izredno poswetovanje predsedrtikov sreskih društev, upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU za Dravsko banovino. Nadaljcvanje poročila.) Obrtno in trgovsko nad. šole. Dodatno k tajniškcmu poročilu jc poročal tov. Viktor Grčar o delu odseka za obrtne in trgovske nadaljcvalne šole. Omcnja, da so Službcnc novinc prcd kratkim priobčilc nov zakon o obrtih. Zakon je dober. Pri sestavi ni bil ncuvažcvan predlog, ki ga je spre= jela naša banovinska skupščina. V tem me potrjuje bcscdilo nekaterih členov, ki se do cel,a krijc z bescdilom v našcm predlogu. Uspeli nismo v člcnih, ki sc tičcjo učnega osobja. Uspeli pa smo glcdc organizacije šol. Vzdrževanje ne sloni več samo na ob* čini, marveč tudi na poslodavcih, banovini in državi. Uspcli tudi nismo glcdc minimalnega štcvila vajenccv, ki jc potrebno za usta= novitcv obrtno-nadaljevalne šolc, kcr smo predki<4*ali štcvilo 30, zakon pa določa 50. Novi zakon je važno dopolnilo zakona o narodnih šolah. Izučba obrti ni vcč samo obrtnikova zadeva, marveč je bistven del šolskc izobražbe. Kjcr ni obrtno-nadaljevalne šolc, morajo vajcnci obiskovati višjo narod= no šolo. Ministrstvo za trgovino in industrijo izda na prcdlog bana in po zaslišanju trgovskih in obrtnih zbornic pravilnike in učne načrte. Ker sc učitcljstvo pri tem ne upoštova, je naša naloga. da stopimo v stik s temi činitelji in jim razložimo svoje stališče. Treba je sklicati ankcto, ki naj sestavi spomcnico in jo predloži na merodajna mesta. To sc bo zgodilo takoj, čim dobimo po= trcbne statistične podatke. Glede nadzorstva šol je osvojeno naše stališče. Strokovno učiteljstvo bo imelo v banovinskcm šolskem odboru 3 zastopnike. Sekcija, odsek in njegovi člani bodo sto rili vse, da stvar ne bo zamujena. Predscdnik tov. Dimnik se poročcvalcu zahvali za temeljito poročilo in vestno delo na tem področju. Se'kcija ga naproša, naj na* piše primeren članek o teh vprašanjih v »Prosveti«, kcr so ta vprašanja važna za vse ono učitcljstvo, ki poučujc na teh šolah. Odobrena stališča k predsednikovemu in tajnikovemu poročilu. 1. Vsako srcsko društvo naj scstavi točen seznam ncvčlanjenega učitcljstva v svojem okraju. Prepis naj pošljc tudi sekciji. 2. Tovariši, ki se poslužujejo za dosego boljšega učnega mesta ilcgalnc poti, se pozo vejo pred društveno razsodiščc. Društva so dolžna take slučaje razis'kati in prcdložiti sekciji z dokazi podprte konkretnc predlogc. 3. Od članov, ki se vse leto nc udeležujejo društvenih zborovanj, naj zahteva društveni odbor opravičila, Ako tej zahtevi ne zadoste, naj sc proti njim postopa po pravilih in poslovniku. Društva naj vodijo evidenco o vzrokih abstinence. 4. Vsa mesta na deških osnovnih šolah po mestih naj se v bodočc prvenstveno od* dajo moškim prosilcem. 5. Pri oddaji učnih mest v mcstih s srednjo šolo naj se predvsem upoštevajo družinski očetje, 'ki imajo za srednjo šolo godne otroke. 6. Delitev sreskih društcv naj se izvrši lc v sprazumu z dotičnimi društvi. 7. Narodnim poslancem in senatorjem iz Dravske banovine naj se pošiljajo naši stanovski listi, da bodo točno informirani o naših težnjah in zahtevah. 8. Sekcija naj pošlje senatorjem in na* rbdnim poslanccm spomenico s predlogom, naj bi se prosvetni referat opredelil na gotove gg. poslance, s katerimi bi bila sekcija v stiku v svrho sporazumnerta sodelovanja pri prosvctnih in šolskih vprašanjih. Odobreia stališča k blagajniškemu poročilu. 1. Društva, !ki imajo rezervo, naj naka= žcjo blagajni sekcije primerno naplačilo za članarino. ki jo je poravnala sekcija na zahtevo I. O. centrali v Beogradu za vse svoje članstvo vnaprej. 2. Črtanje članov, ki ne izpolnjujejo svojih materialnih obvez, naj izvedejo sreska društva po lastni prcudarnosti. Debata k poročilu o tisku. Tov. Hočevar izjavlja, da prinaša »Naš rod« skoraj izključno gradivo za višjo stopnjo osn. šole, dočim je nižji stopnji odmerjen preskromen kotiček. Tudi za otrolke nižjih razredov bi moral prinašati naš mladinski list več čtiva. Zlasti pa je nezadovoljen z ilustracijami. Slike so slabe, tako da otroci od njih nimajo nikakega estetičnega užitka. V podkrepitev svoje trditve je navedel primer, da je ugajal polovici otrok v razredu najbolj smučar na reklami. Za vzgled navaja inozems'ke mladinske knjige in njihove ilustra- cijc in ugotavlja, da jc naš otrok v svojem cstctičncm presojanju tak, kot sta češki in nemški. Na kritiko tov. Hočevarja utemeljuje urednik Ribičič svoje stališče: »Naš rod« ni zadeva ne urednika, ne od« bora »Mladinske Matice«, nc sekcijc, temveč je zadcva vsega učitcljstva. Vse učiteljstvo je dolžno sodelovati pri tcm. Kdor ne more s prispevki, pa more s predlogi in Ikritiko. Zato pozdravlja -kritiko in si žcli, da bi prinašal »Učit. Tovariš« čimveč misli o »Na« šcm rodu«. Kritika pa bodi utcmeljcna in ne pavšalna. Pavšalnih, splošnih kritik čuje sam dovolj. List ni namenjen le cnemu delu otrok, temveč vsem od 7. do 14. leta. Ako bi bil urejevan tako kakor Cicibanov rod, bi bil lc za otro'ke do 3. razrcda. Vsebina lista sc nc morc omejiti lc na časovno obzorje. Otrok si mora s čitanjcm razširiti obzorje in svoj besedni zaklad. Sam tega nu bo zmogel. Zaradi tega je napačno stališče nokaterih učiteljev, ki smatrajo, da so že storili dovolj, če so list raz« delili med mladino in prepustili mladini, da si pomaga kot more. Kjer učitclj(ica) list v šoli uporablja kot pomožno čtivo, najde v listu gotovo kaj pri^ mernega za stopnjo svojega razreda. Ti uči= telji(ce) se ne pritožujejo tako zelo kot prvi. Z ilustracijami je težko. Nimamo še dovoljncga števila slikarjev, ki bi se posvetili izključno mladinski literaturi. In se v dogled> nem času tudi nt; bodo iz gmotnih ozirov. Čas ne dopušča temeljite razprave, zato predlaga urednik ponovno, da sc otvori v »Učit. Tovarišu« debata o »Naš(-m rodu«, ki bo listu le koristila. H koncu se oglasi tovariš Kokolj, ki izjavlja, da so na njegovi šoli ilustracije Našega roda otrokom silno všcč in njemu tudi ter utemelji svoje stališče. Sprejme se sklep: Vsi nedostatki naših mladinskih publikacij naj se javijo odboru Mladinskc Matice, 'ki bo skušal odpraviti, kar jc slabcga. Kritike o »Našem rodu« in drurtjh mladinskih publikacijah naj sc pošljejo uredništvu U. T. v objavo. Predlogi sreskih društev. Z ozirom na skopo odmerjeni čas je zbor sprejel predlog, da se vrši 5. točka dnevnega. reda, t. j. razprava in sklepanje o razposlanih okrožnicah, istočasno z razpravo o pred= logih sres. učit. društev, ki sc v mnogih primerih naslanjajo na okrožnicc. O predlogih sres. učit. društev je poročal tov. Metod Kumclj. Zbor je pritrdil slcdečim predlogom: 1. Pri ocenjevanju učiteljstva naj sc vpo^ števa predvsem delo v šoli, šele potem naj prihaja v poštev izvenšolslko delo. Organiza^ cija naj posrcduje na mcrodajnih mestih, da sc učiteljstvo ne bo sililo k izvenšolskemu dclu, za katcro ni usposobljeno. 2. Sekcija naj napravi na bansko upravo vlogo za dosego poenostavljenja šolsko upravnega poslovanja. 3. Predlog glede ustanovitve odscka za učiteljesespcrantiste se odstopi v sklepanje banovinski skupščini. 4. Sekcija naj napravi vlogo na ministrstvo prosvcte, da sc obnovi določba glede stalnosti učiteljstva. 5. Vsi predlogi sres. učit. društev gledc štednje pri organizaciji se'odstopijo nadzorncmu odboru. 6. Sekcija naj podvzame ponovno potrebne 'korake pri merodajnih oblastih, da bodo neporočcne učiteljice pri nameščanju v enaki mcri upoštevane kot poročene. 7. Predlog, da se oprosti upokojeno učiteljstvo prejcmanja »Popotnika«, se odstopi skupščini. 8. Vprašanjc reorganizacije »Popotnika« v smislu dopisa banske uprave se odstopi skupščini v pretres. 9. Predlogi glede vrnitve vplačanih prispcvkov za stavbno zadrugo v Beogradu se odstopijo Gospodarskemu svetu. 10. Sekcija naj poikrene potrebne korake, da ostane na srednjih šolah nedeljen pouk. Prcdlogi sreskih učit. društev glede stanarine so rcšeni z ukrepi sekcije, o čemer smo obvestili sreska učiteljska društva s po= sebno okrožnico. Radi odhoda društvenih predsednikov je postala seja izrednega zbora ob 17% nesklepčna, zaradi česar jo je predsednik tov. Dimnik zalključil in se zahvalil za udeležbo. V razpravo zato niso prišli predlogi sres. učit. društev o razmerju organizacije in njenega tiska do izvcnorganizačnih uciteljskih društev, ustanov i. dr.