zmerom na razpolago.
»Kako si ne bi zapomnila,« jc dejala, »ko mi poveš po desetkrat na dan?«
Tiphaine je besno udrihal s sekalom po kladi, prav kakor bi razbijal dvoje grešnih glav; toda natihem je bil ves pomirjen po brezprimer-nem Martininem ravnodušjem. Pomirjen — vsaj za nocojšnjo noč. Prizor, ki ga Je napravil svoji mladi ženi, je bil namenjen zgolj v svarilo in pouk. V svesti si doseženega učinka je molčal dobršne pol ure. Nato se je oglasil:
»Ali veš, Martina, obkorej vzide mesec nocoj?«
Martina se je zdrznila. Podjeten nasmešek ji je blisnil preko ust-»Kako naj vem, ko hodim večer za večerom s kokoši spat.«
»Da ti povem,« je povzel soprog. »Zdi se, da bodo Imeli na gradu v sredo poset. Nekakima velika živina pride iz Pariza: težko če ne bo kak princ. In zato so mi sporočili, naj sj omislim, dobrega srnjaka pa ?e kaj drugega zraven. Če ga ustrelim nocoj. ne bo nič prezgodaj, da se uleži.«
(Dalje prihodnjič.)
alh 2aponk Itd. Itd. Natančna množina materiala in dobavni pogoji se lahko vpogle-dajo pri upraviteljstvu Drž. protezne delavnice v'Ljubljani. Interesenti se vabijo, da vložijo pismene, zapečatene in pravilno kolekovane ponudbe z vzorci vred do vključno 25. januarja 1922 v pisarni Invalidskega odseka (Št Peterska kasarna) v Ljubljani, soba štev. 2.
— Kal It x 20% prlznanlcaml? Pred podpisovanjem državnega posojila se je razglašalo, da se bodo 20 % priznanice do vsote 1000 kron Izplačevale, še preden bo podpisovanje drž. posojila zaključeno, a za vsote preko 1000 kron pa se bodo izdale nove priznanice kot 7 % državno posojilo. Ker pa še do danes nismo prejeli ne denarja, ne novih priznanic, postajajo ljudje upravičeno nezaupnl. V pomirjanje naj bi se zavzeli naši poslanci, da vlada dane obllube tudi izpolni.
— Poštni čekovni zavod v Ljubljani Izkazuje za mesec november 1921 sledeče poslovne uspehe: število vlog 151.903 (v oktobru 1921:	138.095; v novembru	1920:
87.667) s »prometom v Iznosu kron 683,750.330:08	(kron 692,863,390:98;	kron
325,582.226:40). število izplačil 52.354 (61,778; 47.755) s prometom v Iznosu kron 651,245.687:44	(kron 665,367.908:54;	kron
335,172.054:20). Imovlna na računih je znašala dne	30. novembra 1921:	kron
188,789.027:50 (dne 31. oktobra 1921: kron 156,284.384:86; dne 30. novembra 1920: kron 71,173.473:88).
— Generalna direkcija voda v mlnlstr-, stvu poljoprivrede 1 voda je Izdala »Prl-vremenl popis vodenih snaga (sil)« In »Iz-veštaj o radu generalne direkcije voda« od osvobojenja do 31. maja 1921. g.« Brošure so denarnim zavodom in Industrijskim korporacijam brezplačno, drugim Interesentom proti zmerni ceni na razpolago; dobiti jih je pri generalni direkciji voda v Beogradu, Krunska ulica 81.
— Juina železnica uvede s 1. januarjem 1922 pri celokupni računski službi v območju obratnega ravnateljstva dinarsko vrednost. Vsa podjetja, zavodi, dobavitelji, trgovci In drugi, kateri poslujejo z Južno leleznlco se prosijo, da polagajo od navedenega dne dalje vse račune v dinarski vrednosti.
— Državna posredovalnica za delo. Prt vseh podružnteah Drž. posredovalnice ca delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Murski Soboti je Iskalo v preteklem tednu od 11. do 17. decembra 1921 dela 110 moških ln 39 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 81 moških in 36 ženskih delavnih moči. Posredovan) se je Izvršilo 89. Promet od 1. Januarja do 17. decembra 1921 Izkazuje 32.081 strank, ln sicer 15.774 delodajalcev In 16.307 delojemalcev. Posredovanj se Je Izvršilo v tem času 9823. Dela Iščejo: rudarji, kovinarji, viničarske družine, zidarji, tesarji, trgov, sotrudnlkl, prodajalke, strojniki, kurjači, sluge, natakarji, natakarice, dninarji, dninarice, pisarniške moči, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke Itd. V delo se sprejmejo: rudarji, ključavničarji, mizarji, usnjarji, čevljarji, kolarji, drvarji, slaščičarji, elek-tromonterjl, šteparlce za čevlje, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke Itd.
— Razpis natečala. Razpisana Je služba uradnega voditelja pri poštnem uradu Kranj, ki Je podržavljen. Upoštevali se bodo samo prometni uradniki z upravltcll-sklm Izpitom od IX. člnovnega razreda naprej. Voditelj bo premeščen na državne stroške. — Razpisuje se odpravnlška služba pri poštnem uradu Begunje pri Cerknici (111/2). Rok za natečaj 14 dni.
— Lep primer narodnega ln človeškega čuta. Znana rodoljubna rodbina Hinko Brlllt, lekarnar Iz Litije, le prevzela enega otroka narodnega mučenika Kromarja v popolno oskrbo. Dalle Je nabrala nadvse požrtvovalna gospodična Cilka Brtšnlkova v Ljubljani lepo' vsoto med
fl5 darovalci 3296 Din. 25 p. In dva zavlt-a različnega blaga kot božično darilo Vdovi In otrokom Kromarja. Ker društvu »Sokol« v Črnomlju prihajajo od vseh Strani vprašanja gleda potrdil denarnth prispevkov ca nar. mučenika Kromarja, prost društvo, da vsi potrpe, ker bodo v kratkem vsa Imena darovalcev v časopisih objavljena. Prenos kosti nar. muč. Kromarja se vrli dne 23. aprila 1922 na slavnosten način lz Suhega bajerja v Črnomelj. Nadaljnje prispevke za prenos kosti ta pomoč rodbini Kromarjev! je pošiljati na društvo fcSokol« v Črnomelj.
— Knllgovodstvenl letal v Novem mesta. Na Inlcljatlvo tukajšnjega pomočniškega odseka obrtnega društva priredi nrad ca pospeševanje obrti v Ljubljani v Novem mestu tečaj za knjigovodstvo. Predaval bo gospod strokovni učitelj Struna, nčltelj na tukajšnji trgovski šoli In bodo redni obiskovalci prejeli na koncu tečnla spričevala. S podukom se bo pričelo takoj po novem letu In sicer vsak drug dan ob večernih urah. Obisk Je dovoljen vsakemu In se Jo priglasiti najkasneje do novega leta. Pri priglasitvi je plačati BO kron za potrebni papir ln tiskovine kakor tudi kurjavo. Prijave se sprejemajo v trgovini g. Jos. Koširja, v brivnici g. Svet-sa, prt g. Er. Pintar ali pa pri g. Struna Samemu med pavzami v gimnaziji ali popoldne na domu, kjer se dobe tudi povsod podrobna pojasnila. Pričetek tečaja se bo potem pravočasno prijavljenim sporočil potom okrožnice.
— Stovenjgradec. Redek Je slučaj, da 18 razmerje med delodajalcem In delojemalcem tako dobro In tako prlsrčpo, da istane službojemalec v eni In Isti službi 50 pt nepretrgoma; še redkejši pa je slučaj,
ostane delojemalec v eni In Isti tovarni let, torej dve človeški dobL Ta slučaj, kaže zdravo razmerje In nekaljenost tied obema strankama, pripetil se le baš edaj v Sloven|gradcu. — Prane Senlčar bhaja svojo 50 letnico, odkar je vstopil iot navaden delavec v službo pri tovarni ta usnje F. X. Pototschnlg v Slovenl-gradcu, katero službo je Izpolnleva! celi čas v zadovoljstvo tvrdke. — Naš kralj Aleksander podelil mu je srebrni zaslužni križec kot znak priznanja In zaslug. Naše Iskrene čestitke k odlikovanju In želimo jubilantu iskreno še mnoga leta preživeti v zdravju In delavnosti. Zaledno pa čestitamo tudi tvrdki, pri kateri, mimogrede povedano, služilo po pretežni večini delavci deset- In desetlctla, da ima take delavce in da skrbi za nje v toliki meri, da ostane-]0 pri njej zadovoljni cele Človeške dobe.
— Draginja se vela! Samo skrajno varčevanje more rešiti gospodinjo pred mesečnimi primanjkljaji. Zato uporablja vsaka razsodna gospodinja troškovnik, ki ga ima Gospodinjski koledar Jugosloven-ske Matice, ki je najcenejši koledar, saj velja za člane samo 20 kron In za nečlane 30 kron. Naroča se pri .lugoslpvenski Matici Pred SkoJlJo štev. 21
— Za Jugoslovensko Matico so darovali: G. Kac, Dol. Lendava, nabral dinarjev 11; dr. Baudek, Metlika, nabral dinarjev 162.—, družba pri g. A. Pikel v Grižah pri Celju dinarjev 42.50; gospod Fugina, Krško, nabral v tamošnji kavarni dinarjev 10; družba v Celju na mostu din. 10; strojne tovarne in livarne v Ljubljani dinarjev 1250; Neimenovani v Ljubljani dinarjev 250; Leopoldlna Jeglič, Breznlca, nabrala v veseli družbi din. 10.50; šola Velika Nedelja, din. 46.90; Čekovni urad v Ljubljani (računovodstvo) din. 10.05; Franjo Benčič, Strnišče pri Ptuju, nabral dinarjev 125. Iskrena hvala! Posnemajte!
—■ Cestni okralnl odbor v Kamniku razpisuje priglasitev Izrednih prispevkov za vzdrževanje cest po § 22 cestnega zakona z dne 21./II. 1912, In sicer za deželne ceste I. in II. vrste po 50 kron za prevoz 10 ton; za kolodvorske ceste 24 kron za 10 ton prevoza, izvršenega v letu 1921. — Pismeni priglasi naj se pošiljajo v zaprtem pismu z navedbo tvrdke in ceste, po kateri se je prevoz vršil, na Cestni okr. odbot- v Kamniku do 5. januarja 1922. Ustmene prijave razven nedelj In praznikov vsak dan od 9. do 10. ure dopoldan na sedežu urada.
— Divll lovec. Hasberškl graščinski lovec Pavel Mlharčlč je na sveti večer zalotil v revirju Ravnak posestnika Jos. Komovca iz Nove vasi pri Rakeku, ko Je ta prežal s puško v fokl na divjačino. Med obema se je vnel obupen boj. Preden sta prihitela Marčiču na pomoč njegova dva tovariša, mu je divji lovec z nožem razparal trebuh ter mu zadal še devet drugih ran. Marčiča so pripeljali v deželno bolnico v Ljubljano, Komovca pa sta oba lovca zvezala In oddala v zapore okrajnemu sodišču v Logatcu.
— Volkovi ln div H prašiči na Kočevskem. Gozdni pristav kneza Auersperga v Kočevju je 11. t m. ustrelil v kočevski okolici dva divja prašiča, katerih eden je bil 140 kg težak. Posestnik lova v Kočevju pa Je 12. t. m. ustrelil dve volkulji. Te vrste divjačina se je v zadnjih treh letih posebno v Auerspergovih gozdih zelo pomnožila. Stari ljudje so mnenja, da Je volkove streljanje med vojno tu sem prignalo, ker Jih pred vojno ni bilo videti.
— Roparski napad v Postolnl. Dva zakrinkana lopova sta vdrla v znano gostilno pri Rauberkomandl v Postojni. Prisilila sta gostilničarko Ivančičevo, da jima je izročila 3600 kron. Roparja sta nato odšla, a se kmalu vrnila ln zahtevala ponovno vsoto denarja. Ker pa gostilničarka ni Imela več gotovine, sta roparja začela Iztikat! po omarah In odnesla 4 ročne torbice, 1 zlato žensko uro, 1 srebrno zapestnico In 2 zlati ovratnl verižici z obeski.
Z roparji je Izginil tudi domači hlapec, Iz česar se sklepa, da Je on vodil ves rop.
O storilcih ni še nobenega sledu In sumi se, da so Jo popihali preko meje v Italijo.
— Izgon. Za vedno je Izgnan Iz naše kraljevine tovarniški vodja tvrdke K. B. Ma!ly v Tržiču, Karl Herrman Iz Oberklee v CehoslovaškI, ker je nevaren Javnemu redu. — Za tri leta je izgnan kot nevaren tat Albin Lenardič Iz Kojskega. — Radi talne prostitucije je Izgnana za 5 let Iz policijskega okoliša Ljubljane 20 letna služkinja Kristina Ktampfer, doma Iz Špičnika pri Mariboru. Ravno tako je Izgnana Iz Ljubljane za nedoločen čas talna prostitutka In nevarna tatica Antonija Brun Iz Kropovšeka v kamniškem okralu.
— Nesreče pri sankanju. Vinko Ude,
6 letni deček Iz Tržiča se Je zaletel pri sankanju v drevo ln sl Je zlomil desno nogo. — Posestnikov sin France Čampa Iz Kota pa tl Je zlomil pri padcu la sank levo roko.
— Umrl le v Radgonski bolnici znani In prllluhllcnl župan lz Bučečovcev. gospod Matija Slavič.
Uubllana.
■» Čestitke ob novem leta. Od 27. i m. dnlje loži v predsedstvenl pisarni pokrajinske uprave knjiga, v katero na) se vpišejo oni, ki pridejo čestitat za novo leto. Gospod pokrajinski namestnik bo sprejemal čestitke na novega leta dan od 10. do 12. ure.
■» Kraljevi grad v LJubtlanl? Po mestu se govori, da le Koslerjev takozvanl Cekinov grad v Slški kupljen za našega kralja.
■■ Odvetniški Izpit Je napravil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani odvetniški kandidat g. dr. Vinko Rapotec. Čestitamo 1
— Ambalatorll za kožne In spolne bolezni otvorl Okrajna bolniška blagajna ljubljanska v svojih ordlnacljsklh prostorih Oradlšče St 2. Ordlnlral bo gosp. dr. Franc Virant Ambulatorlj bo obenem posvetovalnica za spolno bolne, v kateri se bodo uporabljala vsa sredstva poučevanja, da se nadaljno razširjanje spolnih bolezni, posebno tudi Infekcij po rodbinah, kolikor mogoče omeji ln zatre. Ambulatorlj Je dostopen vsem blagajnlčnlm članom. Legitimacija se bo zahtevala le od onih bolnikov, ki postanejo delanezmožnl ln Imajo tore) pravico do boleznine. Ordinacije se vrše ob pondeijklh In četrtkih za ženske, ob torkih In petkih za moške, vsakokrat od pol 18. do pol 19. ure. Prva ordinacija v torek 3. januarja 1922.
— Trgovska tn obrtniška zbornica v Lfubllanl Ima v četrtek, dne 29. decembra 1921, ob pol 10. url dopoldne v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Prememba zborničnega zakona In zborničnega volilnega reda. 3. Zbornični proračun za leto 1922. 4. Imenovanje zborničnih zastopnikov v odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Domžalah, St. Jnrju ob južni železnici, Kamniku, Ljubljani, Mengšu, Murski Soboti In Šmarju pri Jelšah. 5. Razne prošnje za podporo. 6. Tajna seja.
= Sestanek dveh vodilnih politikov demokratske stranke. Bivši demokratski minister dr. Kukovec je pred kratkim po-setll bivšega ljubljanskega župana dr. Iv. Tavčarja. Ker je bil dr. Kukovec za časa dr. Tavčarjeve 70 letnice zadržan, mu Je tem potom izrazil tozadevne čestitke.
= O glavni tobačni zalogi v Llubllani nam prihajajo pritožbe, da se uslužben-stvo zelo rado ponaša z nemščino. Upamo, da sc bo napravil red!
= Božične praznike je voščil svojim podrejenim organom g. Toplikar s tem, da le edinole njegov oddelek imel tudi na sveti večer četrti dnevni raport. Cernu seka-ture?
-- Policijska ura na Silvestrov večer. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je vsled pooblastila pokrajinske uprave, oddelek zn notranje zadeve z dne 16. decembra 1921, št. 37.219 za' to prosečim gostilničarjem in kavarnarjem dovolilo dne 31. decembra 1921 iTodaljšatl pollc.llsko uro do
2, ozir. do 3. ure. Občinstvo se opozarja, da je to podaljšanje policijske ure omejeno tako, da se po 1 uri ne sme točiti nikakršnih alkoholnih pijač.
== Žalostna zgodba. Policija je aretirala nekeia okoli 33 let starega čedno oblečenega človeka radi beračenja. Preiskava je dognala, da je mož doma iz Prusije in po poklicu absolviran Inženir. Ker mož ni mogel dobiti doma primernega mesta, se je napotil na Češko. Prehodil je Cehoslovaško, toda zaman. Nato je šel v Avstrijo, • odkoder je prišel v Jugoslavijo. Nameraval je iti na Hrvatsko ali v Srbijo. Tu pa mu Je zmanjkalo sredstev In vstopil je pri neki tukajšnji tvrdki kot navaden delavec. Ker pa ni mogel zmagovati težkega dela se je zatekel k beračenju, pri čemer pa so ga zasačili. Ko se je pravilno legitimiral, so ga izpustili.
— In zmagala lih je pijača. Od St. Vida do Slške je nabira! potice in prosjačil malo slaboumni Karl Semen. V Siškl je mož skupiček zapil In obležal na cesti: Policija ga Je obsodila na 5 dni. — Istotako je obležal na cesti kot žrtev pijače Jože Peček. Tudi iijemu je prisodila policija primerno kazen. Drugačno smolo je imel neki M. P. On je pri neki kupčiji mešetaril. Ko je dobil mešetarnlno, se je za 11-kof pošteno napil. Ko se je vozli domov na električni cestni železnici, je v vozu zaspal in sanjalo se mb je, da je v stranišču. Plačati Je moral snaženje ln pa 160 kron policijske globe.
= Aretacije. Preko praznikov so bile aretirane 4 osebe radi pijanosti, 2 radi beračenja in ena radi vmešavanja v uradno poslovanje.
= Hrvatska tatinska deteljica v Llubllani. Zvedeli so trije Hrvatje tam doli od Skrada, da je v Ljubljani veliko ceneje blago kot pa v Karlovcu. In prišli so v Ljubljano; bilo Je 5. nov. zjutraj in so šli takoj na delo. Obiskali so 8 trgovin. Kupovali pa so tako-le: Dva sta blago izbirala in pomerjala obleko. Med tem sta dala tretjemu, ki je stal zadaj, kos za kosom In ko je Imel ta svoj plen pod plaščem, Je izginil Iz trgovine. Kasneje sta odšla tudi tovariša, češ, da je blago predrago. Tako so nabrali tl odlični gostje razno blago kot ceflr, hlače, čevlje, klobuk, sveče In drugo. Toda vsled raznih ovadb je postala na to deteljico pozorna policija ln aretiral! so jih na kolodvoru tik pred odhodom. Obtoženci tatvino priznajo, zanikajo pa, da so se dogovorili In prišii v Ljubljano z namenom, da na ta način poceni pridejo do blaga. Obsojeni so bili Peter Krašovac na 4 mesece, ker je največ priznal, tovariša Lezalč Mile In Bollč Mile pa vsak na 5 mesecev težke ječe. Okradeni trgovci so dobili svoje blago nazaj,
= Žrtve lahkomiselne ljubezni. Samski tesar Miha Kunstelj lz Savelj se Je zagovarjal včeraj pred dež. sodiščem, ker je nagovarjal svoje ljubice, da naj odpravijo nasilnim potom posledice ljubavnega razmerja. Možakar je Imel jako živahno razmerje z dekleti in Ima že tri nezakonske otroke. Seveda je to malo nerodno, osoblto pri tej draginji, sitno pa tudi, ker vsaka hoče, da Jo poroči, Češ, da ji le Kunstelj zakon obljubil. Neka Frančiška Hvastja, ki je Imela tudi z njim otroka, Je kmalu po porodu umrla In sicer v jako sumljivih okolščlnah. Sumili so, da ji Je Kunstelj zavdal In da Je podlegla strupu. Zdravniška preiskava je dognala, da Frančiška ni bila otrovana, pač pa niso Izključena težka abortna sredstva. Po Izpovedi njene sestre, Je Kunstelj pokojno nagovarjal, da naj zakrije posledice In potem jo bo morda poročil. Dal ji je tudi dva bela bonbončka, katera pa Je Frančiška vrgla na tla In Jih pohodila. Marija Kunaver Je Imela z njim že dva otroka. Tudi njo Je nagovarjal Kunstelj, da naj pije živo srebro. Neki Antoniji Oašperl pa je Izročil dva praška, češ, da naj jih da Kunaverjevi, da bo Izvrgla. Gašperl pa Je Izročila te praške orožnlštvu. Da bi se Kunstelj odtegnil neljubim posledicam oskrbe otrok In nadlegovanja nezakonskih mater, je hotel odpotovati v Ameriko. Dne 23. avgusta so ga aretirali pri Vipavi in od takrat sedi mož v preiskovalnem zaporu. Kunstelj se zagovarja, da so vse obdolžltve naperjene proti njemu le Iz sovraštva, če pa le kaj rekel, Je govoril v šali. Sodni Izvedenec dr. Tičar Je Izjavil, da vsa navedena sredstva niso zanesljiva, ker zanesljivih sredstev za splovitev brez smrtne nevarnosti za žensko sploh nimamo, zanesljiva sredstva pa bi se morala dati v taki množini, da ženska podleže za-strUplJenJu. — Kunstelj Je bil obsojen na 6 mesecev ječe, v kazen se mu všteje preiskovalni zapor.
Sestanek. Kakor Je bilo pri septem-berskem sestanku dogovorjeno, se snidemo sošolci Iz leta 1911 (Vlil. b, I. drž. g.) zopet 28. dec. ob pol 8. url zvečer v hotelu »Bellevue« v Sp. Šiški. Sestanka naj se udeležijo, če Je fe mogoče, vsi tovariši.
=» Poziv. Oospoda, ki je opazoval incident po končanem koncertu dne 7. dec. 1921 v Unionu pri Izhodu uljudno prosim, da takoj javi svole Ime In naslov moji pisarni. Dr. Klepec, odvetnik v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8.
«» . Tatvina površnika. V akademski menzi v Marljanišču je bil Sv. dne zvečer ukraden zimski površnik temnorjave (ka-feaste) barve angleškega kroja (znak: spredaj v spodnjem delu na levi velika krpa lz istega blaga), nadalje klobuk sive barve s črnim trakom štev. 55.
Maribor.
Nemško magistralno uredništvo sili nazaj. Kakor je znano, Je bila po prevratu večina magistratnega uradništva, ki seveda ni bila zmožna našega jezika, odpušča j, iz službe, oziroma upokojena. Nekateri so se preselili v avstrijsko republiko In tam dobili službo. Mnogo Jih je pa ostalo v Mariboru, deloma v privatnih službah, deloma pa žive privatno. Vsi so pa čakali, da mine prehodna doba in zavladajo na mariborskem magistratu redne — nemške ali pa vsaj Nemcem prijazne razmere In stranke ter jim pomorejo te zopet do njihovih »pravic«. Take razmere so prišle po mnenju odpuščenega nemškega uradništva sedaj, ko vlada na r -gistratu internadjo-na!a. Dokler so vhiuua razni komisarji, si ni upal nihče slaviti svojih zahtev na mestno občino od odpuščenega uradništva. Sedaj pa neki prihajajo prav pogosto prošnje za rcaktiviranje, oziroma upokojitev nekdaj Iz službe odpuščenih uradnikov. Menda so že začutili, da jim hoče Iti sedanja večina na roko In popraviti »krivico«. — Ta pa zopet dobro ve, zakaj tako dela. Kaj bode pri tem rekla občinska blagajna In kje se bode našlo pokritje, to vladajoče gospode ne zanima, kakor je znano Iz Izkušnje. Zadnjič so se dovolile mestnemu uradnl-štvu draginjske doklade, kar je bilo samo na sebi prav. Prav pa ni bilo. da predlaga-
joča stranka ni prav nič vprašala, kje se bode vzel ta znesek iti kako se bode pokril.
Mestno pokopališče — na njivi. Mestno pokopališče v Pobrežju postaja premajhno. To ni nič čudnega In so zakrivili svo jčas tisti ljudje, ki so stavili, ker niso mislili na prihodnjost. Seda) se pokopuje že zunaj pokopališča na njivi. Zanimivo Je bilo gledati poleti, ko je rastla na enem delu njive koruza, na drugem pa — grobovi. Mislimo pa, da zahteva že pleteta do umrlih, da se ne pokopujejo njih trupla kar tako, kakor se je godilo to v vojni. Tisti prostor se mora vsaj primerno ograditi, da se loči od diugega. To je najmanj, kar se mora In more napraviti ln kar bi se bilo tudi že lanko napravilo, ako bi se bilo hotelo.
Sprememba posesti. Trgovsko hišo na Aleksanorov! cesti v "Mariboru Je kupil g. Andrej Oset, dosedaj gostilničar v hotelu »Beograd« v- Slovenjgradcu. Hotel »Beograd« v Slovenjgradcu je prevzela njegova svakinja gdč. Julija Urbanc. — Gospod Serec, ki je prodal svojo hišo g. Osetu, se baje preseli v svojo hišo, kjer Je kavarna »Jadran«.
Nesreča. V Linhartovi ulici stanujoča 82 letna starka Marija Gradišnik je v svojem stanovanju tako nesrečno padla, da Je zadobjla poškodbe, vsled katerih so jo morali prepeljat! v javno bolnico.
Samomor ali nesreča? V četrtek zvečer so našli na mestu, kjer se križa glavna proga južne železnice g koroško železnico truplo moškega, čigar identiteta še ni dognana. Mož je okrog 36 do 40 let star, visoke ln močne postave, okroglega obraza, ima črne kratko strižene brke, na sebi je imel zimsko spodnjo ter pisano zgornlo srajco, črno obleko, rjave čevlle ter zelen klobuk. Leva roka je popolnoma odrezana od trupla, desna noga pa, ki je bila še v čevlju, je ležala kakih 10 metrov od trupla proč. Domneva se, da ga je povozil večerni brzovlak, ki prihaja iz Ljubljane v Maribor, ker je bila lokomotiva oškropljena s krvjo. Kako se je nesreča dogodila, še ni znano. Mogoče je, da je ponesrečenec po neprevidnosti prišel pod vlak, ali pa tudi, da Je Izvršil samomor. Pri komisijonelnem ogledu so našli na njegovih prsih pod srcem dvp rani, ki sta mu bili zadani še pred kratkim In ki sta bili od vešče roke napolnjeni z vato. Ker ni bil dosedaj noben slučaj kakega takega napada javljen v Ma-raboru, se poživljajo rešilne postaje oziroma zdravniki, ki bi bili imeli opraviti s podobnim slučajem, da to prijavijo policijskemu komisarljatu, da se čimpreje dožene Identiteto ponesrečenca.
Roparski umor. V torek, dne 20. t. m. te je podal posestnik Vesenjak v Slomih pri Polenšaku v ptujskem okraju na živinski sejm v Ptuj. Ko se Je pa okoli 6. ure zvečer vrnil lz Ptuja na svoj dom, je našel tamkaj v sobi na tleh ležečo svojo ženo zabodeno v prsa In v trebuh, na postelji pa je ležala njegova mati, ubita od udarca s sekiro po glavi. 6 tednov stari otrok, ki je bil v Isti sobi, Je bil živ In nepoškodovan. Po Izvršenem umoru sl Je morilec prilastil nekaj Vesenjakove obleke ter iz podstrešja klobas, nakar je Izginil. Orož-ništvo je uvedlo preiskavo.
Velik požar je izbruhnil včeraj v večernih urah v poslopju sodarla Moskona v Kamnici pri Mariboru. Postal bi bil lahko usodepoln vsled bližine drugih poslopij ter velikega pomanjkanja vode, da ni takoj prihitela na lice mesta kamniška požarna bramba, kateri se je pridružila tudi požarna hramba lz Maribora. Obema se je posrečilo, da sta v nekaj urah pogasili požar ter t tem preprečili veliko nesrečo. Moskono-vo poslopje je pogorelo do tal.
Nesreča. Veleposestnik Vilčnik iz Zgornjega Dupleka je med vožnjo proti Mariboru tako nesrečno padel iz sani, da sl je na dveh krajih zlomil nogo. Bil Je sprejet v tukajšnjo Javno bolnišnico. ,	,
Železničarsko pevsko društvo »Drava« priredi v vseh prostorih »Narodnega doma« Silvestrov večer z zelo zanimivim sporedom. Začetek ob 20. uri.
Svojo prvo obletnico proslavi te dni mariborska podružnica »Splitske zadružne banke«.
Znani mariborski žld Henrik Grossln-ger se še vedno potika po Marboru, dasi-ravno se je že svo) čas poročalo, da Je bil zaradi trgovine z dekleti kot nadležen tujec izgnan iz naše države. Baje na sodniji njegova zadeva še ni rešena. Upati pa je, da bo sodišče še tekom leta 1922 rešilo predmetni akt.
Sedet falske elektrarne se, kakor se doznava, premesti v kratkem v Maribor. Elektrarna je deloma že nacljonalizirana in so v podjetju tudi Jugoslovenski Interesenti, katere zastopa »Narodna banka«.
»Anglo-banka« namerava zgraditi nad poslopjem tvrdke »Pugelj In Rosman« na Trvu svobode še eno novo nadstropje.
V zvezi z nesrečo, ki se Je 'dogodila v noči od četrtka na petek minulega tedna na progi južne železnice v bližini kaznilnice, se doznava, da je povožena oseba identična z mizarskim pomočnikom Jakobom Mastnakom iz Primorske.
Petnadstropno palačo prične začetkom februarja prihodnjega leta graditi »Zadružna gospodarska banka« na prostoru nasproti frančiškanske cerkve. V poslopju bo nastanjena Imenovana banka kakor tudi tiskovni dom.
Srečke državne loterije se tekom 28. t. m. še dobe pri blagajni glavne pošte. S tem dnevom pa konča rok oddaje.
Tatvina na železnici Trgovcu Mlju Limesu sta dva sopotnika ukradla na mariborskem kolodvoru njegova dva kovčka ter z njimi izginila.
Celie.
v Celju. Je z vsemi delavnicami kupil za
2 ln pol milijona kron g. Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju. Namerava sl urediti tam tvorniško podjetje.
Policijska kronika. Fijavž Ana Iz Oplotnice pri Konjicah je bila na celjskem kolodvoru aretirana radi prostitucije. — Kar se je hotel zastonj napiti In napušltl v kolodvorski restavraciji, je bil aretiran DP-mitri) Kočevlč. — Jurij Korošec Iz SkofJ« vasi Je v kavarni »Evropa« ukradel Samuelu Majerju Iz Zagreba fini kožuh, vre-den 25.000 K. Izsledili pa to ga v glavni trafiki In aretirali. — Hotelirju D. Bernar-dlju v hotelu »Bell vol« je hlapec Karl Sla-tlnšek ukradel masti v vrednosti okrog 4000 kron. Pri prodaji mu je pomagal Kirbišev delavec Franc Cuješ, ki je svojemu gospodarju Kirbišu ukradel 33 vilic, žlic Itd. Oba so zaprli.
Smrtna nesreča. V petek 23. dec. pop. je v mestnem gozdu na Pečovniku pri Co-iiu pri spravljanju drv v dolino ponesrečil delavec Franc Stopinšek Iz Pečovnika. Valjajoče se deblo ga je zadelo ter ga tako poškodovalo, da je bil na mestu mrtev.
Sestanek Dramatičnega odseka »Bratstva« se vrši v sredo, dne 28. dee. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih gostilne »Wilson«. Po sestanku Je vaja. Dolžnost vseh sodelujočih Je, da se tega sestanka sigurno udeleže. Režiser.
Vedno več pritožb prihaja glede poslovanja glavne tobačne zaloge v Ptuju. Tobak se zelo neredno naročuje, tako, da )• v Ptuju večkrat občutno pomanjkanje tobaka. Posebno z malimi trafikanti glavna tobačna zaloga prav po mačehovsko nastopa.
Sokol skupno s čitalnico priredi v društvenem domu Silvestrov večer.
Otrok se je opekel v Pobrežju pri Ptuju. Bil Je nekaj mesecev star dojenček In je spal na peči. Mati, ki Je ravno pripravljala potice za Božič, je peč dobro zakurila. Pri tem je pozabila na otroka, ki se je tako opekel, da Je vsled opeklin umrl.
iiraost
V samozaložbi Dr. Alojza Kraigherja Je izšla knjiga »Umetnikova trilogija«, ki je posvečena spominu Ivana Cankarja. Cena broširanega Izvoda 15 din.
»Zarja«. Z novim letom začne v Celju Izhajati slovensko-srbo-hrvatsko-ruska revija »Zarja«, ki hoče med Slovani na Jugu ln severu propagirati Idejo vseslovanske vzajemnosti. Glavno uredništvo Je prevzel g. R. Milevskl, tiskala. pa bode list tiskarna R. Rodč v Celju.
»Slovenska Matica« je Izdala Vide Jerajeve Ilustrovano zbirko pesmi za otroke »Iz Ljubljane črez Poljane«. Cena 60 K, po pošti 64 K. Priporočamo knjigo kot lepo božično ali novoletno darilo, ker bo naše malčke razveselila tako po svoji vsebini kot opremi. ,
»Drama«. Izšla je 2. številka »Drame«, ki jo izdaja uprava Narodnega gledališča v Mariboru vsakih 14 dni. Vsebina je sledeča: Valo Bratina: Par besed o naši gledališki umetnosti. Milan Skrbinšek: »Za narodov blagor«. Silvester Škerl:	Amblient
ln postranski ljudje v »Očetu«. Milan Skrbinšek: Umetnost dramatičnega predstavljanja. Silvester Škerl: Nekaj misli o repertoarju. Beležke: Splitsko in saralevsko gledališče. Fran Govekar. Milan Skrbinšek: Diletantski oder. Emil Navlnšek: Lepa maska. Spored od 17. do 31. decembra 1921. Repertoar Jugoslovenskih gledališč.
V sosvet okrajnega zastopa celjskega je imenovan nanovo g. Fr. Zdolšek, posestnik v Hruševcu.
Ob priliki zadnjega prihoda vojaških novincev v Celje so se med istimi pripetili tudi pretepi. Ljudje po Celju so takoj raznašali govorice, da sta bila dva ubita Itd. Vse te govorice pa so bile neosnovane In pretepov z Izidi smrtnih slučajev ni bilo nobenih.
Vodovodna cev Je v eni zadnllh noči počila v drž. realni gimnaziji v Celju. Preplavljenih je bilo že par sob. Profesor Brodar. ki zaradi stanovanjsko tnizerije prenočuje v svojem delovnem kabinetu, je nezgodo zapazil In preprečil, da se ni dogodila kaka večja nesreča, katera bi se v tem slučaju bila lahko zgodila.
Vandalizem v mestnem vrtu. Vajenec nekega celjskega trgovca je v mestnem vrtu odlomil ln pokvaril edino tam se nahajajoče drevo »srebrne jelke« ter napravil 3000 K škode, katera pa ie poravnana.
Prememba posesti. Hišo ključavničarskega mojstra, sedaj tovarnarja pri Ljub-llanl. Antona Koscrla na Mariborski costl
Oskar Wilde : Lady Windermer«.
Drama v štirih dejanjih. Prevel Radi-voj Rehar. Izdala in založila Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru, 8° strani 70. Cena 20 K po pošti 2 več. V *a-ložbi Mariborske tiskarne v Maribo; ru je izšel ravnokar Reharjev pr^U« »Ladi Windermere«, izbornega dela znamenitega angleškega pisatelja Oskarja Wildeja, v jako okusni opremi. »Lady Windermere«, katero sa igrali z velikim uspehom ne le na vseh angleških, ampak tudi na vseh’ drugih svetovnih odrih, je prvo delo, ki je razširilo slavo Oskarja VVildeja kot dramatika. Drama je tragedija in komedija ob enem, pa tudi trpka satira na tako zvano »boljšo družbo«. Njen slog je nedosegljiv, dejanje spretno zapleteno ter skozi in skozi napeto. Ker je naklada primeroma zelo majhna, naj si jo vsak naroči čira-
Preje-
Sokolstvo.
Sokolski alet Zupe Bačke održač« se u 1922. godine 28. i 29. juna u Subotici. Na ovem sletu uzede učešča sokolstvo župe:	Bačke, Beogradske,
Oscčke i Banatske, izvodiče se pored sokolskih i viteških, vojničke vežbe. Po pripremama, koje se več sada čine, ovaj če slet sa svojim vežbama i sve-čanostima biti jedna retko lepa manifestacija, a pogodno vreme če omogu-čiti učešče jednom velikom broju pose-tilaca. Pored sleta u izgledu je i izložba privredno trgovinskih produka-ta, kojima gornja Bačka danas raspo-laze.
Sokol II priredi prvič svoj »Silvestrov večer v veliki dvorani bivše nemške trdnjave »Kasino«.
Na »Silvestrovem večeru«, dne 31, decembra katerega priredi »Sokol«, društvo za zgradbo sokolskega doma in Narodna Čitalnica v Sp. Šiški v salonu br. Petra Stepiča (bivši Kanker-iov salon) nastopi pevski zbor in kvartet »Čitalnice«, člani »Sokola« pa z živimi slikami. Dalje se uprizori bur-ka »Mutasti muzikant« ter sceničen prizor, iz ruščine preveden »Srečen izid«. Na sporedu je še tako deklamacija, kuples, alegorija itd. Kdor želi res dobrega, tako duševnega kakor telesnega okrepčila, naj pride na to prireditev. — Zdravo!
drobiž.
* 2cnskl stražniki Po londonskem vzoru uvedli so tudi v Kopenhagenu Ženske policijske uradnike, ki so se Izkazali zelo uporabne. Sedaj so prosila danska ženska društva, naj bi se nastavilo ženske tudi za navadno policijsko službo, zlasti v slučajih, kadar gre zasledovati obnašanje zloglasnih žensk.
* Cene na dunajski operL Poročali smo že, da je na dunajski operi po dolgem času nastopila slovita pevka Sel-ma Kurz. Za to predstavo so bile cene sledeče: loža v parterju 25.000 kron, parketni sedež 7000 kron, ostali sedeži po 1600 do 1000 kron.
* V tigrovih krempljih. Nedavno se je dogodil v Berlinu v Hagenbeckovem cirkusu razburljiv slučaj. Na krotitelja Fischerja se je navalil velikanski tiger, vrgel ga na zemljo in mu stopil s taco na glavo. Ko se je Fischer skušal braniti, ga je začel tiger grizti. Med gledalci je prišlo do razburljivih scen in cirkuškemu osobju, se je komaj posrečilo pom!riti občinstvo in rešiti krotitelja iz tigrovih krempljev.
* Schopcnhauer — rešitelj samomorilca. Nedavno je umrl v mestecu Offenbach jieki Julius Frank, ki je zapustil tamošnjemu	muzeju portret Schopenhauerja. Pri tej priilki se je
obelodanil neki dogodek, za katerega doslej niso vedeli biografi velikega filozofa. Julius Frank se je še kot trinajstletni deček odločil, da sl radi surovega postopanja svojih staršev vzame življenje. In res je skočil v potok. Neki starček, ki je ravno tisti čas prišel ob potoku, je ugledal Franka, ponudil mu palico in zakričal: »Nori deček, primi za palico in drži se čvrsto!« Nato je odvedel dečka na svoj dom, dal mu bonbonov in se prijazno razgo-varjal z njim. Ta prijazni starec je bil filozof Schopenhauer.
* Samomor ruske knjeginje. V Lu-ganu je izvršila neka ruska kneginja samomor, skočivši v jezero Laggo Maggiore. Ona je dalj časa živela v Luganu pod imenom »gospa Tenov-ska«. V jezero je skičila v najlepši večerni toaleti, nakitena z vsemi svojimi dragulji. V pismu, ki ga Je naslovila na policijo, je. navedla kot vzrok svojemu obupnemu koraku to, da so Ji petro-grajski boljševiki umorili očeta, mater in moža. Ker ji je pred kratkim umrl edini otrok, ostala Je popolnoma sama na svetu ter ne mara dalje živeti. — Svoje dragocenosti' zapušča v oporoki ruskim dobrodelnim zavodom.
Naročajte Jugoslavijo"!
Proda se:
LEPE SANKE IN KOČIJO prodi po nizki ceni J. Krati, Železniki.
DVE HIŠI
se vsled družinskih razmer ceno proda. Prva, enonadstropna moderna hiša z vrtom V Ljubljani ob prometni cesti, sposobna za vsako obrt, poleg vrta tekoča voda; druga enonadstropna hiša z 3 objekti, 25 arov zemlje, 10 minut od mesta Celja. Stanovanje v obeh hišah na razpolago. Natančneje se poizve pri lastniku g. I. Medved, Ljubljana. Stari trg 26/! od 1. do 6. ure popoldne.	2523
LEP GRAMOFON
t 30 ploščami, električno razsvetljavo, z avtomatično plešočimi pari, uložek za denar, 2 metra visok, v obliki gradu, v nal-botjšem stanju, edini na Kranjskem, za gostilno pripraven, se ceno proda. Vprašati le: Drašček, Bohoričeva ulica 9. Istotam na prodal dve vljollnl ln kontrakltara.
DVA ČISTOKRVNA PSIČKA — DAKELJNA po tri mesece stara se proda. VpraSanJe na upravo lista.	2519
KRASEN AVTO-KOŽUH se proda. Naslov v upravi lista. 2515
OMARA ZA JEDILNICO z mramorjem in ogledalama, mizo, perilo In obleka (zimska suknia Itd.) v dobrem stanju. Naslov pove uprava »Jugoslavije«.
TRI NJIVE V SPODNJI ŠIŠKI
ob kamniški progi ležeče se takoj prodajo. Naslov v upravi.	2488
Kupi se:
VEČJO MNOŽINO SUROVEGA ALI SUHEGA JAVORJEVEGA LESA kupim. Dolgost od 2:20 do 2 metla, debelost od 15 do 50 centimetrov. Plačam po najvišji ceni na 100 kg. Požiljatev takoj ali v teku 5 mesecev proti takojšnjemu plačilu, ■ fraako vagon: Postojna ali Podbrda Ponudbe Je nasloviti direktno na: Martin Ool/a, trgovec z lesom, pošta Grahovo ob Bači, Julijska Benečija (Italija). 2525
4 NOVI RABLJENI SKOBELNDCI se kupijo. Oferte na tovarno Keršič. 2Š22 OBVESTILO!
Obveščam slavno občinstvo, da kupujem stare obleke, čevlje in pohištvo. Drame Martin, Sv. Jakoba nabreile 29.	2524
DRVA ZA KURJAVO IN KOSTANJEV LES
postavno na postajo za takojšnjo ali poznejšo dobavo kupi vsako množino Tovarna strojil, Hrvatsko. Naslov: Tovarna stro-Jil, L/ubtJana. poštno ležeče. .	2118
TAMBURAŠKE INŠTRUMENTE
celi orkester ali posamezne, ki so dobro ohranjeni In posamezne partiture ali cele zbirke želi kupiti Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Laškem. Ponudniki saj opišejo stanje inštrumentov ln cene.
Službe:
POPOLNOMA IZURJENA STENO-GRAFINJA IN STROJEPISKA
se sprejme za takoj v odvetniško pisarno dr. Pran Novak-dr. Alojzij Kobal, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3.
PRODAJALKA ZA ŠPECERIJSKO BLAGO IN ZA DEŽELNE PRIDELKE
sc spi-sjme takoj v LiublUni. Reflektlra se na sturcjic moti t nekoliko znanjem knjigovodstva. Hrana in stanovanje v hiši Nastop tak«J. Nsslov v upravi Usta, 2520
»UNION«,
francoska »»varovalna družba, sprejme ps seli Sloveniji zastopnike in aMziterle pod zelo ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe a nsvedbo refareric na Glavno zastopstva zavarovalne družbe »Union«, Ljubljana. Kralja Petra trg 3/1.	2511
Razno:
500 K NAGRADE
kdor odda solidnemu trgovcu sobo s posebnim /}- Vhodom, meblovano ali nemeblo-vano. Ponudbe na naslov J. Gorlšček, Sv. Petra cesta 6, Ljubljana.	2508
STANOVANJE ZAMENJAMI Zamenjam svoie stanovanje v Ptulu obstoječe iz 2 sob s pritlikami z enakim v Ljubljani ali okolici; vzamem tudi vsako stanovanje Če tudi bolj majhno, Cenjene ponudbe pod št »7«.	2484
MLAD PROFESOR
išče za takoj ali za 1. januar mcblovanft sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2444-B na upravo lista.	2444
Haj je Elsafluid - to se znal Lekarnar Feller - Stubica!
Tovarna cementa Zidanimost
je pričela izdelovati in priporoča;
Selektor Porflandcement (Flugstaub)
najfinejše zmleto, ne vsebuje nobenega zrna v Portlandcementu, konkurira kvaliteta vsem svetovnim znamkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na 1: 3 na cm2. Selektor-Fin ~ Por-tlandcement počenja vezat v poldrugi uri in zvršuje v petih urah in je za vse železobetonske zgradbe najboljši cement in s tem fino mletim cementom se bode tudi izdelovalcem cementne opeke in sploh cementnih izdelkov zelo vstreglo. Ker se vsled pomanjkanja premoga izdeluje samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročila.
Ravnateljevo tovarne cementa, Zidanimost.
V trgovini
O. Bernatovič
Mestni trs štev. 5
mr se dobi še po Jako nizki ceni: 1H
moške obleke
od 650 K naprej
moške raglane  ...........................  od	1100	K	naprej
moške hlače  ..............................od	150	K	naprej
damske suknje..............................od	550	K	naprej
damske kostume	.	... ,x ..... od	600 K	naprej
damske modne obleke	.  ..................od	900	K	naprej
damska krila  .............................od	300	K	naprej
in kožuhovina.......................  .	.	od	300	K	naprej
11 Ogleda se lahko vsaki čas I!
Novo došlo!
Posteljno perje Fino perje (Caunen) Preproge
Posteljni predložki Gradi za madrace Platno za slamnjake Nanking
Iniet
Brisalke
Kuhinjske brisaS* Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki
po najnižji ceni pri
K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10.
1" —	—	g
I. Jugoslovanska tovarna za gumbe In kovinske predmete
d. z. o z.
Izdelki: Roieni in umetno roženi gumbi (znamka »Gola* lith*), ustnjaki za smotke, svalčice, pipe ki čibuke, gumbi is biserovine (Perlmutter) za perilo. Držaji m palice ki dežnike iz naravnega roga. Telefon it 6. Bančni honfp* Obrtna banka Ljubljana, Poštni ček it
Slovenska Bistrica.
tšm
3 sobe s pritiklinami, zračno in solnčno, zamenjam' za enako s 5. ali 4. sobami. Oboje v mestu. Dam tudi nagrado.
Pismene ponudbe na upravo.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
Pia loiv. in mili keks za livarne i« domaio uporabo. kovaški wm in (ni gnu.
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19.
i
I
I
m
l
Za leto 1922
Žepna koledarja
Za leto 1922
v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in6x4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro
limanem papirju.
Naroča se direktno pri
Zvezni knjigarni in tiskarni
' v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1.
'V
I
I
I
I
Polyglott
prestavlja najcenejše iz vseh jezikov na vse jezike, transkribira cirilske rokopise, prevzame pisarniška dela. Uradne ure od 10 do 15 ure. Karlovška c. 24./L
NAPRODAJ I
Vino in žganje.
Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah.
Ivan PoljSak,
Jesenice, hotel Pošta.
Naročajte In Sirite
Gospodična
za inseratni oddelek velikega dnevnika, najraje že izvel-bana se sprejme z novim letom. Pismene ponudbe pod „Inseratni oddelek“ na upravo „Jugoslavije“.
Trgovski potnik
za galanterijsko stroko, dobro vpeljan v Slovenil sprejme se takoj pri tvrdki
 Gaspari & Faninger v Mariboru.
TRACNICE
in jamske vozičke (notrai\ja luč 600 mm) za poljsko železnico kupi premogovnik K^jučarovci. Ponudbe po kg oz, komadih na poštni predal Št 1. Ormož.
Jamski les
in krajce kupi premogokop v Ključarovcih pošta Ormot Ponudbe na m3 v celih vagonih franko kolodvor ni poštni predal št 1 Ormož.
Dnz
ŽB6C-nLmi-3EZ0BI-HIŠE-l)llE-inDllSTR.STBUBE-R0ST0lll= ia PRTOcuni-ifflčmi m obkk inže« sBEZPiBčno. bi
!
Gosposka ulica — Hotel Balkan.
:
•
S :
•
:
:
S
s
i
iietooMooti
Sprejema In obrestuje hranilne vloge po 4’t °1»
od dneva vloge do dneva vzdiga.
Večje zneske in stalne vloge proti odpovednim rokom po dogovoru.
Daje posojila v vseh oblikah.
Eskomptuie različna povzetja pod najugodnejšimi pogoji. Poštnohranilniške položnice so vsakomur na razpolago.
Uraduje vsak dan dopoidne.
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna 4 v LiuliUatii.