cena 60 dinarjev številka 7 (811) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje. 20. februarja 1986 Konferenca velenjskih komunistov Stališč in sklepov je dovolj, začnimo jih torej uresničevati To kar smo zapisali v naslovu, je bil gotovo eden od pomembnejših poudarkov, ki jih je na programsko volilni konferenci občinske organizacije ZKS Velenje v poročilu o oceni samoupravnih družbeno ekonomskih in družbeno političnih razmer v občini Velenje izrekel dosedanji sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Velenje Jože Čurčič. Konferenca, ki je bila v Domu kulture zadnjo soboto — udeležilo se je je 185 delegatov (95 odstotkov) ter 48 gostov, med njimi tudi izvršni sekretar predsedstva CK Josip Košuta —, je bila seveda pomembna priložnost, da komunisti ocenijo dosedanje delo in da si zastavijo nadaljnje naloge. Teh pa je ob gospodarskih težavah, v katerih je večina kolektivov v občini Velenje zelo veliko in zato je prav od močne in uspešne partijske organizacije odvisno, kako jih bomo premagovali. Prav gotovo je to kritično obdobje priložnost, da se člani Zveze komunistov pokažejo kot nosilci aktivnosti za doseganje boljših gospodarskih rezultatov in pri odpravljanju vseh tistih pomanjkljivosti s katerim se otepa naše samoupravljanje, ki slabijo uveljavljanje začrtanih idej, omogočajo pa krepitev negativnih pojavov. Skupščina 00 ZSS Velenje Široka usposobljenost za premagovanje težav V petek je bila v Domu kulture v Titovem Velenju skupščina občinske organizacije Zveze sindikatov Slovenije Velenje, ki se je je udeležil tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen. Kot so ugotovili v uvodnem poročilu o delu občinske organizacije, je ta v preteklem obdobju delovala tako, da je bilo vanjo vključenih kar največje število članov sindikata. To pa pomeni poglabljanje demcokratizacije odnosov v zvezi sincdikatov, utrjev-naje samoupravneega položaja in odgovornosti delatvcev ter široko organizacijsko usposobljenost za premagovanje vseh težav. Nadaljnja naloga sindikata pa je, da še bolj izkoristi vse tiste zmožnosti, s katerimi lahko še uspešneje uveljavlja in utrjuje družbeno-ekonotnski položaj delavca, so dejali na skupščini. V razpravi so se dotaknili nagrajevanje po delu, položaja gradbenega delavca v sedanjem trenutku, spregovorili o obratovalnem in delovnem času RLV, o izobraževanju, inventivni dejavnosti in o tem, kako v občini potekajo razprave o kritični analizi. Povejmo še, da bo občinski sindikalni svet še naprej vodil Ciril Grebenšek, za podpredsednika so ponovno izvolili Branka Krajnčeca in za sekretarja Romana Juriča. Več o skupščini občinske organizacije ZZS Velenje lahko preberete na 3. strani. Seveda pa je takšne besede lažje zapisati kot uresničiti, saj nam (tudi ZK ni izvzeta) pogosto pomanjka tovariška kritika" izogibamo se zameri, iščemo izgovore za slabosti, zamegljujemo vprašanje odgovornosti, zaradi avtoritativnega zavračanja določenih idej in mnenj ter posameznikov, ki jih izražajo, pa je otopela tudi ost, s katero so delavci, predvsem pa še partijci, v preteklih obdobjih znali zadevati v središče problemov. In prav to se nam sedaj močno otepa. Zato je bila v poročilu, podanem na plenarnem zasednaju in po komisijah, poudarjena potreba po idejni, organizacijski in kadrovski krepitvi občinske organizacije ZKS Velenje. x - (Več na 3. strani) Vinko Hafner v Gorenju in Reku 0 volitvah '86 V ponedeljek, 24. februarja, bo v sejni dvorani skupščine redna seja članov občinske konference SZDL Velenje. Tudi tokrat bodo na njej namenili vso pozornost volitvam 86. Med drugim bodo obravnavali in sprejemali poročila o opravljenih kandidacijskih postopkih za možne kandidate za delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine, stališča temeljnih kandidacijskih konferenc o možnih kandidatih in določili predlog liste kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine, določili pa bodo še listo kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje. Gorenje in Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka je v četrtek obiskal Vinko Hafner, predsednik republiške skupščine, z njim pa sta bila tudi Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela republiške skupščine in Rudi Koprivnik, predsednik gospodarske zbornice Slovenije. Gostje iz republike so se naj- krito so spregovorili o nekaterih prej v Gorenju s poslovodnimi problemih, ki preprečujejo uspe-delavci te sestavljene organizaci- šen zaključek prvega dela sanacije pogovarjali o družbeno eko- je ter obenem ovirajo tako zelo nomskem položaju tega sozda potrebno posodobitev proizvod-ter o uresničevanju sanacije. Od- nje. Precej pozornosti so namenili tudi novi Gorenjevi tovarni Bira v Bihaču, ki je kot eden največjih naložbenih projektov slovenskega združenega dela v drugih republikah, zaradi pridobljenih izkušenj še posebej zanimiva. Predstavniki Gorenja so goste seznanili tudi z nadaljnjimi razvojnimi usmeritvami sozda ter jih opozorili na nekatere težave, ki jih pestijo ob doseganju proizvodnih in izvoznih rezultatov. Na prvem mestu so gotovo ponovni pritiski proizvajalcev re-promaterialov, ki zahtevajo tudi preko sto odstotna povišanja cen svojih izdelkov. Pri izvozu pa nastajajo težave zaradi precenjenega dinarja in prepočasnega uvajanja deviznega zakona. Vinko Hafner in Martin Mlinar sta nato odšla v REK Franc Leskošek Luka, kjer so ju predstavniki tega kolektiva opozorili na slab družbeno ekonomski položaj rudarstva in energetike. Rudarsko elektroenergetski kombinat se je v preteklem letu otepal z velikimi likvidnostnimi težavami, stalno pa je moral najemati tudi drage kredite. Preteklo leto bo sicer zaključil s pozitivno ničlo, vendar pa zato ta kolektiv obveznosti do občine dokaj slabo izpolnjuje. Njihov rezervni sklad je že povsem osiromašen, precej problemov pa jim povzroča tudi občutno premajhno število stanovanj za delavce. Dejavnost Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek Luka vedno bolj ogroža tudi ekologijo Šaleške doline. Prav o tej problematiki ter o težavnem družbeno ekonomskem položaju (Vinko Hafnerje menil, da bodo morali kaj več za dosego teh ciljev narediti tudi sami), bodo letos spregovorili tudi na republiški skupščini. Boris Zakošek Občinska konferenca SZDL Mozirje Izbrali dobre kandidate Na njej so najprej ocenili kandidacijske postopke in kadrovske priprave na voli- V ponedeljek na Golteh Slalom Ljubitelji alpskega smučanja bodo v ponedeljek gotovo preživeli na Golteh, kjer bo smučarski klub Velenje izvedel zanimivo tekmovanje v slalomu za Evropski pokal. Velenjski smučarski delavci so se podobne organizacije lotili že pred dvema letoma. Najprej so pripravili tekmo v slalomu za ženske, v lanski zimi pa za moške. Prav zaradi njihove odlične organizacije jim je mednarodna smučarska zveza zaupala pripravo nove tekme. Naj dodamo, da je tekmova- za Evropski pokal čania nje za evropski poical drugo naj- nim smučarskim z\ nje za evropski pokal drugo najpomembnejše tekmovanje v svetovnem smučarskem cirkusu. Točkuje pa se enako in je odskočna deska za vse mlade in bodoče zmagovalce svetovnega pokala. Da je to res, sta potrdila smučarja Šved Wallner, lanski zmagovalec na Golteh, in Francoz Bouvet, lani drugi, saj sta medtem oba že zmagala na tekmi za svetovni pokal. Organizator je poslal razpise za udeležbo na ponedeljkovem evropskem pokalu kar 34 svetov- nim smučarskim zvezam, pričakujejo pa, da bodo na Golte prišli tekmovalci vsaj iz 15 držav. Predvsem pa vsi tisti, ki ne bodo odšli na skandinavsko turnejo. Pričakujejo tudi zelo močno jugoslovansko udeležbo, žal, pa ne bosta prišla Križaj in Petrovič zaradi nastopov na Švedskem. Prvi tek se bo začel ob 9.30, drugi pa predvidoma ob 12. uri. Pokroviteljstvo nad to zanimivo smučarsko prireditvijo je prevzelo velenjsko Gorenje. (VOS) Včeraj, v sredo 19. februarja, je bila v Mozirju najprej redna seja občinske konference SZDL, ki so jo namenili pripravam na volitve, njeno nadaljevanje pa je bila ob 8. uri še prva seja občinske kandidacijske konference. tve. Najprej velja ugotovitev, da so na vseh temeljnih kandidacijskih konferencah svoje naloge in delo opravili zares temeljito. Enotna je želja v vseh okoljih, da bi naš mladi delegatski sistem še naprej dograjevali in zagotovili njegovo dejansko uspešnost. Za to so seveda potrebni tudi delegati, ki bodo svoje naloge opravljali zavzeto in odgovorno. Pri izbiri takšnih kandidatov so imeli v mozir-ski občini srečno roko. Evidentirali so kandidate, ki so sposobni in pripravljeni za delo, vse več je mladih in tudi njihova izobrazbena sestava je dobra. V postopku evi- Nova kakovost Gorenjevega izvoza V začetku februarja je bil v Koelnu, v Zvezni republiki Nemčiji, že tradicionalni mednarodni sejem gospodinjske tehnike in kuhinj DOMOTECH-NIC 86. Med 1.028 razstavljalci iz 34 držav je bilo tudi Gorenje. Predstavitev Gorenja na sejmu v Koelnu je bila, po zatrjevanju predstavnikov tega poslovnega sistema, zadetek v polno. Ugotavljati je mogoče, da se tudi proizvajalci bele tehnike v svetu povezujejo v večje sisteme. Tako je nastalo v Evropi 5 oziroma 6 velikih proizvajalcev gospodinjskih aparatov. Gorenje pa sodi, upoštevaje doseženo proizvodnjo in izvoz, med močnejše konkurente teh združenih proizvajalcev, bele tehnike. »Konkurenci se je mogoče postaviti ob bok predvsem tedaj, ko si z njo najmanj enakovreden, upoštevaje seveda izgled proizvodov, kvaliteto, asortiman, prodajne pogoje, cene, servis itd.«, Tema tedna poudarja Joško Vučemilo, predsednik poslovodnega odbora Gorenje Commerce. »Prav vsakoletni sejem v Koelnu pa je mesto za primerjavo s konkurenco. DOMOTECHN1CA 86 je pokazala, da je Gorenje pretežno izenačeno s konkurenčnimi proizvajalci bele tehnike na zahodnoevropskem tržišču. Evropska proizvodnja gospodinjskih aparatov pa je tudi sicer merilo za vsa svetovna tržišča.« Mednarodni sejem gospodinjske tehnike in kuhinj DOMO-TECHNICA v Koelnu je. kot poudarjajo v Gorenju, v pravem trenutku, na začetku leta, ko je mogoče oceniti, ali je poslovna politika, začrtana za posamezno leto, prav naravnava. Na letošnjem sejmu v Koelnu je bila predstavljena nova generacija Gorenjevih proizvodov iz delovnih organizacij Gorenje Gospodinjski aparati. Gorenje Bira, Gorenje Notranja oprema in Gorenje Tiki. In kaj konkretno za Gorenje pomeni koelnska DO-MOTECHN1CA 86? Navedimo mnenje Joška Vučemila:« Z optimizmom lahko zremo v Gorenju v letošnjem letu na uresničitev naših izvoznih nalog. Načrtujemo, da bomo prodali na tuje za več kot 100 milijonov proizvo- dov bele tehnike. Na sejmu v Koelnu pa so bile dokončno oblikovane letošnje pogodbe z našimi največjimi partnerji v Evropi!« Enotna strategija nastopa Gorenja na tujih tržiščih že kaže sadove. Ob tem, ko si prizadevajo zadržati prodajni delež na že tradicionalnih Gorenjevih tržiščih, se vse bolj uveljavljajo tudi na novih, posebej še tistih, kjer ima Gorenje komparativne prednosti. Pomembno pa je, da uveljavlja Gorenje v mednarodni delitvi dela novo kakovost — tudi prenos znanja in tehnologije. (AN) dentiranja so se bali množičnega odklanjanja privolitev, vendar je bil strah odveč, saj kandidature ni podpisalo le malo evidentiranih. To je obetaven dokaz, da ljudem ni vseeno kakšna bo naša prihodnost in so zato pripravljeni sodelovati pri premagovanju težav. Največ je bilo razprav glede odprtih in zaprtih list, saj je znano, da precej volilcev kandidate obkroži le po abecednem redu in brez temeljite presoje vseh. Tako se dogaja, da niso izvoljeni delegati, ki so evidentirani za najodgovornejše funkcije, ali pa ni zagotovljena teritorialna pokritost. Med drugim v mozirski občini v oceni priprav na volitve z zadovoljstvom ugotavljajo, da niso imeli težav pri usklajevanju kandidatov med združenim delom in krajevnimi skupnostmi, ki so jih pričakovali zaradi ogromnega števila dvojnega evidentiranja. Kandidat za predsednika skupščine občine je Anton Boršnak, za podpredsednika Anton Vrhovnik, za predsednike zborov Izidor Matko, Anton Hren in Matija Na-stran, za predsednika IS pa Ivo Kos. MODERNO JE iZ ELKROJA JE/ Občinski komite ZKS Mozirje Programsko- volilna konferenca V soboto, 22. februarja dopoldne, bo v nazarskem delavskem domu programsko-volilna konferenca komunistov občine Mozirje. Po uvodnih točkah bodo najprej ocenili delo občinske organizacije ZKS v preteklem obdobju, največ pozornosti pa bodo namenili oceni samoupravnih družbeno-ekonom-skih in družbeno-političnih razmer v občini Mozirje. Zatem bodo razrešili dosedanje in izvolili nove organe občinske organizacije zveze komunistov in sprejeli programske usmeritve za prihodnje obdobje. Po programsko-volilni konferenci bo prva seja novega občinskega komiteja, na kateri bodo izvolili predsednika komiteja, kandidat je Slavko Rosenstein, predsedstvo občinskega kp4? miteja in sekretarja predsedstva, kandidatka je Anka^Si-vec. Titovo Velenje Trim plavanje v novem bazenu Kaže, da je velenski bazen končno le obnovljen, saj bo ZTKO Velenje pripravil v njem v nedeljo od 10. do 15. ure trim plavanje. Torej pridite in zaplavajte med prvimi v tem lepem objektu. Tako kot pri vsaki podobni trim akciji, je organizator tudi tokrat za vse udeležence pripravil značko, plavanje pa je seveda brezplačno. 2. stran ★ nSS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje ★ 20. februarja 1986 Občinski svet ZSS Mozirje Obilo zahtevnih nalog Na podlagi temeljite razprave na nedavni skupščini občinske organizacije zveze sindikatov Mozirje so pripravili stališča, ki bodo podlaga za oblikovanje akcijskih programov po vseh osnovnih organizacijah. Te bodo morale posebno pozornost nameniti svojim čla-nonts zlasti tistim, ki si s svojim delom ne morejo zagotavljati primerne socialne varnosti ter invalidom. Tudi nagrajevanje po delu je prednostna naloga osnovnih organizacij, ki morajo povsod tam, kjer nagrajevanje ni ustrezno urejeno, takoj spodbuditi akcijo. Osnovne organizacije bodo tudi pobudniki za sprotno ocenjevanje uresničevanja delovnih načrtov, ki bodo morali biti opredeljeni mesečno. Zlasti slabo je ponekod informiranje delavcev, zato bodo sindikati nosilci naloge, da se stanje na tem področju bistveno popravi preko samoupravnih delovnih skupin, glasil, poročanja delegatov in drugih primernih oblik obveščanja. Uveljavila se ni tudi inovacijska dejavnost, zato jo morajo ustrezno ovrednotiti v sistemu nagrajevanja. Precej šibkosti je na področju vzgoje in izobraževanja, ki jih bodo morali odpraviti, predvsem pa bolj povezati učnovzgojne ustanove z združenim delom. Med ostalimi napotki s skupščine je tudi zahteva, da se v organizacijah združenega dela okrepi kulturno življenje in temeljito spremeni odnos do kulture sploh. Še bolj pomembna je zahteva, da se okrepi delo samoupravne delavske kontrole, saj varovanje družbenega premoženja ni prav na zavidljivi ravni. Takšna ugotovitev velja tudi za delovanje delegatskega sistema, saj delegati in delegacije nimajo prav zavidanja vredne pomoči strokovnih služb. Nalog je torej obilo in osnovne organizacije sindikata v mozirski občini bodo morale krepko poprijeti za delo, če jih želijo uresničiti in si zagotoviti vlogo, ki bi jo že zdavnaj morale imeti. SA VINJSKI DROBIR • SA VINJSKI Steklina se znova širi Konec minulega leta je občino Mozirje znova zajel val gozdne stekline. Steklina pri lisicah se širi od Mozirja proti Gornjemu gradu in Ljubnemu. Ob tem se je znova pokazalo, da nekateri lastniki psov ne upoštevajo predpisov o pripori psov, s tem ogrožajo zdravje ljudi in povzročajo družbi znatne in nepotrebne izdatke. Po sprejetem odloku morajo lovci pokončati klateške pse in mačke, pa seveda tudi tiste pse, katerih lastniki ne upoštevajo predpisane pripore. Sumljivih, bolnih ali poginjenih živali vsekakor ne smemo prijemati z golimi rokami. Ob morebitnem ugrizu je treba rano takpj in temeljito oprati z milom ali razkužilom, obvestiti pa tudi zdravstveno in veterinarsko službo. Živali, ki je ugriznila, ne smemo pokončati, ampak pripreti, saj je opazovanje diagnostično bolj zanesljivo, kot drage laboratorijske preiska- Podružnica konjerejskega društva V zadnjih nekaj letih konjereje znova pridobiva nazaj svojo nekdanjo vlogo in pomen. Tega se zavedajo tudi v občinah Velenje in Mozirje, zato bodo prvo nedeljo v marcu ob 10. uri v prostorih Savinjsko-šaleške veterinarske postaje v Mozirju pripravili ustanovni občni zbor podružnice konjerejskega društva Slovenije. Sedež podružnice bo v Mozirju, s svojim delovanjem pa bo pokrivala obe sosednji občini. Njen namen bo seveda načrtna reja konj, izobraževanje rejcev, javne preglede in organiziranje razstav, sejmov in drugih prireditev z rej-skega področja. Zbiranje predlogov za priznanja 0F v letu 1986 Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Velenje poziva krajevne konference SZDLL, temeljne in druge OZD, samoupravne interesne skupnosti, društva in družbene organizacije v občini Velenje, da podajo predloge za podelitev PRIZNANJA OF V LETU 1986 Priznanja OF se podeljujejo posameznikom, organizacijam in društvom za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti pri: — uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh; — za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil; — uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Priznanja OF se bodo podelila 27. aprila, ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda in jih lahko prejmejo tisti posamezniki, aktivisti in organizacije, ki so s svojim prostovoljnim delom največ doprinesli k dosežkom trajnejšega pomena za razvoj demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi, in da so s svojim delom dali pomemben prispevek h krepitvi našega družbenopolitičnega sistema in samoupravnih socialističnih odnosov. Predloge za srebrna priznanja OF z utemeljitvijo pošljite do 31. marca 1986 Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Velenje. Predloge za bronasta priznanja OF, ki jih podeljujejo kra--jevne konference SZDL, pošljite prav tako do 31. marca 1986 predsednikom krajevnih konferenc SZDL v tisti krajevni skupnosti, v kateri kandidat za priznanja aktivno deluje. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Velenje ŠALEŠKI DROBIR • ŠALEŠKI Proizvodni dosežek tovarne talnih keramičnih ploščic V tovarni talnih keramičnih ploščic Gorenja Notranja oprema so 10. februarja izdelali desetmi-lijonti kvadratni meter ploščic. Letna zmogljivost tovarne, v kateri so izdelali prve talne keramične ploščice marca 1975, je milijon kvadratnih metrov ploščic. Od leta 1980 naprej izdelajo v tej Gorenjevi tovarni vsako leto več kot milijon kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic, s katerimi se vse bolj uveljavljajo na zahtevnih tujih tržiščih. V Gorenju Notranja oprema so se v zadnjem času lotili posodabljanja proizvodnje talnih keramičnih ploščic.' Z novo tehnologijo bodo zmanjšali porabo energije, zvišali pa kakovost ploščic. Peč za žganje ploščic so uvozili iz Italije, druga oprema pa bo domača. V Gorenjevi tovarni talnih keramičnih ploščic bodo letos, kot načrtujejo, izdelali 1,050.000 kvadratnih metrov ploščic, kar 300.000 kvadratnih metrov ploščic pa bodo prodali na tuje, največ v Zvezno republiko Nemčijo. (an) Nova postaja milice Velenjski miličniki so dolga leta poudarjali, da delujejo v povsem neustreznih delovnih pogojih, tega vprašanja pa v občini nismo in nismo mogli razrešiti. Konec lanskega leta pa smo pristopili k odločni akciji, rezultat katere je tudi že oblikovan predlog sklepa o začetku gradnje nove Postaje milice v Titovem Velenju. Na naslednji seji, ga bodo obravnavali delegati zborov velenjske občinske skupščine. Kot je predvideno bomo imeli novo Postajo milice na Celjski cesti v neposredni bližini bencinskega servisa, (mz) Na svoji redni letni konferenci, ki je bila dejansko že 17. zbor invalidov občine Velenje združenih v društvo invalidov Velenje, so pregledali bogato in plodno delo vseh organov. V društvo je vključenih 2815 invalidov, konference pa seje udeležilo 159 delegatov. Ugotovili so, da so mnogo storili za svoje člane, zlasti za tiste na terenu. Skrbeli pa so tudi za 00 ZSMS Šmartno Kako do tesnejše povezanosti Člani osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih pogostokrat tožijo, da ne najdejo prave povezanosti z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju. Kako doseči tesnejšo pove?J-vo s temi v naši krajevni skupnosti pa je osrednja točka dnevnega reda skupnega sestanka mladincev in članov predsedstva družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Šmartno v Titovem Velenju. Ta bo v soboto, 1. marca, ob 17. uri v prostorih tamkajšnjega doma krajanov. razvedrilo, izletništvo, za rekreacijo in šport vseh invalidov v občini. Na zboru so izvolili tudi nove člane v organe društva. Še naprej bo ostala v izvršilnem odboru Lojzka Zaleznik, ki so se ji invalidi na tej konferenci s priložnostnim darilom zahvalili za prizadevno, uspešno in humano delo. Podpredsednik OK SZDL Velenje, Jože Groznik je pohvalil prizadevno delo društva in novemu vodstvu zaželel še več uspehov, še posebno na področju vzpostavljanja pristnejših medsebojnih odnosov, posebej med invalidi samimi ter med invalidi oziroma telesno prizadetimi, bolnimi in ostalimi zdravimi občani. — trih 10. srečanje značkarjev... Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja iz Titovega Velenja pripravlja že 10. tradicionalno srečanje zbiralcev teh etnografskih predmetov in ko-lekcionarjev iz cele Jugoslavije. V posebni sobi hotela Paka v Titovem Velenju bodo ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo. Odprta bo od 23. februarja do 18. maja od 9. do 13. ure. Upravni odbor vabi vse, da se srečanja udeleže v čimvečjem številu, saj bodo tako na najlažji način izpopolnili in obogatili svoje zbirke. SEJE • SEJE • SEJE • SEJE • SEJE Varstvo pred požari Še ena skupščina se nam obeta prihodnji teden. V petek, 28. februarja, bo v prostorih gasilskega doma ob 16. uri skupščina Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Velenje. Na njej bodo poročali o delu SIS za varstvo pred požarom za preteklo leto in o delu delovne skupnosti SIS za enako obdobje. Poleg tega bodo potrdili še zaključni račun SIS za varstvo pred požarom. sprejeli finančni načrt za letos in predlog o delu SIS za to isto obdobje. Na dnevnem redu pa je tudi sprejem predloga Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom občine Velenje za obdobje 1986—1990. Občni zbor velenjskih gasilcev V soboto, 22. februarja bo v prostorih Gasilskega doma Velenje občni zbor gasilskega društva Titovo Velenje. Na njem bodo najprej pregledali poročila za leto 1985 in to organizacijsko — poslovno, finančno in poročilo nadzornega odbora o katerih bodo tudi razpravljali, zatem bodo sprejeli delovni program za letos in potrdili letošnji finančni načrt, razrešili bodo organe društva za pretekli mandat in volili predsedstvo, nadzorni odbor in samoupravno sodišče, imenovali delegate za občni zbor OGZ in podelili priznanja. Telesnokulturna skupnost V torek, 25. februarja, ob 17. uri, bo v sejni dvorani Skupščine občine Velenje skupčina občinske telesnokulturne skupnosti Velenje. Na njej bodo delegati obravnavali in sprejeli predlog Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje za obdobje 1986-1990, poročilo o izvajanju programa OTKS in Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje v preteklem letu, osnutek programa Občinske telesnokulturne skupnosti in Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje za letošnje leto in sklep o začasnem financiranju programa. Komunalna skupnost V sredo, 26. februarja, ob 11.30, pa se bodo v sejni dvorani Skupščine občine Velenje sestali delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalnih storitev Komunalne skupnosti občine Velenje. Na dnevnem redu imajo obravnava uresničitve plana Komunalne skupnosti v preteklem letu, potrditev predloga Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Komunalne skupnosti za obdobje 1986—1990 in predlog plana te skupnosti za letošnje leto. Konferenca Društva invalidov! Velenje Otroško varstvo Prav tako v sejni dvorani skupščine občine Velenje se bodo dan ! kasneje, 27. februarja, ob 17. uri, sestali delegati zbora uporabnikov in I zbora izvajalcev Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Tudi j delegati te skupščine imajo na dnevnem redu sprejem Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva za obdobje 1986—1990. Poleg tega pa še: obravnavo in sprejem SaS o usklajevanju planov skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji v obdobju 1986—1990, obravnavo SaS o porodniških dopustih, poročilo o izvajanju programa Skupnosti za leto 1986, sprejem sklepa o začasnem financiranju programa, cene v vzgojnovarstvenih zavodih in problematiko vzgojnovarstvene dejavnosti in usmeritve za šolsko leto 1985/86. Izobraževalna skupnost Istega dne, torej v četrtek, 27. februarja, ob 17. uri, pa se bodo v prostorih nove Glasbene šole, sestali delegati Izobraževalne skupnosti. Obravnavali bodo predlog rebalansa in realizacije finančnega načrta ter program skupnosti v preteklem letu, predlog programa skupnosti za letos in predlog enotnih standardov in normativov za zajamčeni program v letošnjem letu. Poleg tega pa še predlog Samoupravnega sporazuma o temeljih plana OIS Velenje za obdobje 1986— 1990 in predlog SaS o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1986-1990. Kulturna skupnost Delegati Občinske kulturne skupnosti se bodo sestali prihodnji mesec, točneje v torek, 4. marca, ob 17. uri v Glasbeni šoli Frana Ko-runa-Koželjskega. Pregledali bodo poročilo o realizaciji programa in finančnega načrta Kulturne skupnosti za lansko leto, osnutek programa in finančnega načrta za letos, predlog Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti in osnutek programa te skupnosti za obdobje 1986—1990. Raziskovalna skupnost 4. marca ob 17. uri se bodo sestali tudi delegati Občinske raziskovalne skupnosti. Delegate čaka obravnava realizacije finančnega načrta in programa za leto 1985 in poročilo o izvajanju nalog, obravnava in sprejem predloga SaS o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti za obdobje 1986—1990 in obravnava osnutka programa za leto 1986. Socialno skrbstvo V sredo, 5. marca, ob 16. uri bo v sejni dvorani Skupščine občine Velenje zasedali delegati skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje. Realizacija programa in finančnega načrta skupnosti za preteklo leto, predlog SaS o temeljih plana skupnosti za obdobje 1986—1990 in povzetek bistvenih značilnosti predloga Samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov skupnosti občinskih skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji za to srednjeročno obdobje, osnutek delovnega programa Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje za leto 1986, aneks k SaS: Predlog za povišanje cene oskrbnega dne v Domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju od 1. 1. naprej in povišanje žepnine ter povišanje DDP edini vir, poročilo o delu Centia za socialno delo v Titovem Velenju lani in program za letos pa so točke, ki jih bodo delegati premlevali na tem zasedanju. »NAŠ ČAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustano-vljen I. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451. 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike ie 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev. Ziro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 20. februarja 1986 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas gas * stran 3 Stališč in sklepov je dovolj, začnimo jih torej uresničevati (nadaljevanje s 1. strani) Uveljavljanje samoupravljanja, ki v zadnjih letih poteka v zaostrenih gospodarskih razmerah, ob nasprotujočih se interesih in zamislih za njihovo premagovanje odpira tudi različne poglede na razvoj političnega sistema. Ta razdvojenost pa je bila žal tako velika, da je vodila pedvsem k večjemu administriranju. »Če je potrebno v tem trenutku za to štiriletno obdobje poiskati najbolj pozitiven dejavnik pri oblikovanju razmer v naši občini, potem so to prav gotovo delovni ljudje, ki so z izrednimi dodatnimi napori premagovali nakopičene težave,« je poudaril Jože Curčič. Pri tem je bila seveda izrednega pomena tudi pomoč širše družbene skupnosti, saj bi drugače sanacija Gorenja ne bila izvedljiva. Manjšo zavzetost pa so delovni ljudje in občani pokazali za delovanje samoupravnega sistema. Seveda se postavlja vprašanje zakaj je temu tako? Jože Curčič je opozoril na pogosto preveč formalno delovanje samoupravnih organov, na premajhno uspešnost delovanja subjektivnih sil ter na preslabo izoblikovano zavest, da smo vsi gospodarji družbenega imetja in da le s pravilnim in uspešnim gospodarjenjem ustvarjamo takšno novo vrednost, ki omogoča razvoj družbenega standarda. Ko pa je ocenjeval gospodarski razvoj je Jože Curčič dejal: »Dogovore o potrebnem skupnem načrtovanju proizvodnje in razvoja, o potrebnem združevanju sredstev itd, imamo zapisane v vsakoletnih planskih dokumentih, imamo pa tudi sprejete sklepe in sta- lišča občinske organizacije zveze komunistov. Najodgovornejši komunisti na poslovodnih delovnih mestih pa še vedno ne najdejo dovolj motivov za dogovorjanja, ki bi vodilo k uspešnejšemu poslovanju, temveč bomo morali počakati na poslovni neuspeh, kot edini pogoj za pripravljenost k spremembam. Nujno je, da komunisti enkrat končno spoznamo, kako nam interesi posameznikov in interesi skupin krojijo poslovno politiko OZD, pri čemer jim je zakonsko opredeljena dolžnost za nenehno rast zaupanega jim družbenega premoženja podrejena skrb. Toda žal komunisti v vsakdanji praksi, na svojem delovnem mestu, še vedno govorimo z drugim jezikom kot na sestankih družbenopolitičnih organizacij.« Opozoril je tudi na znane težave Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek Luka, ki se že dobro desetletje otepa z nerazrešenim družbeno ekonomskih položajem. Posledice tega pa čuti celotna občina. Poseben poudarek ima v oceni tudi sanacija Gorenja, kjer vse finančne obveznosti še niso zaključene kar istočasno onemogoča nujno potrebno tehnološko obnovo proizvodnih procesov, predvsem v tistem delu proizvodnega programa, ki postavlja Gorenje med največje izvoznike v republiki in državi. Dejal je, da do resnih težav prihaja predvsem v tistih okoljih, kjer prikrivajo dejansko stanje v gospodarjanju, v notranjih medsebojnih odnosih, v delovanju subjektivnih sil in v delovanju samoupravnih organov. »Temu ob bok pa je potrebno dodati, da se delovni ljudje v naši družbeno politični skupnosti radi odločajo za ukrep družbenega varstva, posebno še po uspešnih rezultatih v Gorenju in Inženiringu, pri čemer nastopajo z argu- Tudi letošnje volitve, kot ena najpomembnejših trenutnih akcij, ki pa bi zahtevale še več permanentnega dela, so pokazale nekatere slabosti. Med drugim se ponovno pojavljajo ista imena, isti ljudje pa so predlagani na vrsto povsem različnih funkcij, kar jih postavlja v neprijeten položaj. Na programsko volilni konferenci občinske organizacije ZKS Velenje je bilo izvoljeno novo 35 člansko predsedstvo OK ZKS. Za predsednico OK ZKS Velenje je bila izbrana Irena Brložnik, za sekretarja Drago Blagus, izvršna sekretarja pa bosta v naslednjem mandatu Janez Zore in Drago Seme. Izoblikovane so bile tudi statutarna in nadzorna komisija ter tovariško razsodišče. Poleg tega pa so bili potrjeni delegati za 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ. menti, da v dosedanjih primerih samoupravljanje praktično ni bilo okrnjeno! V zvezi komunistov se seveda ne moremo strinjati s takšnimi razlagami in je nujno, da ponovno preanaliziramo nekatera idejna stališča, ki so posredno ali neposredno povezana z ukrepi družbenega varstva.« V oceni so nakazane tudi težave, ki nas spremljajo ob sprejemanju planskih aktov pri čemer ne gre prezreti opozorila o dokaj neprimernem odnosu posameznih odgovornih in strokovnih delavcev do teh aktivnosti ter opozorilu, da se z izločanjem delavcev iz razprav odtujuje njihov samoupravni in družbeno ekonomski položaj. »Dosedanjipotek ponovno potrjuje, da se ljudje branijo sprejemati odgovorne funkcije, saj je na dlani, da v teh zaostrenih razmerah zahtevajo večjo angažiranost, večjo dogovornost, ljudje pa jih ocenjujejo z bolj kritičnim očesom. Kljub tem problemom je uspela OK SZDL s povsem jasnim in demokratičnim pristopom razrešiti dosedanje dileme kar daje garancijo za uspešno izvedbo volitev. Verjetno pa se bodo tudi tokrat pojavile posamezne kadrovske »kuhinje«, ko se bo poskušalo uveljaviti svojega kandidata, očrniti pa protikandidata in vse tiste, ki ga predlagajo. Komunisti moramo biti pozorni na demokratičnost postopka, odgovor- no moramo predlagati najustreznejše kandidate ter ne smemo dovoliti izsiljevanja kadrovskih rešitev neformalnih skupin,« je dejal Jože Curčič. V nadaljevanju pa je menil: »Ne glede na težke pogoje gospodarjenja, ki se vrsto let zaostrujejo in povzročajo številne probleme ter tako vplivajo na družbenoekonomske razmere in na politično vzdušje med ljudmi, ocenjujem, da v občini v preteklem obdobju nismo dosegli zadovoljivega razvoja in tudi zadostne idejnopolitične enotnosti, kar moramo komunisti prekiniti.« Pri tem je opozoril ua nezavidljiv družbeni standard naše občine, kar je za sicer visoko razvito industrijsko občino nesprejemljivo, opozoril je na premalo smelo razvojno politiko nekaterih OZD, neurejene razmere v energetskem gospodarstvu, na prepočasno razreševanje problemov v krajevnih skupnostih, na premajhno mero poenotenosti in na tako pogosto prisotno politiko oportunizma in pripravljenosti za afere. Prav javna razprava o Kritični analizi delovanja političnega sistema pa nam je lahko vodilo pri razreševanju nekaterih vprašanj. »Za zvezo komunistov predstavlja politični sistem socialistične- ga samoupravljanja sredstvo za uresničevanje oblasti delovnih ljudi in občanov. Ker spremembe gospodarskih, družbeno ekonomskih in političnih razmer vplivajo na delovanje političnega sistema in s tem tudi na družbeno ekonomski položaj delavcev, moramo komunisti predvsem v temeljnih okoljih stalno ocenjevati delovanje tega sistema,« je menil Jože Curčič. - V dvajsetih kakovostnih razpravah so nato delegati dopolnili obe predloženi poročili, pri čemer pa so večjo pozornost namenili vprašanju družbeno ekonomskih odnosov in učinkovitosti gospodarjenja, manj pa uresničevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter nekaterim zelo zahtevnim vprašanjem, ki jih je dosedanji sekretar nakazal v svojem poročilu, (npr. vprašanje ukrepov družbenega varstva) Po teh zanimivih razpravah je bil izoblikovan in potrjen predlog programskih usmeritev za delovanje komunistov občinske organizacije ZKS Velenje v novem srednjeročnem obdobju. O teh nalogah in razpravi bomo podrobneje pisali v prihodnji številki Našega časa. Boris Zakošek Na skupščini smo slišali tudi marsikaj zanimivega s področja inventivne dejavnosti. Jurij Vau-put iz Gorenja je dejal, da so v Gorenju z akcijo »Predlagaj nekaj koristnega« spodbudili večje število delavcev k ustvarjalnemu delu. Množična inventivna dejavnost je postala resnično množična. Marsikaj pa bi bilo treba na tem področju še spremeniti. Med drugim tudi odnos družbe do inventivne dejavnosti. Inventivne dejavnosti se je v razpravi dotaknil tudi Miroslav Žolnir (REK), ki je ugotovil, da je na tem področju še mnogo praznega prostora, četudi se pojavljajo že določeni pozitivni premiki, »še vedno pa smo počasnejši od sklepov in planskih dokumentov,« je dejal. Nada Zavolovšek-Hudarin predsednica OK SZDL Velenje je spregovorila o obravnavi kritične analize in poudarila, da ta kriza obstaja, toda le v družbenoekonomskih odnosih, ne pa v političnem sistemu. Komite za družbene dejavnosti Precej denarja za obvezne Družbene dejavnosti niso in ne morejo biti samemu sebi namen. Bolj kot kjerkoli se to dejstvo kaže prav v velenjski občini. Ta dva stavka sta bila pogosto sestavna dela razprav o programih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v lanskem letu. Brez tarnanja o tej ali oni stvari je le minila le redkokatera razprava. Ob koncu leta pa pri pregledu uresničenih nalog programov sisov vendarle ugotavljamo, da je bil tudi na področju družbenih dejavnosti storjen korak naprej. Tako so menili pri obravnavi poročila o realizaciji programov v letu 1985 člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti na petkovi seji. Čeprav smo si v občini prizadevali ali bolje zapisali kot eno prednostnih nalog zaposlovanje pravih ljudi na prava mesta, žal, lahko ugotavljamo, da je osnovni vir vseh vprašanj na področju družbenih dejavnosti prav v neustreznem zaposlovanju. Kadri, ki jih zaposluje velenjsko združeno delo, ne ustvarjajo potrebnega dohodka za pokritje potreb v družbeni nadgradnji. Izhodišče, ohranitev stvarne ravni sredstev skupne porabe za to leto pomeni, da pri zagotavljanju potreb in želja ne smemo imeti prevelikih apetitov, ampak da se moramo na vseh področjih obnašati skrajno varčno. Ob ocenjeni 50 odstotni inflaciji naj bi tako sredstev skupne porabe rastla z indeksom 154,2. Sredstva namenjena za izvajanje programov bodo v veliki meri »pobrale« obvezne skupne naloge. Ena od teh je tudi uskladitev osebnih dohodkov izvajalcev na področju družbenih dejavnosti. Možnosti za naložbe so na tem področju tudi letos zelo omejene. Kar najhitreje pa bomo morali v občini poiskati drugačno pot za pridobitev sredstev za izgradnjo nujno potrebnih objektov kot sta sedma osnovna šola in razširitev zmogljivosti Zdravstvenega centra Velenje. Prispevne stopnje bodo za zdaj ostale nespremenjene, razen za telesnokulturo. Po dokončnem sprejetju občinske resolucije za to leto oziroma po zaključnih računih bodo strokovne službe te ponovno preračunavale ter uravnale na potrebno poprečno stopnjo v letu 1986. Programske usmeritve Podlaga za pripravo programskih usmeritev Občinskega sveta ZSS Velenje in njegovih organov za naslednje štiriletno obdobje sta osnutka resolucij za 11. kongres ZSS in 10. kongres ZSJ in seveda že sprejeta stališča, usmeritve in sklepi. Najpomembnejša usmeritev pa je vsekakor vodenje aktivnosti za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Temeljni pogoj za hitrejše uve-ljavljenje samoupravnih — družbenoekonomskih odnosov in uresničevanje ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pa je krepitev samoupravnega odločanja delavcev in na tem področju je poglavitna naloga občinskega sveta in njegovih organov, da še naprej utrjuje vlogo delavskih svetov, ki morajo postati pristojni za dokončno odločanje o številnih vprašanjih gospodarjenja. Večjo težo in vlogo je potrebno nameniti tudi samoupravnemu in družbenemu planiranju na vseh ravneh in pri tem ni odveč omeniti, da bo sin- dikat podpiral le tiste naložene programe preusmeritve gospodarstva, ki temeljijo na visoki stopnji znanja in poslovnosti, majhni porabi surovin in energije in tistih, ki so izvozno naravnani ter zagotavljajo nadaljno krepitev materialne in socialne varnosti delavcev. Sprotno spremljanje rezultatov gospodarjenja je že ustaljena oblika pri obravnavi periodičnih predračunov in zaključnega računa. Druge naloge sindikata pa so še: dograjevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela, večja pozornost zaposlovanju, veliko nalog čaka sindikat pri krepitvi delegatskega sistema, spodbujali in razvijali bodo hitrejše uveljavljanje svobodne menjave dela, več pozornosti in akvisnoti bo sindikat namenil humanizaciji dela, prizadeval si bo tudi spodbujati ustvarjalnost, razvoj proizvajalnih sil in njihovo učinkovito izkoriščanje za rast produktivnosti dela, uveljavljali bodo takšne oblike in metode dela, da bodo osnovne organizacije lahko učinkoviteje uveljavljale svojo vlogo, več po- zornosti pa bo treba nameniti tudi kadrovanju v sindikatu, v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja pa tudi področju SLO in družbene samozaščite. Seveda pa bo sindikat še naprej skrbel tudi za rekreativno in kulturno udej-stvovanje delavcev. M. Krstič-Planinc Skupščina občinske organizacije ZSS Velenje Iz razprave ... (nadaljevanje s 1. strani) Na petkovi skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov Slovenije Velenje so se razpra-vljalci dotaknili mnogih pomembnih stvari. Ivan Sotošek (Gorenje) je spregovoril o nagrajevanju po delu in med drugim dejal: »Veliko je bilo o tem že napisanega, še vedno pa samo poudarjamo pomen tega, nismo pa ga povsod pripravljeni uporabljati. V Gorenju smo sprejeli nov način nagrajevanja. Osebni dogodki so odvisni od delavčevega prispevka k rezultatom dela.« Alojz Hudarin (Vegrad) je spregovoril o položaju gradbenega delavca v sedanjem družbeno- 0 ustavitvah dela Ciril Grebenšek, predsednik občinskega sveta ZSS Velenje je na skupščini o protestnih ustavitvah dela dejal: »Izsiljeni sestanki so posledica slabe obveščenosti in ne dovolj dosledno izpeljane prave smeri samoupravnih organov in subjektivnih sil. Ti sestanki tudi ne vodijo v trajno rešitev težav, ampak predstavljajo samo gašenje požara, ki zapušča za sabo tlenje. Zato je treba izreči kritiko takemu načinu reševanja problemov. Naš sistem je gotovo dovolj demokratičen, da lahko to storimo po drugačni, samoupravni poti.« ekonomskem trenutku in pri tem navedel podatek, da v Vegradu v zadnjih petih letih niso upokojili nobenega delavca s polno pokojninsko dobo. Vegrad je tudi predlagal — skupščina pa bo to priporočilo posredovala v vse sredine — da se opredelimo in določimo 12. uro kot uro sej. Zaposleni bi tako do 12. lahko nemoteno delali, seje bi zaradi krajšega razpoložljivega časa bolje pripravili in tako bi bile tudi učinkovitejše. Jože Kotnik (RLV) je razpravljal o obratovalnem in delovnem času rudnika in pri tem navedel primerjave med dvema možnostima. Mira Videčnik (VIZ) je govorila o pomenu znanja, ki se ga žal vse premalo zavedamo. Menila je, da bi tudi večja cena znanja spodbudila izobraževanje. , -4. stran ★ nSS C8S REPORTAŽE, KULTURA Titovo Velenje ★ 20. februarja 1986 Občina Velenje Po poteh Štirinajste Dobra preizkušnja za mlade Nepozabna doživetja Priznati moramo, da pohod, vsaj takšen ne, kot je bil letos, ni vsakodnevna stvar. Da res ni, kar tako, gaziti meter in več snega in se prebijati čez več kot dva metra visoke žamete. In kaj so o letošnjem pohodu menili nekateri po-hodniki. V AN OŠTIR, bo-ec in aktivist iz 'ake:« Zelo prav e, da hodijo mladi •o poti štirinajste n prav je tudi, da e pohodov udeležujejo v tako sla------— J em vremenu. Tako vidijo, kako nam je bilo težko. Sam sem velikokrat hodil tod okoli. Ker sem delal v obveščevalni, sem moral ne glede na vremenske razmere raznositi pošto. Pogosto sem moral sam premagovati še večje žamete, kot ste jih zdaj udeleženci pohoda. Na takšnem pohodu, mladi najbolje spoznajo, v kakšnih pogojih so partizani izborili svobodo.« MILKA BERLOŽ-NIK, Titovo Velenje: »Med drugo svetovno vojno sem bila aktivistka. Tisti časi so bili strašni in menim, da je prav da mladi prenašajo tradicije narodno osvobodilne vojne tudi z organizacijo takšnih pohodov. Na njih se tudi srečajo z nekdanjimi borci, ki jih pripovedujejo, kako je bilo v časih narodno osvobodilne vojne., Srečna sem, da organizirajo mladi te pohode in upam, da z njimi ne bodo nikoli prenehali.« jO. BOJAN JESENI-fca» ČNIK; zaposlen Jama Preloge:« Letos sem se udeležil pohoda po potem Štirinajste divizije že desetič in moram reči, da je bil ta eden najtežjih, eden najzahtevnejših, ki pa je ravno zato zame veliko doživetje. Premagovati smo morali zahtevno pot, vendar pa sem ves čas razmišljal, da smo dobro obuti, da smo toplo oblečeni in siti — za partizane pa vse to ni veljalo in so bili torej pogoji zanje še veliko, veliko težji.« VINKO HUDO- JMS» VERNIK iz Pake; ^Mnj Partizanski aktivist in kasneje borec: * jSr^ »je mladim pohod- ^ 1 nikom govoril pred spomenikom v Paki. Pripovedoval jim je o preboju slavne Štirinajste iz Paškega Kozjaka v Škalske Cirkovce.« Spominjam se, kako so partizani sredi noči potrkali na naše okno in nas prosili, da jim pokažemo pot do Cirkovc. Domačini pa smo zavarovali tudi cesto po kateri so se redno vozile nemške patrulje. Tudi tisto noč so se nekajkrat pripeljali z motorji Nemci, vendar smo poskrbeli, da niso nikoli opazili, da se preko ceste prebija Štirinajsta iz Kozjaka v Cirkovce.« BORUT DIKLIC, komandant tretje etape pohoda po poteh Štirinajste: »Največ težav na poti nam je letos seveda povzročal sneg. Ker je bila pot naporna, se je hoja zavlekla pozno v noč, kar je bilo seveda še bolj naporno. Vendar pa moram kljub vsemu reči, da smo ovire na poti dokaj dobro premagovali. Prvi dan pohoda smo hodili devet ur in pol in zares smo si oddahnili, ko smo prišli nekaj po 23. uri na osnovne šole v Paki, kjer smo prespali. Na poti so nam bili v veliko pomoč vojaki, ki so premagovali , preko 150 cm visoke žamete. Žal pa smo morali letos obiti Graško goro, kjer so bili zameti visoki tudi do 3 metre.« kulturni sluhnili svojim kulturno umetniškim skupinam. Kultura je dvignila in varovala našo narodno zavest, bila je vedno v prvih vrstah revolucionarnih dogajanj in preporodov in tudi v tej težki gospodarski situaciji, ko ji je odmerjen tanek kos kruha, bo gotovo uspešna znanilka nove prihodnosti. Učenci glasbene šole Frana Koruna — Koželjskega so nato izredno dobro in prisrčno izvedli Gobčevo spevoigro Pastirček, ki bo gotovo vsem prisotnim, žal jih ni bila polna dvorana, ostala v prijetnem spominu. Počastili praznik dobro so se izkazali tudi mladinci iz Centra srednjih šoj. ki so v najtežjih odsekih priskočili vojakom na pomoč, da ni bilo prevelikih zastojev. Pri domačiji Štravs na Brdcah nad Dobrno smo se okrepčali s čajem in domačim kruhom. Razmišljal sem, kako velikega strateškega pomena so takšne kmetije. Štravsova je še edina, ki je ostala na tem območju. Dve domačiji sta zapuščeni. Ko se prebijamo proti Paške-mu Kozjaku nam pride naproti kmet s steklenico »kačje sline«. Pravi, da je to »gas«, ki bo držal do Kozjaka. Še prej pa nam je to pot branil in nas vabil, da prespimo kar pri njem in nadaljujemo s potjo naslednji dan. Čeprav utrujeni in močno izčrpani nismo popustili. Znova smo zaga-zili v globok sneg. Kratek počitek smo si znova privoščili pri Špeglu po domače pri Žganku. Gospodar nam je pripovedoval, da je bilo takrat, ko je bila pri njih Štirinajsta prav toliko snega. Bilo pa je tudi zelo mrzlo. Borci so bili slabo oblečeni in obuti in še slabše prehranjeni. Povedal nam je, da imamo do koče na Pa-škem Kozjaku še dve uri hoda in da bo snežna odeja še debelejša. Žgankovi so bili v času našega obiska povsem odrezani od sveta. Čakali so, da se pršič malo poleže, da bodo naredili gaz vsaj do najbližjega soseda. Našega obiska pa so bili veseli tudi zaradi tega, ker smo jim naredili gaz v dolino in do koče na Paškem Kozjaku. Možakar je imel zelo prav. Snežna odeja je bila vse debelejša, komaj smo jo še premagovali in na Paški Kozjak prišli v treh urah. Tam smo si vzeli pol ure za počitek, ki je prav vsem zelo pri-jal. Drugi dan pohoda je bil mnogo lažji kot prvi dan, enako pa lahko trdim tudi za tretji dan. Za vse tri dneve pohoda pa lahko rečem, da so bili dobra preizkušnja za mlade, ki so tako lahko preverili, koliko zmorejo, koliko kondicije imajo . . . Tudi sam sem šel na pot s podobno prevero kondicije. Škoda je le, da smo preveč hodili ponoči in bili zato prikrajšani za prekrasno zimsko idilo. Sam sem bil tudi prikrajšan, da bi ujel na filmski trak ga-ženje snega do pasu. Takšnih pohodov si še želim. Morali pa bi biti bolje organizirani. Predvsem bi morali k sodelovanju še bolj in v večjem številu pritegniti okoliške kmete. LOJZE OJSTRŠEK potnikovo plaketo je tokrat prejela Karla Fodvratnik iz Smartnega ob Paki Ob 8. februarju « dobro pripravljena? Bo dovolj ^vlečnic? itn. , Tisti, ki so že bili v tem smu-čarskem središču, so nas hitro C;'potolažili: Ne bo vam žal, boste A videli. Vožnja kot vožnja. Ob dremanju je hitro minila noč. Barometer dobrega ali slabega razpoloženja so navadno cariniki. Tokrat naj bi bili to Češkoslovaški. Na njihovi carini nismo bili edini potniki. Malo pred nami je tja pripeljal še en avtobus. Toda iz nasprotne smeri. Smučarji iz Makedonije so se vračali s Poljske. Cariniki so na presenečenje tistih, ki so se prvič srečali z njimi, hitro opravili svoje delo. Smuči niti niso preštevali, tudi kovčkov, v katerih razen tu in tam kakšne vegete, ni bilo nič drugega kot oblačila, ni bilo treba odpirati. Povprašali pa so nas, če imamo v redu avtobus in povedali, da se - je eden od jugoslovanskih avtobusov pokvaril in kar dva dni stal na mestu. Ko je šofer Miha zatrdil, da z njegovim avtobusom ne bo težav, so nam zaželeli prijetno bivanje in nadaljevali smo pot. Še pozdrav vojakov in meja je bila resnično za nami. Večji del Avstrije in Češkoslovaške snega sploh nismo videli in najbolj vesel je bil potnik, ki je pozabil doma smučarske hlače, s sabo pa vzel kopalke (!?). Da, tudi to se V naglici zgodi. Na srečo — o tem smo se prepričali kasneje — so trgovine v CSSR kar dobro založene. Smučarske hlače dobite že za 450 kron. Koliko je to, je odvisno od tega, kako ste prišli do njih. No, ob hitrem računanju bi to bilo nekaj več kot pol starega milijona. Tako je bila težava s pozabljenimi smučarskimi hlačami hitro odpravljena. Vemo pa tudi, da obleka še ne naredi človeka, torej dobre hlače še ne pomenijo dobrega smučarja, slabe hlače pa tudi ne slabega smučarja. In če imate Elanove smuči, potem vas drage. Vendar ne njihove, ampak naše — Korsove. Nekaj več kot dva tisoč kron so veljale ... To pa ni bilo edino naše oblačilo, ki smo ga videli pri ali na njih. Prepričani smo, da so njihovim smučarkam všeč tudi smučarske bun-de Modnega salona. Nekoliko smo zašli, zato se vrnimo k naši poti. Več kot je bilo kilometrov za nami, bolj smo bili veseli, da s kopanjem ne bo nič, ampak, da se bomo resnično smučali. Špindlerov mlin: Pozdravila nas je prava zima. Kot nam je povedal kasneje Pepe, skrbnik doma, v katerem smo prebivali, je to kraj, ki ga na mesec obišče več kot deset tisoč turistov. Pred tem središčem je zadnje večje mesto, zanimivo ne le zaradi tega, ker ima veliko trgovin in možnosti nakupa, ampak tudi zelo znan muzej — Vrhlabi (zapisano po naše). Tu smo še zadnjič videli tablo z napisom Špindlerov mlin 15 km. Cesta je bila na debelo pokrita z ledom, ki ga tamkajšnji komunalni delavci prav zaradi njegove debelosti niso mogli odstraniti. Zgleda, da tudi cest ne solijo kot pri nas, ampak jih posipljejo z nekim črnim materialom. Naš Miha je prevozil ta odsek v kar se da počasnem ritmu. Cesto ali sotesko od omenjenega kraja do našega cilja je eden od potnikov poimenoval Soteska strahu. Ko se je čez dva dni odpravil nazaj v ta kraj po nakupih in na ogled znamenitosti, se ni mogel naču-diti »junaštvu« tamkajšnjega šoferja. Razdaljo petnajstih kilometrov je prevozil v rekordnih petnajstih minutah in potnik je že obžaloval, da je pustil v domu kopalke, saj je pričakoval, da se bo zdaj zdaj znašel v reki ob cesti. Gotovo je bilo vozilo narejeno iz posebne kovine, da se ni ob divjem poskakovanju po cesti razletelo. Kar s precejšnjim nezaupanjem se je isti potnik v naslednjih dneh odpravil še enkrat v to" mestece. Oddahnil si je, ko je za volanom avtobusa zagledal drugega šoferja. Ta je vožnjo prilagodil razmeram na cesti in pora- bil za pot približno pol ure. Vsekakor prvič strah v kosteh ni bil odveč. Prav ta vožnja je bila »kriva«, da se je še enkrat srečal — pa tudi drugi izletniki — s podobnim kanjonom. Tokrat v njihovem kinematografu, kjer so vrteli film Winetoo. In pred nami na platnu se je prikazala naša dežeia, kjer so snemali film in tudi naši statisti. Čeprav smo film videli že pred mnogimi leti. smo si ga prav zaradi tega radi šc enkrat ogledali. Ob takšni galop vožnji — spet smo v »Soteski nevarnosti« — smo pomislili in si želeli: Oh, ko bi bili na cesti miličniki. Žal, jih ni bilo. Z njimi pa smo se srečali že takoj po prihodu v Špindlerov mlin, če pozabimo na miličnika, ki nam je pregledal potne liste na carini. Toda še enkrat v dneh našega oddiha se je moral šofer Miha pogovarjati z njimi. Pa lepo po vrsti. Nedelja, nekaj minut do 15. ure. Na cilju smo. Parkirni prostor je oddaljen nekaj sto — morda 300 metrov od središča kraja. Od tam je bilo treba še kakšnih sto metrov v hrib — peš. Nič zato, saj smo smučarji. Vsaj večina izmed nas se je prišla smučat. S smučarsko in drugo prtljago smo bili obilno obloženi. Miha je zapeljal z avtobusom še malo naprej do središča kraja. Toda še preden smo izpraznili avtobus in zložili prtljago v sneg, je bil pri Mihi miličnik z zahtevo, da mora plačati sto kron, ker je tam prepovedano parkiranje. No, ko je zlil ploho besedo nanj, se je le omehčal, pozabil na sto kron, Miha pa je hitro odpeljal avtobus nazaj na parkirni prostor. Z našim šoferjem in avtobusom smo se odpeljali v naslednjih dneh tudi na izlet. Mimogrede naj omenimo, da imajo tudi na Češkoslovaškem imena Paka pa Mesto oziroma Novo Mesto in druga slovenskim imenom podobna imena. Zapisali smo že, da je bilo snega v izobilju in mrzlo, da je bilo živo srebro ves dan daleč pod ničlo. Stekla avtobusa so bila povsem obložena z ledeno skorjico. Na parkirnem prostoru ni bilo nobenega avtobusa in šofer je avtobus postavil nekoliko postrani, da so se v sprednje steklo uprli sončni žarki, ki naj bi nekoliko razmehčali led, kot je razmišljal Miha. Čez nekaj minut smo odpeljali. Po prevoženih nekaj desetih metrih nas je spet »pozdravil« miličnik in z roko amsH ■ V99, £ S podobno navidezno strogostjo smo se srečevali tudi v hotelu, kjer smo se hranili. Vanj nismo smeli v smučarskih čevljih, čeprav smo kasneje videli veliko izjem; ne naših. Precej nejevoljni so bili, vsaj takšen občutek smo imeli, če nismo prišli ob določeni uri h kosilu ali večerji, pa čeprav smo včasih na jed potem čakali kar precej časa, za zajtrk pa je skrbel naš gostitelj Pepi v domu. Tisti, ki nimajo radi, da jim med jedjo kdo gleda pod prste, hrana pa tudi pijača gotovo nista najbolj teknili. Tri. štiri mlada dekleta, verjetno še učenke, so se vieskozi sprehajale z očmi med mizami in našimi krožniki in takoj, ko je krožnik ali kozarec ostal prazen, ga je že odnesla. Kljub vsemu morda za zgled marsikateremu našemu natakarju ali natakarici. Kruh je tradicionalna slovenska jed. To še posebej velja za Slovence. Brez njega si skorajda ne znamo predstavljati ne zajtrka, kosila ali večerje. Pa čeprav nenehno tarnamo zaradi odvečnih kilogramov. Prvi dan smo ga zaman iskali z očmi, drugi oziroma tretji dan pa smo jih že navadili, da smo brez njega kot berač brez palice. Toda tudi še v tako utečeni strežbi se hitro kaj zatakne. Ker se jih je pogosto preveč nagnetlo pred vrati, ki so ločila jedilnico, od kuhinje, je nekaj krožnikov zažvenketalo na tleh. Zadnji dan, dva pa so tudi kozarci in krožniki za spoznanje dalj časa ostajali na naših mizah. Pa tudi pozabili so med strežbo na koga izmed nas. Da, da, saj pravimo. Povsod enaka pesem. V trgovinah vcija poseben red. Postrežejo te le— vsaj v tistih, v katerih smo bili mi —, če si v vrsti in ko šele prideš na vrsto. Pred tem pa kar ničesar ne sprašuj. Izjem ni. Morda bi si takšnega reda želeli tudi v naših trgovinah? Ker pa k njim nismo odšli kupovat, ampak na smučanje, bomo na vse te iskrice pozabili in priznali, da bomo še odšli na smučanje k njim, če bomo imeli možnost. Smučišča so dolga, dobro pripravljena, dva dni pred našim odhodom so odprli še novo dvosedežnico, s čimer bo še manj čakanja, česar se najbolj bojimo na smučiščih. Tudi v Špindlerovem mlinu je bilo treba pred nekaterimi se-dežnicami oziroma vlečnicami čakati. Zaradi tega pa se nismo jezili, ker pri njih plačuješ sproti vsako vožnjo. Na dolgih vlečnicah, po katerih se pelješ približno 10 do 11 minut, stane vožnja štiri krone, na manjših, krono in pol, za razliko od naših, kjer plačuješ vrste. umi Kraj je lep, odet v snežno odejo, skoraj pravljičen pokazal, da moramo zapeljati na stran. Kaj smo pa sedaj naredili, smo po tihem razmišljali skupaj z Mihom. — Sto kron kazni morate plačati. Avtobusa niste imeli pravilno postavljenega na parkirnem prostoru, zaslišimo miličnikove besede. Sedaj smo že nekoliko razočarani nad znano Češkoslovaško gostoljubnostjo, Miha pa je pristavil na glas: — To ti je turizem !? Pa vendar! Kot prvi se je tudi drugi miličnik kmalu omehčal in se zadovoljil samo z opozorilom . . . Tako ne moreš biti opeharjen kot so bili smučarji pred nekaj sobotami na Kopah. Ob 11. uri so morali plačati celodnevno karto ob enih pa so vlečnico ustavili zaradi okvar s sporočilom, da jo bodo odpravljali najmanj uro ... Teden je hitro, prehitro minil. »Kru-cifikst«, bi dejal Nedin po Češko (enako kot po naše), »bilo je lepo, saj sem prvič v življenju smučal,« bilo je lepo, ker nam je v tistih dneh v drugem smučarskem središču Mateja Svet prismu-čala prvo zmago v zgodovini jugoslovanskega ženskega smučanja, bilo je lepo, ker je bil Pepi skupaj z ženo in sinom zelo pozoren do nas — od zgodnjih jutranjih ur pa do poznega večera ali še malo dlje, če je bilo treba, bilo je lepo, ker smo tudi tokrat spoznali: povsod je lepo, toda doma je vendarle najlepše. »l'a brez panike,« bi dejal Josef Švejk. Stane Vovk 6. stran ★ fiaS CaS _ ZA RAZVEDRSLO IN . . . __Titovo Velenje ★20. februaria 1986 MERX RESTAVRACIJA GORICA Titovo Velenje Prireja 21. februarja 1986 ob 20. uri modno revijo in revijo pričesk Igrala bosta ansambla: Čudežna polja in Hapy end. Na reviji bodo sodelovali: BOUTIQE FISCHER in NITKA iz Titovega Velenja ter BOUTIQE BRIGITA iz Celja, prodajalna UTOK iz Titovega Velenja, frizerski salon »ESTETIKA« iz Topolšice, Ni- », na Dovšak s keramičnimi okrasnimi izdelki in kozmetični salon Milena Stropnik Titovo Velenje. ® Rezervacije in informacije po telefonu 853-745. Število sedežev omejeno. Vljudno vabljeni! Odmev Kako dolgo bo še kapljalo? BREZ BESED Volitve 86 Ničkoliko besed, dragocenega časa in seveda tudi denarja namenjamo v tem trenutku najpomembnejši nalogi — volitvam 86. Da bi jih kar najbolje izpeljali, so nosilci akcije določili roke zdaj za prvo, drugič za drugo fazo evidentiranja ter obravnave, predlagali nosilce za najodgovornejše naloge v občini, organizacijah dzruženega dela, v krajevnih skupnostih, imenovali člane volilnih komisij, odborov,. . . Toda, četrtkova inštruktaža oziroma posvet predsednikov volilnih komisij iz organizacij združenega dela in skupnosti je pokazal,' da mnogi ne vedo, zakaj pravzaprav gre in kakšna je njihova naloga. Zato so ti po ne VWWWWWWWV Anekdota preveč dobri uvodni razlagi spraševali tudi takšne stvari, ki se jih po mnenju razlagalcev oziroma inštruktorjev »nič ne tičejo«, zanje pa so kljub vsemu odgovorni. Zato so bili odgovori: to ni vaša naloga, ampak morajo to narediti ti in ti, vi pa ste jih dolžni na to opozoriti, če tega še niso naredili, zelo pogosti. Nejevolje je bilo seveda na obeh straneh veliko. Prepričani smo, da udeleženci četrtkovega posveta o vlogi in nalogah volilnih komisij v organizacijah združenega dela in skupnosti niso odnesli kaj veliko. Marsikaj bi se dalo povedati s preprostimi besedami in na bolj enostaven način. Sicer pa, če predsedniki volilnih komisij svoje naloge ne bodo izve<4Ji kot to določajo ustrezni zakonski in drugi volilni predpisi, bodo v tistih okoljih volili še enkrat, smo lahko med drugim večkrat slišali na tem posvetu. Z obrazov udeležencev tega posveta je bilo moč »prebrati« veliko navdušenje. —tap — 33611 33611 T TGRF CLJ 33697 HPH TU DURCNIC VOJKO KREMNA 78438 PRNJAVOR Sijaj, sijaj sončece Letošnjo zimo, ko je zapadlo precej več snega, kot smo ga vajeni, se je večina hišnih svetov, zlasti v mestu, kaj slabo izkazala pri čiščenju snega okrog stanovanjskih poslopij, kjer so ponavadi parkirni prostori. Na prste bi lahko našteli tiste hišne svete, ki so organizirano očistili sneg s poti in parkirnih prostorov. Stanovalci si sicer naredijo najkrajšo pot do svojih vrat, železne konjičke pa puščajo kjerkoli, predvsem pa na prometnicah kjer ovirajo promet in čiščenje cestišča. Lep primer čestih zastojev je na Prešernovi cesti 9 ob Erini Prehrani. Sicer pa je ta problem v velenjski občini prisoten že več let. Sedaj lahko samo še čakamo, da bo sneg vzel tisti, ki ga je dal in s tem rešil naše težave. Ob tem pa se zastavlja vprašanje — kako dolgo še tako ? (b. m.) OBVEŠČAMO VAS, DA STE 13.2.1986 OB 9. URI KOT PRIČA VABLJENI NA SOC SODISCE V CELJE GLEDE DELA NI IZGLEDOV, ZATO JE NAJBOLJE DA SI UREDITE BOLNIŠKO /VSi KLAVCI SO DOMA, KER JE ZAMDLO VEL ikö ŠUE51U POŠLJITE POTRDILO 0 KATASTERSKEM DOHODKU ZA OTROŠKI DODATEK / VABILO ZA OBRAVNAVO JE V KADROVSI SLUŽBI/ LEP POZADRVA HP H VELENJE KADROVSKA SLUŽBA DATUM 3.2.1986 Grški cesar ANDRONIK je imel ljubezenska razmerja z najlepšimi ženskami svoje prestolnice. Da bi lažje onemogočil njihove može, je vsem podelil lovsko pravico, katere znak so bili rogovi, ki so jih lahko pritrdili na svoje hiše. Možje so bili tega priznanja veseli, žene pa so rade pomagale, da so ga tudi opravičili. Odtlej imajo možje z nezvestimi ženami »roge«. AAAAAAAAj WWWVWWW Hotela sta se fotografirati? Komunalci si včasih privoščijo tudi kakšno šalo. Ampak nad tole, ki so si jo s foto A CO. sam fotograf ni bil nič kaj navdušen, tudi hecna se mu ni zdela tako kot delavcema, ki sta plužila sneg s cesi. Zaradi šale pa ludi ni mo- gel opravili naloge, ki mu jo je naložila krajevna skupnost. Bilo je v Šoštanju, preteklo sobolo, ob približno 23. uri. Foto Aco naj bi v hotelu slikal podelitev nagrad najboljšim maskam, pa do takrat tja ni prišel. Nasproti sta mu namreč pripeljala delavca. ki sta s cestišča čistila sneg in mu naročila naj se umakne. Pa se ni imel kam. Ni mogel ne levo. ne desno in ne nazaj. Tako sla ga v šahu držala petnajst minut. Kol nam je povedal, ko je prišel v uredništvo je stopil ven in slikal. Potem se mu je vozilo le umaknilo, ampak nagrajene maske ga niso čakale. Na fotografijah pa se dobro vidi. kako sla se pri lem zabavala delavca, ki sta plužila sneg. Pogostokrat smo (naj bi bili) novinarji odrešitelji za marsikaterega bralca, ki ostane pri razreševanju kakšne težave nemočen. »Tiste, ki so za to krivi, bom dal v časopis in potem bodo zaradi javnosti nekaj le morali ukreniti,« verjetno razmišlja bralec v takšnih trenutkih. Že nekaj let sneg in dež grenita življenje Ivicu Gavriču iz Jenkove 31 v Titovem Velenju. Tudi nedavna debela snežna odeja je povzročila jezo, nemoč, zaskrbljenost v njegovi družini. In potrkal je na vrata našega uredništva ter začel pripovedovati : »To stanovanje sem dobil pred 5 leti. Vanj sem se vselil pozimi. Takoj ko je zapadel prvi sneg, je začela voda teči skozi strop v spalnici, kopalnici in v otroški sobi. V stanovanje je točilo že pred mojo vselitvijo. Večkrat sem opozoril našega referenta za stanovanjske zadeve, ki ima sedež v krajevni skupnosti Desni breg, vendar je vse ostalo le pri obljubah. Zato sem se odločil, da ne bom plačeval stanarine, dokler ne bodo popravili terase.« Seveda je Ivica Gavrič dobil opomin zaradi neplačevanja stanarine. To je bilo sredi lanskega leta, s pojasnilom Delovne skupnosti skupnih služb gospodarskih dejavnosti občine, »da bod