Glas j* d a 7 a; Gorenj** tisk /Ureja: ^•Aatfki odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beatnik fft. urednšfrtva 4?6 — uprave 4T6 ^■koei rm*un pri Komunalni banki It. ©l-KB-l-f-l* / kthaja v ^•de+jek ki petek / Naročnina: 000, poUet. 300, mesečna 50 din KRAJNU, 5. OKTOBRA 1956 LETO IX. — ST. 79 DIN 10.— Glasilo SZOL za Gorenjsko Gorenjske Zbor slovenskih gostincev na Bledu Analiza letošnjega turizma in predlogi za prihodnje leto S svečano otvoritvijo v torek zvečer se je v prostorih Kazine na Bledu začel 4. zbor gostincev Slovenije, n;\ katerem se je zbralo 857 delegatov, predstavnikov okrajnih gostinskih zbornic ter turističnih društev iz vseh krajev Slovenije. Med številnimi povabljenimi so bili tudi predsednik Zveze gostinskih zbornic FLRJ tov. Krsto Filipovi č, član Izvršnega sveta Ljudsko skupščine LRS Julij Beltram, predsednik Gostinske zbornice LRS Stano Renko, predsednik Republiškega odbora sindikata trgovskih, gostinskih ter turističnih delavcev Slovenije Albin Kovač, predsednik ObLO Bled Jože Kapus, zastopniki zveznih in republiških sekretariatov ter centralnega in republiških odborov sindikatov trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev iz drugih republik. Po svečani otvoritvi sta moški pevski zbor in folklorna skupina turističnega društva z Bleda priredila gostom kratek kulturni program. V sredo zjutraj pa je začel 4. gostinski turistični zbor Slovenije s svo-Jun delom. Zelo izčrpno poročUo o ^Sipehih oziroma neuspehih ter pomanjkljivostih letošnje turistične se-*°no j o podal podpredsednik Republiškega odbora sindikata trgovskih, gostinskih, in turističnih delavcev Složnije tov. Boris Matajec. V poročilu je bilo poudarjeno, da *jjub temu, da so bili pozno objavlje-111 elementi letošnjega družbenega pla-^ i,n s tem v zvezi določanje cen ter JVlihovo objavljanje v inozemstvu, na- 1 izgledi za letošnjo sezono niso bili *^nogo slabši. Seveda je bilo računa-z določenim izpadom predvsem do- °ka deviz, saj jo predsezona povsem °^Padla. Sezona pa bi ta izpad zlasti ^ Sloveniji lahko nadoknadila, če ne "i bila prizadeta z uvedbo karantene v koprskem okraju. Pri nas na Go-"^njskem pa je zlasti še ponagajalo saj je bilo na Bledu v maju Po poti SKOJ Ko letos proslavljamo 37 - letnico stanovitve Zveze komunistične rnla-£»«e Jugoslavije (SKOJ) in se člani ljudske mladine na svečanih sestan-lb seznanjamo z revolucionarno potjo *vojo organizacije, imamo v mislih J^dvsem eno vprašanje: ali smo sto-vse, da bi dobre lastnosti skobca ohranili v današnji Ljudski Nadini? Ob spojitvi SKOJ in Ljudske mla-'Oo v letu 1948 v enotno organizacijo, je bilo še posebej poudarjeno, da je feba v organizacijo ljudske mladine Vesti skojevsko revolucionarnost, redanost, skromnost in tovarištvo, ki 1° bile osnova uspešnemu delu v pre-^Klosti. Različni momenti pa vplivajo *a t*>, da ponekod na terenu še ni a*o kot želimo. Prav letos pa se s °močjo Zveze Komunistov in družbe eca skrb za mladino, kar vpliva tudi delo organizacije same. ^ato smo , dolžni prav ob letošnji Jjf&slavi ustanovitve SKOJ, da poskrilo, đa današnjo mlado generacijo, h ti je NOB poznana samo še iz pri-• v«dovanja starejših in ki si je šele lo Ponovno obudila spomin na de-^vne akcije, seznanimo z vsem, kar ^ skojevcem dajalo neprecenljivo u-|| pno moč, organiziranost in juna- Uh°" ^ P°dJe*-'u' na vasi *n v šoli a»n0 tudi danes nešteto nalog, kot ^ Jih imeli mladi tedaj, ko so prijeli 0ro^Je in šli v boj proti okupatorja' družbeno upravljanje, vsakodnev-^ prizadevanje za lastno izpopolnje-flei^6' za vec^° proizvodnjo, so-^°vanjo pri reševanju vseh gospo-Ufrskih in družbenih vprašanj, so !, *v tako jasne in važne naloge, ki Vei ftavdušijo slehernega mladega člo-0a *' nkrati pa naj se vsakdo zaveda, "osimo del odgovornosti in delov. *H>s°ra v boju za nove družbene od-e" Organizacije Zveze komunistov Jitn enu mlado ljudi povezujejo in dajejo dovolj možnosti, da uvelja-flev* SVo^e delo. Premalo pa je priza-8aJ *a Pomlajenjo partijskih vrst, in>amo vrsto mladinskih vodite-Ve ' k> aktivno delajo v organizaciji, UCo r ponekod komunisti spričo obi- dela pozabljajo, da bi jih vključili *4^Oj in miadi junaki, ki so v boju tjvp°Ve družbene odnose dali svoja *2tj,en^a' na^ bodo mladini vzor in gostinskih uslug prav povsod. Regres torej ne gre izkoriščati v namene, "ki b; bili v nasprotju z našimi splošnimi težnjami glede povečanja penzionskega gostinskega prometa ne le s tujimi turisti, marveč v precejšnji meri tudi z domačimi gosti. Da bi objavili cene naših hotelskih penzionskih uslug za prihodnje leto pravočasno, bodo visa hotelska gostinska podjetja na Gorenjskem določila svoje cene že do 6. oktobra. Moti sicer dejstvo, da 'bodo morali hoteli določati cene v_ pičlih štirih dneh, kar prav gotovo ne vliva zaupanja v realnost cen gostinskih storitev pri tistih podjetjih, ki se že dlje časa ne pečajo s takimi problemi, ki niso doslej pripravila vsaj okvirnih osnutkov cen za prihodnjo turistično sezono. * L A. LJUDJE IN DOGODKI Arabska solidarnost na preizkušnji Izjava podpredsednika Zvezne skupščine Vladimira Sirnica V razgovoru s sodelavcem Servisa za lokalni tisk je podpredsednik Zvezne skupščine Vladimir Simič izjavil o delu skupščine in skupščinskih odborov v jesenskem obdobju med drugim budi tole: »Kot veste, so nekateri odbori že začeli z delom. Za zdaj plenum skupščine pričakuje osnutek zakona o u-pravnem postopku, imamo pa že teze o stanovanjskih vprašanjih. Pričakujemo tudi razpravo o družbenem planu, mogoče pa tudi o perspektivnem družbenem planu, o katerem je bilo v javnosti že govora.« »O družbenem planu je skupščina običajno razpravljala v začetku leta?« »Preteklo leto smo s sprejemom družbenega plana zamudili in želimo, da se to ne ponovi več. Trudimo se, da bo predlog pravočasno izročen odborom, ki bodo razpravljali o njem. Prepričan sem, da bo družbeni plan pravočasno dostavljen Zvezni skupščini. Pričakujemo, da bo debata na sejah odbora in plenuma zelo živahna.« »Omenili ste teze o stanovanjskih vprašanjih in dva zakona.« »Da. Poudaril bi, da je razpravljanje o stanovanjskih vprašanjih pred skupščino novost. Teze smo že dobili od Zveznega izvršnega sveta in jih razdelili vsem poslancem. Tak način je novost v naši skupščinski praksi, ker bo plenum direktno preučil problem v celoti. Do zdaj je bilo v navadi, da skupščinski odbori najprej preučijo določen material in se šele potem razpravlja na plenumu. Pričakujemo in želimo, da bi poslanci živo diskutirali o stanovanjskih vprašanjih. Ta diskusija se ne bo končala z glasovanjem, ker ni zakonskega predloga ali priporočila, ampak naj služi kot dopolnitev dokumentov, ki so jih poslanci prejeli. Osebno sem prepričan, da je tak način dela zelo koristen. Poslanci, ki poznajo razmere v svojem kraju, bodo osvetlili tudi nove poglede, ki jih ne smemo prezreti pri reševanju stanovanjskih vprašanj.« Zatem je podpredsednik Simič dejal: »Zakon o upravnem postopku je za zdaj načrt, ker je prišla iniciativa zanj iz skupščinskega zakonodajnega odbora in iz Odbora za organizacijo oblasti in uprave, torej skupno. Načrt tega zakona jo primer zakonodajne iniciative skupščinskih odborov. Zvezni izvršni svet je dobil predlog samo na vpogled s prošnjo, da mu doda svoje pripombe, kar je tudi storil. Ko bosta ta dva odbora zakonski načrt dokončno preučila, bo kot njun predlog dostavljen plenuma skupščino v obravnavo in sprejem.« »Kako ocenjujete obisk naše parlamentarno delegacije v Zahodni Nemčiji?« »Zaradi časa, v katerem je prišlo do tega obiska, je le-ta zelo uspešen in koristen. Vplival bo na ureditev odnosov med Nemčijo in Jugoslavijo, ki doslej niso bili popolnoma prisrčni. Mislim, da bo ratifikacija jugoslovan-sko-nemškega finančnega sporazuma o naših zahtevah doprinesla k nadaljnjemu poglabljanju sodelovanja dveh držav.« Na koncu je podpredsednik Simič izjavil, da bo naša skupščina do konca leta vrnila obisk Poljski, medtem ko bo v Jugoslavijo prišla delegacija izraelskega parlamenta, da nam vrne obisk. Pred nekoliko dnevi smo, kakor je znano, pozitivno odgovorili na zelo ljubeznivo povabilo britanskega parlamenta. Naš obisk angleški skupščini je predviden za december, — je končal podpredsednik Simič. Železarna Jesenice je v avgustu dosegla plan 99,2 % Kamnik je dobil večerno zvezo z Ljubljano Ze vsa leta sem so se Kamničani potegovali za avtobusno zvezo z Ljubljano v večernih urah.. Zadnji vlak odhaja iz Ljubljane ob 19. uri, potem pa ni več nobene zveze s Kamnikom, kar so zlasti pogrešali potniki, ki so prispeli z večernimi vlaki iz drugih smeri v Ljubljano. Tudi obisk večernih gledaliških predstav v Ljubljani je bil obiskovalcem s kamniške in domžalske strani onemogočen. Zdaj pa je kamniški »Avtopromet« dobil dovoljenje za vzdrževanje redne avtobusne proge Kamnik — Domžale — Ljubljana. Novi »TAM« avtobus bo redno vozil zjutraj ob 7. uri v Ljubljano in se vračal opoldne iz Ljubljane, zvečer pa bo v soboto, v nedeljo in enkrat med tednom odhajal ob 19. iz Kamnika in se vračal pol ure pred polnočjo iz Ljubljane. Postajališče bo imel v Cigaletovi ulici za sodnijo. Kakor kaže, bo nova avtobusna proga lahko odprta že te dni. Prebivalstvo ob cesti Kamnik—Domžale bo to vest gotovo pozdravilo z velikim zadovoljstvom. Z. Čeprav večina obratov Železarne Jesenice mesečni plan proizvodnje v avgustu ni dosegla, je bil dosežen celotni plan podjetja v avgustu le 0,8% manj kot 100%. Mesečni proizvodni plan so dosegli, oz. presegli sledeči obrati: elektropeč (117,7%), težka proga (107%), valjarna 2400 (148,1%), va-ljarna 1300 (135,9%), jeklovlek (105,5 odstotkov), cevarna (105,9%), siva livarna (120%), jeklolivarna (142,6%) In opekarna (103%). Plana niso dosegli: visoko peči, zaradi drobne rude; mar-tinarna, ker je bila ena peč v remontu; lahko proge, ker je manjkalo delovno silo v adjustaži, žična valjarna, ker jo imela pogosto okvare na žičnici; hladna valjarna, zaradi generalnega remonta na enem stroju; žičar- Lep uspeh jeseniške Svobode K počastitvi Tedna cinkarne v Celju so prispevali tudi jeseniški Svoboda-ši. Ansambel narodnih plesov je v soboto v nabito polni dvorani »Uniona« popoldne nastopil za šolsko mladino, zvečer je pa priredil v dvorani Narodnega doma »Večer narodnih plesov jugoslovanskih narodov z vložki narodnih pesmi«. Popoldanski kot večerni nastop sta več kot uspela. Občinstvo se je navduševalo nad kvalitetno izvajanimi plesi v pristnih narodnih nošah in nagrajevalo nastopajoče z burnim aplavzom. Gostovanje jeseniških Svobodašev v Celju je bilo velikega pomena za utrditev delavskih, kulturnih in političnih odnosov med delavskimi Jesenicami in industrijskim Celjem. V nedeljo je gostoval ansambel narodnih plesov »Svobode« Jesenice na Polzeli. Bil je gost tamošnjega delovnega kolektiva. Zanimanje za nastop jeseniških folkloristov ni bilo na Polzeli nič manjši kot v Celju. Moremo reči, da »Svoboda« Jesenice z gostovanji, ki se jih udeležujejo poleg kulturnih skupin tudi predstavniki društva, družbenih in sindikalnih organizacij enega naših največjih delavskih krajev, svoje poslanstvo tudi v tej smeri lepo izpolnjuje. U. na, zaradi pomanjkanja valjane žice; žebljarna, ker so izdelovali žičnike po ameriških merah in tolerancah; in oddelek varilne žice, vsled pomanjkanja naročil avtogenskih in strženskih elektrod. V celoti je bil družbeni plan za mesec avgust dosežen 99,2%, operativni za 96,6%, blagovna proizvodnja pa je bila dosežena s 131,4%. V mesecu avgustu je dotok surovin presegal porabo in so se zaloge povečale skoraj v vseh grupah materiala, računajoč pripravo za zimo. Nabavno ceno so bilo v glavnem stabilne, zabeležena je bila le podražitev premoga Zabukovca za 150 din na tono; kar pomeni približno 150 tisoč dinarjev večje stroške martinarne. Stanje delovno sile so v mesecu avgustu bistveno ni spremenilo, zabeleženo pa je 4819 primerov izostankov zaradi bolezni, porodniškega dopusta, rednega dopusta, izrednega dopusta, orožnih vaj, službene odsotnosti, sodne preiskave in neopravičenih izostankov (teh 957). Tudi opravljenih nadur so zabeležili v avgustu znatno več kot v juliju (22.054 ali 5872 več kot v juliju), čemur so v največji meri vzrok redni dopusti in nujnost prekomerne zaposlitve ostalega staleža. Število nedeljskih ur pa je glede na mesec julij padlo za približno 45%. Tudi v izvozu jo dosegla Železarna Jesenice v avgustu večji odstotek kot v mesecu juliju. U. Nove cene moke in kruha Od 4. oktobra t. 1. veljajo v Sloveniji nove cene za moko in kruh. 1 kg belo moke se je od 82 din pocenil na 76 din, cena enotne moke pa so je od 52 din zvišala na 56 din. 1 kg belega kruha stane 67 din, 1 kg enotnega pa 51 din. V kritičnih dneh sueške krize je prišlo v Kairu po eni in v Londonu ter Parizu po drugi strani do dveh nasprotujočih si trditev. Medtem ko so se Egipčani med drugim sklicevali na arabsko solidarnost, ki jih krepi v njihovi nacionalni borbi, so v Veliki Britaniji, Franciji in drugod trditi, da takšne solidarnosti ni. Minuli sestanek državnih vodij Egipta, Sirije in Saud-ske Arabije pa je bil povod nadaljnjim nasprotujočim si trditvam o arabski solidarnosti. Težko bi se bilo spuščati v podrobno oceno teh nasprotnih argumentov. Da pa igra arabska solidarnost, ne glede na obseg in obliko, v sueški krizi izredno važno vlogo, potrjuje že samo dejstvo, da pripisujejo neposredno zainteresirane nasprotne strani tej solidarnosti zelo važen pomen. prišla do posebno močnega izraza. Nihajoče med različnimi obveznostmi, st vlade nekaterih arabskih držav niso mogle odprto izjasniti, na katero stran so se opredelile v sueški krizi. Ce pa so bile v to že prisiljene, tedaj j* bila njihova opredelitev obarvana nepristransko. Edino Sirija in Saudska Arabiia sta jasno in nedvoumno obljubili Egiptu v slučaju potrebe, politično, gospodarsko in vojaško pomoč. Vzpostavljanje solidarnosti med arabskimi državami pa vsekakor stoji pred težavami. Manjše število arabskih držav, na čelu z Irakom, si prizadeva, na škodo arabskih nacionalnih zahtev-za vsako ceno zavzeti pomirjujoče stališče napram političnim in gospodarskim prizadevanjem nekaterih zahodnih držav na Bližnjem in Srednjem Vzhodu. Takšna prizadevanja, Zatirani narodi arabskega sveta se dvigajo: vsakdanji prizor iz uporne Severne Afrike — domačini so prevrnili francoski avtomobil in ga sredi ceste zažgali Arabska solidarnost v resnici ni prazna fraza. — V dnevih sueške krize se je namreč le-ta s strani narodov in vlad posameznih arabskih držav izoblikovala v podporno manifestacijo Egiptu. Čeprav gre v tem primeru ie za moralno-politično podporo arabskih držav, ne glede na njihov režim, je vendarle govora o podpori v prid borbe Egipta za uzakonitev njegovih nacionalnih pravic glede sueškega prekopa. Ta pomoč sicer ni predstavljala politično izoblikovane sile, predstavljala pa je za pozicije Londona in Pariza, v kolikor bi se sueška kriza resneje zapletla, dovolj veliko nevarnost. Ta masovna manifestacija arabske solidarnosti je s svojo izredno potencialno silo povzročila med ideologi internacionalizacije sueškega prekopa močno zaskrbljenost. Odprta prizadevanja Londona in Pariza, da se z bor-->o proti egiptovskim zahtevam zoper-stavijo tudi naraščajoči plimi arabske solidarnosti, je moč opravičiti le s strahom. Vsekakor so na Zapadu računali tudi z možnostjo resnejših zapletov. Za ideologe internacionalizacije sueškega prekopa pa predstavlja politična in tvorna enotnost arabskih držav, odnosno njihovih vlad, trenutno najresnejšo nevarnost. Glede solidarnosti arabskih vlad, odnosno držav in ne narodov, je treba upoštevati, da v preteklih dneh ni gojena politično in gospodarsko, predstavljajo vsekakor važno silo, likratl pa tudi motnje v razčiščevanju položaja in odnosov na Bližnjem in Srednjem Vzhodu. Ne glede na težkoč* je moč trditi, da je vsekakor arabska solidarnost prestala s sueško krizo zelo važno preizkušnjo. Sedaj, ko 9$. najnevarnejši dnevi te krize na Bi'** njem in Daljnjem Vzhodu minuli, 3* postalo jasno, katere sile predstavlja.]9 glavni temelj v borbi za izvojevan;* arabskih nacionalnih ciljev. Prav tak5 pa so jasnejše tudi pozicije nasprotnikov, pa naj bo to na arabskem ozemlju ali izven njega. (JUGOPRES) Zbor slovenskih gostincev na Bledu (Nadaljevanje s 1. strani) kazal veliko razumevanje za probleme turizma, saj je z novimi inštrumenti uvedel premiranje gostinski!111 podjetjem v sezoni, pred sezono m po njej. Poudaril pa je, da bi se mo' rala gostinska podjetja in turistične organizacije veliko bolj zavzeti za uresničenjo novih smernic za prihod' njo turistično sezono, tako da no hi prišlo do napak in pomanjkljivosti, ki so dostikrat tudi povsem subjektivni ga značaja. Ob Tednu matere in otroka Bolezni otrok v različnih obdobjih Otroški dispanzer skrbi za otroka v zdravju in bolezni od rojstva pa do konca razvoja. Ker posveča skrb zdravemu in bolnemu otroku, je to pre-ventivno-kurativna ustanova. Preventivno delo opravlja posvetovalnica, v kateri nadzorujemo telesni in duševni razvoj otroka, kontroliramo njegovo zdravstveno stanje in na ta način lahko že zgodaj odkrijemo bolezni, razne telesne okvare, ortopedske napake itd. ter tako pravočasno preprečimo razvoj hujših defektov. Nadalje dobe matere v posvetovalnici navodila za pravilno prehrano, ki je eden najvažnejših činiteljev v zdravstveni zaščiti otroka. V posvetovalnici se propagira dojenje, ki je edino pravilen način hranitve dojenčka. Otrok, ki je prirodno hranjen, je veliko manj dovzeten za bolezni kot umetno hranjen. Skrbimo tudi, da dobi otrok že zgodaj različne sadne sokove, vitamine in beljakovine. V preventivno službo otroškega dispanzerja spadajo še različna celjenja, ki naj bi zaščitila otroka pred nalezljivimi boleznimi. Posvetovalnicam pomaga v veliki meri pa-tronažna služba. Medicinske sestre obiskujejo dojenčke na domovih, nadzorujejo njihov razvoj in zdravstveno stanje, materam pa dajejo nasvete glede nege in prehrane. Vsa svoja opazovanja povečajo dispanzerji tako, da so preko patronaže ozko povezani s terenom. V preventivo spada tudi zdravstvena vzgoja. Strokovno osebje dispanzerja individualno poučuje mater pri vsakem pregledu. V posvetovalnici se z zgodnjim dajanjem vitamina D, ki ga dobi že vsak otrok s tremi tedni, in z drugimi navodili glede hrane in nege, borimo proti rahi-tisu, ki ga je še vedno zelo veliko. To je bila preventivna plat dela v otroškem dispanzerju. Poglejmo zdaj še kurativo ali zdravljenje bolnih otrok v dispanzerju. Bolezni so v raznih starostnih dobah otrok različne. Tako prinašajo matere v dispanzer novorojenčke, ki ne uspevajo zaradi nezadostne naravne ali nepravilne umetne hranitve. Pogosta so obolenja popka, razne kožne bolezni, bruhanja, črevesna zavijanja, zaprtost itd. Mnogo opažamo tudi različnih prirojenih napak. Največ je tako imenovanih ortopedskih okvar, prirojene deformacije na stopalih. Cim prej pričnemo z zdravljenjem takih okvar, tem boljši so uspehi. Zanemarjeni primeri so lahko usodni za vse življenje. NAJVEČ RAHITISA JE MED KMEČKIMI OTROCI V obdobju dojenčka so najobičajnejše bolezni: nahod, vnetje žrela, vnetje srednjega ušesa; v manjši meri nastopajo vnetja možganskih mren, v hladnih dneh pa često različne pljučnice, ki so jim podvrženi zlasti rahitični dojenčki. Rahitis ali ang'eška bolezen (bolezen mehkih kosti) je naša vsakdanja znanka v posvetovalnicah in ambulantah. Cim dlje so kraji oddaljeni od posvetovalnice, tem več je te bolezni. Največ je rahitisa med kmečkimi otroci. Vzroki so nepravilna prehrana, premalo zraka in sonca ter pomanjkanje vitamina D. Krivda tiči največ v neznanju naših kmečkih mater! V predšolski dobi srečujemo zlasti ošpice, norice, oslovski kašelj, mr.mps in škrlatinko. Davice je vedno manj, sem in tja kak primer. Tu gre zahvala uspešnemu cepljenju, ki ga izvajamo že več let. Posebej moram omeniti škrlatinko, ki se v predšolski in šolski dobi pogosto pojavlja. Ce pošljemo za škrlatinko obolelega otroka pravočasno v bolnico, kjer se zdravi in je potem še doma 5 tednov izoliran, potem navadno ozdravi brez kakih komplikacij. Težko je to tam, kjer otrok oboli, ne da bi ga zdravnik videl in ko se mu po nekaj dneh zniža temperatura, otrok že skače zunaj. Sele posledice, ki nastopijo pri takih ne-ozdravljenih primerih v drugem ali v tretjem tednu (vnetje ledvic, obolenje srčnih zaklopk, otekli sklepi itd.) opozorijo mater, da privede otroka k zdravniku. Taki neozdravljeni in ne-izolirani primeri škrlatmke niso samo v škodo obolelemu otroku, ampak nevarni tudi okolici. Pri vsaki vročinski bolezni, naj mati natančno pregleda otroka pri dnevni luči, če nima kakega izpuščaja po telesu. Pri vsakem takem izpuščaju naj pokliče zdravnika! Niso redki primeri, ko dobi otrok škrlatinko dvakrat. REVMATIZEM TEŽKO PRIZADENE SRCE V šolski dobi srečujemo razen že imenovanih nalezljivih bolezni še različne krvne bolezni, tuberkulozo in revmatizem. Ustavila bi se pri rev-matizmu. Ta bolezen se pojavlja pri naših otrocih v zelo velikem številu. Je nevarna, ker lahko povzroči srčno napako, zaradi česar postanejo otroci težki telesni invalidi. Revmatično obolenje se pojavlja pogosteje pri deklicah kot pri dečkih. Največ ga srečujemo okoli desetega leta, lahko pa se pojavi že po Četrtem letu. Zelo važno je, da bolezen takoj razpoznamo, ker je od tega odvisna nadaljnja otrokova usoda. Ce bolezen prične z vročino, oteklimi in bolečimi sklepi, potem mati otroka že pripelje k zdravniku, drugače pa je, če bolezen prične z utrujenostjo, glavobolom, bolečinami v trebuhu in slabim tekom; tedaj marsikatera mati ne išče takoj pomoči pri zdravniku, temveč otroka sama zdravi in to najraje tako, da preganja gliste. Otrok pa hira in ko pride končno do zdravnika, ima že lahko nepopravljivo srčno okvaro! Revmatizem pri otrocih skoraj vedno prizadene srce. Povzro- čitelja še ne vemo, sk'lepamo pa. da so to iste klice, ki povzročijo nahe* angino in bronhialne katarje. Te b<^ lezni so namreč često predhodni znak* revmatičnega obolenja. Za razvoj revmatičnih obolenj s° ugodna nehigienična, temna, viažn* stanovanja, nezadostna in nepravi 1^ sestavljena hrana, zlasti pomanjkanj" beljakovin, slaiba obutev, nezadostn3 obleka, stalna vnetja žrela, pogost* angine, slabo zobovje ter telesna pi"e' utrujenost. Revmatizem se včasih P°" javi tudi pri otrocih, ki žive v ugodnih življenjskih pogojih. Ker danes $e nimamo specifičnih zdravil za to ležkff j« obolenje, moramo pač ukreniti vse, ° bolezen preprečimo. Pred prehladi Čuvajmo otroke s pravilnim oblačenje^1' hranimo jih z zadostno vitaminsko j" beljakovinsko hrano in poskrbimo, d imajo v stanovanju najboljši prosto^ Revmatične otroke je treba poslati bolnišnico, jih tam čim dlje zadrža in storiti vse, da se pozdravijo. Tu ^ po okrevanju moramo stalno bdeti na^ njihovim zdravjem. Se enkrat poudar jam, da je te bolezni med naši**1 otroki zelo veliko, mnogo slučajev j zlasti med kmečkimi otroci, kjer leg vseh omenjenih faktorjev nastor še velika preobremenjenost kmečk1 otrok z delom doma in na polju. Končno naj omenim še dvoje ^ lezni, pri katerih je vzrok pomanl ljiva osebna čistoča. To so parazit bolezni (glistavost) in gnojne kras'. Upajmo pa, da se bodo te boleZ^ omejile, zlasti sedaj, ko so bili zara^ otroške paralize izdani ukrepi za ve jo pažnjo in osebno higieno. DR. VELA TUiVlA 2 Glas Gorenjske ST. 79 / 5. OKTOBRA 1956 PRELISTAL BOM SPOMINE Z OKROGLEGA . . - ne obdaja] se z molkom! Saj ne zabt Dokaj let bo tega... Včasih se ml idi, kot bi že dolga stoletja taval »kozi temo in iskal samotni sončni žarek, ki sem ga bil ujel v oko tisti dan, ko. . . Odsihmal ga nisem več videl. Slep sem in dokaj let bo tega.. . Doklej še? ... Desetletje ... pol stoletja morda; noč jo dolga... ne vidim ji kraja in jaz sem tako truden In nebogljen ... Morda bom kdaj uzrl tisti izgubljeni sončni žarek? Govori, brat — ne obdajaj se z molkom! Saj ne zahtevam mnogo, le malo svetlobe mi dajte! Le tisti izgubljeni sončni žarek mi vrnite! O, če bi ga še kdaj ugledal!... Morda bi ga takole pozdravil: »Pol stoletja ... pol dolgega stoletja sem te iskal, glej — zdaj sem starec! Ce bi bil šo mlad, bi ti v pozdrav prešerno zavriskal in zapel. .. Predolgo sem iakal... Osivel sem in pesem mi je •nemela v grlu. Le zategadelj sem te aašel ob koncu svoje poti, da ti po-rečem: Zbogom! Ti pa v slovo ogrevaj cvetje, ki bo vzklilo na moji gomili 1 . . . Hitel sem po položni poti, ki se je T smelem zavoju spuščala v rahle meglico jesenskega večera. Nisem bil ■am. Stotero slepih oči mi jo sledilo... stotero slepih oči je sijalo iz temo in vse so otožno prosile: »Dajte nam svetlobe — sonca nam dajte!« Molčal sem in hitel. In stotero slepih oči mi je zvesto sledilo. Odsihmal mo spremljajo — ne morem jih pozabiti Pot me je privedla na glavno cesto. Korak mi je zastal in ozrl sem se. — Glejto — tam zadaj za gozdičkom leži v jesensko temo zavita ljubka vasica — Okroglo — in nad njo Dom Blepih, kjer sanja stotero slepih oči • izgubljenem sončnem žarku ... SREČANJE S SLEPIMI Ko sem stopil proti Kranju, sem nehote prelistaval spomine tega popoldneva, ki sem ga doživel med prebivalci Doma slapih. 28. september. Dan svetal in čist kot bi ga umil. Naslajal sem se nad lepoto jesensko pokrajine. Nenadoma sem obstal. Sredi zelenja sem ugledal ličen dvorec — Okrevališče združenja slepih. Kako lepo! sem pomislil in vstopil. V cbednici sem našel upravnika okrevališča, tovariša Šmida, ki je bil takoj pripravljen ugoditi moji radovednost in še večji želji po kramljanju. »Srečo imate,« mi je hitel pripovedovati prijazni upravnik. »Ce bi prišli jutri, bi. bil vaš trud zaman. Jutri bo namreč zadnja skupina okrevancev po 20-dnevnem oddihu zapustila okrevališče« Nerazum'jiv ukrep ob tednu otroka na Jesenicah Ko so so po trimesečnih počitnicah cdiprla vrata Otroškega vrtca na Jesenicah, je bilo le nekaj nad 90 mamic tako srečnih, da so lahko zaupale svojo otroko vzgoji v vrtcu. Več jih zaradi premajhno kapacitete ni bilo mogočo sprejeti. Ti otroci so se pod nadzorstvom 4 vzgojiteljev v štirinajstih dneh lepo privadili novemu svetu. Kaj čudno pa jo vplivalo nanje obvestilo, da je določeno število otrok odpuščenih, ker tovrstne nege niso nujno potrebni. Do odpusta je prišlo, ker so se starši tistih otrok, ki v vrtec niso bili sprejeti, pritožili. Posebna komisija je preiskala zadevo ter odločila odpustitev »manj potrebnih nege«. Sprejeti pa. SO bili n. pr. otroci, katerih matere niso zaposlene oziroma imajo doma še stare matere. Nimam namena kritizirati delo sveta »Mati in dete«, vendar poudarjam, da je bil ta ukrep nepotreben. Obrazložitev predsednika Sveta, da imajo slabotni otroci prednost, so mi je zdela povsem odveč. Ni prav, da so morali odstopiti otroci, katerih matere so polno zaposlene, prostor nezakonskim, posvojenim itd. Res je, da vseh otrok zaradi premajhne kapacitete vrtca ni bilo mogočo sprejeti, zato naj bi se svet »Ma-*i in dete« temeljiteje ukvarjal z vprašanjem, kako čimprej zgradili nov vrtec Tako bi vsaj deloma zadostil: potrebam industrijskih Jesenic. Vprašujemo se tudi, čemu omenjeni svet ne razmišlja o uvedbi dveh izmen, dc-foJdanske in. popoldanske. Ce so ufil-n.ce na osnovni šoli 'n gimnaziji zasedene dopoldne in popoldne, čemu ne M bile polno zasedene tudi učilnice vitca? Želim, da bi svet moje želje in predloge, ki so v (ntere.«»u jeseniške občine, pravilno razumel in jih v prihodnje tudi upošteval. Prizadeta mati »Kaj ni okrevališče odprto vse leto?« sem začuden vprašal. »No — odprto je le od sredine maja do konca septembra. Res da je ča3 skopo odmerjen, vendar se je v tem času zvrstilo šest skupin ali skupaj 255 koristnikov. Zastopane so bile vse ljudsko republiko razen Crno gore.« Menda je razumel moje poglede, kajti za trenutek je obmolknil, nato pa pripomnil: »Gotovo se čudite, kje so vsi okrevanci, kajne? Kmalu bodo tu, ob štirih je malica in lakota je huda stvar.« Res — upravnikova napoved se je uresničila. Začeli so prihajati drug za drugim in kmalu sem se znašel z njimi v prijetnem in zanimivem kramljanja Kot prvi mi je segel v roko slepi književnik, Jovan Palavestra iz Sarajeva in mo povabil k mizi. Pri priči sva se znašla sredi zanimivega razgovora. — Govoril je o vzorno urejenem okrevališču, o prizadevno^: upravnika in strežnega osebja, o obilni in dobri hrani. Seveda je temu dodal tudi primeren slavospev ugodni klimi, svežemu gorenjskemu zraku, skratka — njegovo pestro pripovedo-vanjo me je prepričalo, da je pozornost, ki jo posveča naša socialistična domovina slepim, vredna največje pohvale. Ko sva imela v precepu hrano, se je moj zgovorni sobesednik hudomušno nasmehnil in dejal: »Da si bosto mogli o hrani ostvariti lepšo mnenje, vam povem, da smo se vsi v teh 20 dneh močno zredili; nekateri celo do 7 kg.« Utihnil je, nato pa šegavo naskočil upravnika, ki je medtem prisedel k nama: »In vi ste krivi, da so mi hlače v pasu preozke. Zdaj mi pa nove kupo te!« O tem dn onem sva še kramljala, zaključila pa sva z zanimivim literarnim pomenkom. Prav zanimivo je moralo biti najino govorjenje, kajti prisedli so še drugi. Vrstila so so vprašanja, sledili so odgovori, čas pa je opominjal k odhodi'. O MARLJIVIH UČENCIH Okrevališče slepih na Okroglem pri Kranju Ob koncu sem so zaplel v razgovor šo z učiteljivo Brajlovo pisave, Marijo Kurt iz Ljubljane. Mnogo zanimivega mi jo vedela povedati o svojih uspehih pri pouku Brajlovo abecede. Vsekakor gro njeni vztrajnosti in človekoljubnemu prizadevanju vsa pohvala. Povedala mi je, da vodi Brajlovo tečaje za slepe že polna tri leta. Tudi letos maja je bil na Okroglem organiziran 14-dnevni tečaj, ki ga je obiskovalo 25 prijavljencev. Uspeh je bil zadovoljiv; ob koncu tečaja so vsi obvladali abecedo. Seveda bodo potrebovali šo nekaj vajo in kmalu bodo lahko posegli po dokaj obsežni literaturi, ki je prirejena V Brajlovi pisavi. In še eno presenečenje sem doživel ta dan. Ena od slepih okrevank je prebrala v tej pisavi napisano zahvalno pismo, učiteljici Mariji Kurtovi, 9 katerim so učenci zahvaljujejo za njen trud in požrtvovalnost. To je bilo vsekakor eno najtoplejših doživetij tega dneva in priznati moram, da sem bil močno gin j en. »Zal mi je,« jo prvi prekinil tišino književnik Palavestra, »da niste bili sinoči tu. Imeli smo namreč poslovilni večer, katerega so se udeležili tudi gostjo iz Kranja in Ljubljane. Vesto — prav pošteno smo se zavrteli |« Res — žal mi je bilo, da nisem bil prisoten — brez dvoma bi so bil odlično zabaval. Ob slovesu mi je eden od okrevancev dejal: »Res je, — slepi smo, usoda je kruta, toda človek premaga marsikaj. Čeprav se fizično z ostalimi ne moremo meriti, smo pa zato duševno in moralno enakopravni z ostalimi državljani!« Pogledal sem mu. v lice — bilo je odločno, lo krog usten mu je legel trpek smehljaj. , Poslovil sem se. Po poti mi je drugovalo stotero slepih oči . . . Nenadoma sem se spomnil besed slepega pesnika, ki sem jih bil prebral nekoč pred leti: »Slep sem — že dolgo je tega . . . a, čudno —■ glej! V očeh še vedno krilo ptice v poletu smelem prhuta . . .« Sa-Ša V spomin tovarišem S puškami in bombami na Dražgoše Te vrstice posvečam padlima mladincema Jožetu Kristanu-Stašku in Miru Klopčiču-Mi.šku ter vsem mladim aktivistom-skojevcem. Bučno je odmevala pesem v gostilni. V sosednji stfbi so ponival' Svabski policisti; kar naj, nas niso nič preveč motile njihove glasne pupe v ko in psovke. Postajali smo naravnost razposajeni; ne vem, kako bi se končalo, če ne bi tedaj vstopil Miro Klopčič-Mišo. Bil je na »vezi« v Dražgošah, kjer se je pred nekaj dnevi nastanil Gregorčič s svojimi tovariši. Iz Mišo-vega vedenja smo sklepali, da ima neKaj posebnega za bregom. Gostilna ni bila primeren kraj za razgovor, zato smo jo drug za drugim zapustili. Kmalu smo bili zbrani na koncu vasi: Miro Klopčič-Mišo, Jože Kristan-Staš-ko, Janko Kralj-Zvone, Franc Kavčič-Tomo, Janko Lotrič-Falenkov, Janko Prezelj-Stane in jaz. Mišo je bil kratek in jasen. Naša naloga je bila, da odnesemo k partizanom 7 pušk in 80 bomb. Za neizkušene mladince to ni bilo enostavno. Puške smo imeli skrite v cerkvenem zvoniku, bombe pa v votli bukvi tik pred Sokolskim domom. Svabov je tod okrog kar mrgolelo, zato je bilo treba skrajne previdnosti. Posvet je dolgo trajal. Domenili smo se, da naslednje jutro z Zvonkom preneseva bombe do podnožja Dražgoš. Puške smo sklenili odnesti v večernem mraku. Z Zvonkom sva se našla v pustem, meglenem zimskem jutru. Nič kaj zgovorna nisva bila. Moreča misel, ali nama bo uspelo odnesti bombe Švabom izpred oči, nama ni dala miru. Potuhnjeno sva se izmotala mimo Nemcev v hrib ter se v velikem loku bližala kraju z bombami. Ze sva bila na grebenu. Ostal sem tam in stražil, Zvonko pa se je previdno spuščal proti drevesu. Pred domom se je lepo sprehajal nemški stražar, vendar ni nikogar opazil. Megla se je k sreči začela gostiti. Zadrževal sem sapo, v strahu, da tovariš ne bi sprožil plazu. Nič se mu ni zgodilo, bombe je neopaženo zložil v nahrbtnik, nakar sva skupaj odšla na domenjeni kraj, kjer naju je že čakal Mišo. Mladinci so med najinim podvigom pazljivo nadzorovali teren, da nas ne bi presenetila kaka nemška patrulja. Bombe je odnesel v Dražgoše Mišo. Ko sva se z Zvonetom vračala proti Železnikom, sva srečavala muke obra- ze nacistov. Uživala sva, da smo jih mi, »mulci«, tako zavrteli. Cas je tisti dan počasi lezel dalje. Končno je bila ura štiri popoldne in z Zvonetom sva se' približala cerkvi. Nemcev je bilo tam okoli vse polno, pripravljali so napad na Dražgoše. Mirno sva šla mimo njih, prav nič se niso zmenili za naju, misleč, da greva molit. Naglo sva se povzpela v zvonik, naprtala puške in jih prenesla v spovednico. Ko sva prišla iz cerkve, so se Mišo, Staško in Tomo menili z nemškimi vojaki, da bi jih zamotili. Med odlaganje* pušk v spovednico nisva opazila, da je v cerkvi znana tercialka. Zaprepaščena nad takim »bogoskrunstvom« je žandarmeriji, da bi ce smo se priplazili v cerkev. Pušk je bilo sedem, mi pa trije. Tomo je naložil tri, midva z Zvonetom pa po dve. Neopaženo smo jih prenesli preko trga. Dobrih deset metrov od nas .se je prepirala skupina Svabov. V predolgih plaščih smo bili videti gotovo sumljivi. Za vogalom farovža smo z zadržanim dihom spustili mimo patruljo, nato pa smo hitro drug za drugim prečkali cesto in zavili na pokopališče. Vse je šlo po sreči. Ze smo mislili, da imamo najhujše za seboj, ko je Zvone nenadoma pripravil puško za strel in pritajeno dejal: »Hitro naprej!« Nekaj metrov pred nami sem zagledal švaba. Bil je tako preplašen, da se ni niti premaknil. Zvone in odhitela proti Tomo sta šla z nabiti puškami naprej, naju prijavila, jaz pa sem se pomikal zadensko, da Med potjo je srečala našo sodelavko sem imel Nemca stalno pred očmi in Katarinico in ji vse povedala. Ta jo tako kril naš umik. Nemcu še na mije z grožnjo odvrnila od njene podle sel ni prišlo, da bi streljal. Cez nekaj namere in nas tako rešila. Mrak se je počasi spuščal nad Železnike, nad tiste Železnike, ki so jih Svabi neštetokrat z vsem besom nazivali »Die kleine Moskau«. Kakor sen- desetin metrov so bile puške na varnem, v rokah partizanov, ki so jih uporabili kmalu zatem v dražgoški bitki. DRZNI Tedenski gospodarski komentar Naše gospodarstvo v zadnjih mesecih V našem gospodarstvu je prišlo v zadnjih mesecih, zlasti v primerjavi s stanjem na začetku leta, do znatnih pozitivnih sprememb v industrijski proizvodnji, izvozu in uvozu, dalje gledo nihanja cen na notranjem tržišču, v denarnem obtoku, pri življenjskih stroških itd. V prvih osmih mesecih je zabeležila industrija za 7% večjo proizvodnjo kakor v istem obdobju preteklega leta, kar jo pripisovati povečanju proizvodnjo v zadnjih dveh mesecih. Tako se je n. pr. — proizvodnja od julija na avgust povečala za 9,6%, v primerjavi z avgustom preteklega leta pa celo za 14%. Strokovnjaki menijo, da bo industrijska proizvodnja do konca leta dosegla družbeni plan, s čimer bo lanskoletni družbeni plan presežen za 10%. Znatno prekoračenje proizvodnje je zabeležila industrija papirja, barvna metalurgija, kemična industrija, industrija usnja in obutve in tobačna industrija. Vsi proizvajalci, razen industrijo gradbenega materiala in lesne industrije, so v prvih osmih mesecih presegli lanskoletno raven proizvodnje. Število zaposlenih v gospodarstvu se jo v tem letu povečalo za 1%. V industriji sicer ni prišlo do sprememb, pač pa je to moč opaziti v gradbeništvu, ki jo sezonskega značaja. Kmetijstva pa v primerjavi z industrijo no bi mogli enako oceniti, kajti vremensko nevšečnosti so razen drugih okoliščin v zadostni meri vplivale, da so kmetijska proizvodnja v tem letu ni mogla povzpeti do planiranega obsega, temveč bo nekaj manjša od lanskoletne. Blagovna izmenjava z inozemstvom jo v letošnjem letu zadovoljiva. Izvoz v avgustu znaša nad 7,7 milijard dinarjev, medtem ko znaša v prvih osmih mesecih tega leta 59,9 milijarde, torej 15 milijard dinarjev več kakor v istem obdobju preteklega leta. Občutno jo zlasti povečanje izvoza gotovih izdelkov in strojev, medtem ko jo izvez surovin manjši. Letošnji uvoz jo nekaj manjši od lanskoletnega. Do konca avgusta je namreč dosegel 96,3 milijarde dinarjev, kar pomeni, da znaša deficit skupne trgovinske bilanco 36,5 milijarde dinarjev. Co pa se del uvoza upošteva kot inozemsko pomoč, tedaj se deficit zmanjša na 5,5 milijarde dinarjev, kar je trikrat manj kot v istem obdobju lanskega leta. V prvih osmih mesecih 1956 se je obtok denarja zmanjšal za 5 6 milijard dinarjev, kar kaže na izboljšanje situacije v blagovno - denarni bilanci. lKot rezultat boljšega oskrbovanja in manjšega povpraševanja po nekaterih proizvodih jo zabeležen padec cen nekaterih industrijskih proizvodov, in sicer od indeksa 103 v juliju, na 101 v avgustu. Gledo maloprodajnih cen pa je prišlo v glavnem do znižanja cen kmetijskih proizvodov za 2 poena, kar jo vsekakor sezonskega značaja. Cena živinsko krmo je bila znižana za 10 poenov, medtem ko so se cene uslug v primerjavi z julijem dvignilo za en poen. Kljub temu pa so cene kmetijskih pridelkov šo vedno relativno visoke, kar je posledica nezadostne kmetijsko proizvodnje in slabše preskrbo tržišča s temi proizvodi. V avgustu je prišlo tudi do občutnega padca življenjskih stroškov povprečno jugoslovansko družine. Ce se torej mesečno povprečje iz preteslega leta zaznamujo s 100, tedaj je bila v minulem maju zabeležena najvišja meja življenjskih stroškov, to je 109 poenov, v juliju 107, medtem ko je avgust zabeležil 102 poena. Kljub temu padcu pa so bili mesečni življenjski stroški v prvih osmih mesecih za 6% višji kot v istem obdobju preteklega leta. — Vzrok povišanja stroškov je iskati v prvih mesecih tega leta. (JUGOPRES) S konference komunistov Gozdnega gospodarstva Bled Glavno: ureditev plač in kadrovska politika V ponedeljek je bila na Bledu konferenca aktiva Zveze komunistov Gozdnega gospodarstva Bled, ki sta se je udeležila tudi člana Centralnega komiteja Zvezo komunistov Slovenije Dušan Bole in Tomo Brejc. Okrajni komite sta na konferenci zastopala Jože Stefe in Ivo Majdič. Uvodni referat za razpravo je imel tovariš Svetina. „ Uvodoma jo treba poudariti, da konferenca ni popolnoma dosegla svojega namena, ker ni bila zadosti pripravljena. Od vrste perečih vprašanj i/, proizvodnje, družbenega upravljanja, vprašanje mladine, kadrovske politike, premijskega sistema itd. so izčrpali samo dve vprašanji, in sicer problem terenskih dodatkov in organizacijsko vprašanje dela aktiva komunistov. Zaradi tega so sklenili, da bo vsa druga vprašanja treba obravnavati na prihodnjem aktivu komuni- stov, ki naj bi bil še pred republiško konferenco Zveze komunistov o problemih iz proizvodnje. Vprašanje plač gozdnih delavcev je postalo posebno pereče z ukinitvijo terenskih dodatkov. S tem so se mesečni prejemki gozdnih delavcev znižali dejansko za okrog 2000 dinarjev. Po trditvah posameznih komunistov je to vplivalo celo na padec storilnosti. Vendar je treba ob tem vprašanju zavzeti realnejšo stališče. Terenski dodatek kot pavšalni dodatek namreč nikakor no more vplivati na storilnost, ker ga vsak delavec dobi ne gledo na njegovo prizadevanje pri delu. Problem je v tem, da so plače gozdnih delavcev razmeroma nizke in jo bil terenski dodatek nujno dopolnilo teh plač. V prihodnje pa se nikakor no bi smeli zavzemati za ponovno odobritev terenskih dodatkov kot stalne rešitve, ampak se je treba zavzemati za splošno ureditev plač v gozdarstvu. Brez dvoma pa bi v tem pogledu no smele biti ^takšne razlike gozdnih gospodarstev v primeri z gradbenimi podjetji, saj gradbena podjetja za svoje delavce dobivajo terenski dodatek, medtem ko jih gozdna gospodarstva prav tako za gradbeno delavce ne dobivajo. Zelo malo ali pa nič skrbi so posvečali sprejemanju, novih članov. Težko jo razumeti, da sta bila od leta 1952 sprejeta lo dva nova člana. Na prite-govanjo mladine v svoje vrste so popolnoma pozabili, saj jo med sedanjimi komunisti v starostnem sestavu od 21 do 25 let le en član. To kaže, da se jo organizacija preveč zapirala vase, kar pa jo v polnem nasprotju z zaključki VI. kongresa Komunistične partije Jugoslavije. ST. 79 / 5. OKTOBRA 195(1 Glas Goreojske J4 MN 5714 S SODIŠČA Gorenjske bodice Malomaren upravnik: Valentin Vida je ibila včasih upravnik menze Tovarne Verig v Lescah, ki je bila pozneje likvidirana. Ker so kokoši. Ker je po kazenskem zakoniku b; mu pri padcu padla E ramen, brez uničevanje tujih stvari prepovedano, vsake sile vzela. Urh pa je hotel biti so jo moral zagovarjati pred sodiščem,- šo bolj nedolžen in je Starovašnika že ob likvidaciji ugotovili finančni pri- ki ga je obsodilo na 3000 din denarne »srečal«, ko se jo ta vračal po cesti manjkljaj v znesku 91.835 din, so se organi za notranje zadeve zanimali, kako jo upravnik gospodaril. Pokazalo se je, da je nastal primanjkljaj po krivdi upravnika, ki je s svojim delom v podjetju in odnosom do družbenega premoženja posloval zelo malomarno. Ugotovili so, da se je Vida med delovnim časom večkrat opil in puščal skladišče, kjer je imel shranjena živila in pijače, osebju menze, da je z njim razpolagalo. Živila je kupoval v maloprodajni mreži po višjih cenah, namesto, da bi jih nabavil s popustom v trgovskem podjetju na debelo. Dobavnice, ki jih je izstavljal kuhinji za prejeto blago, je pozneje večkrat popravljal tako, da je včasih tudi čez štirinajst dni po izstavitvi vpisoval v dobavnice predmete, za katere ni bilo popolnoma jasno, če so jih v kuhinj! potrošili. Nekaterim znancem je prodajal pijače in jedila na up brez vsake evidence, kaj in koliko je kdo sprejel, vsled česar likvidacijska komisija dolžnikov pozneje ni mogla izterjati. ■Zgodilo se je tudi, da je povabil v klet znance in jim dajal pijačo deloma proti plačilu, nekaj pa tudi zastonj. Prejete gotovine za prodane pijače pa ni dal v blagajno podjetja. Za vse te nepravilnosti ga je sodišče obsodilo na 15.000 din denarne kazni in plačilo stroškov kazenskega postopka v znesku 400 din. Glede povračila škode pa je zavrnilo sodišče oškodovano tovarno na civilno pravno pot, ker še ni bilo razčiščeno vprašanje kala. S STRUPOM JE ZAŠČITIL LASTNINSKO PRAVICO Primož Peterman, posestnik iz Pod-homa, je bil v stalnih sporih s sosedi, ker so mu njihove kokoši povzročale škodo na njivah. Čeprav bi lahko zahteval od sosedov, ki kokoši, kljub njegovim opominom, niso imeli v ograjenem prostoru, škodo z odškodninsko tožbo zaradi zmanjšanega pridelka, je zaščitil svoje posestne pra- kazni, razen tega bo moral povrniti nazaj s puško v roki. Sodišče se je pa obema sosedoma povzročeno škodo in na podlagi prepričevalne Zupanove iz- sicer K. J. 5000 din, P. T. pa 1200 din. povedi, podprte tudi z izjavami neka- Taki pojavi so med sosedi precej po- terih prič, prepričalo o krivdi obeh gosti, vendar naj ti t bodoče ne šči- obtožencev. Upoštevajoč, da sta bila tijo svojih posestnih pravic tako, da oba doslej še nekaznovana in da sta s tem škodijo sebi in celotnemu go- razmeroma mlada ter, da sta deloma spodarstvu, ampak naj neuvidevne so- ravnala tudi v mladostni nepremišlje- sedo ukrotijo z odškodninsko tožbo. OROPALA STA LOVCA Franc Starovašnik in Drago Urh, nosti, je sodišče obsodilo Starovašnika na 1 leto in 6 mesecev, Urha pa na 1 leto strogega zapora. Iniciator pri tem nevarnem dejanju je bil pred- oba iz Zavrha pri Kamniku, sta 5e vsen* Starovašnik. Urh si je olajšal razmeroma mlada, vendar sta se mo- krivdo deloma tudi s tem, da je pokarala v preteklih dneh zagovarjati pred zal organom LM skrivališče puSke. Zu-okrožnim sodiščem v Ljubljani, zara- Panu so Puško vrnili, di hudega kaznivega dejanja — ro- p pa. Prvi je star 24, drugi 25 let, oba bi pa, kakor vse kaže, prišla rada do puške, da bi z njo skrivaj podrla kakega zajca ali srno. Ko sta se 1. avgusta proti veče>ru krepčala z alkoholom v Pikljevi gostilni na Črnivcu, sta imela za to ugodno priložnost. Tam se je ustavil tudi lovec Ignac Zupan iz Kamnika z lepo risanico. Starovašnika in Urha je le-ta takoj zamikala. Ko se je Zupan odpravil nazaj v dolino, sta se mu ponudila za spremstvo. Urh je bil celo tako prijazen, da je Zupanu peljal nekaj časa kolo. Ko so tako pešačili že kak kilome- To poi bom pa začel z nagradno uganko! Za uspešnega reševalca imam pripravljeno prav čedno nagrado, namreč — peljal ga bom na imenitno večerjo, potlej pa še v bar, kjer bo lahko naročal vse od šampanjca do kislo vode, pa šo plačal bo lahko sam... Torej posluh in obilo sreče! Naštejto mi 9 besed z osnovo *gol«, potlej pa povežite te besede v stavek in povejte tisto, kar mislim jaz povedati! —■ No, kar korajžo! — — — Ja veste, če bi bili trikrat bolj kšajt kot ste, bi figo opravili. — Prav, bom pa jaz povedal, za nagrado so pa pod nosom obrišite. »Golobradi goltnež si, če brez golka golcaje goltaš in golcaš golšavino golazni predelano v golaž.« Ključ do končne razrešitve že imamo, zdaj vam bom pa še ostalo raz-vozljal. Jaz sem bil namreč tisti golobradi požeruh, ki je molče in srkaj e pospravil junico, v kateri se je kuhala neka čudna žvarovna. Tisti juhici in nehote ugotovi, da v Mariboru dobro rešujejo stanovanjsko stisko. Gotovo je v središču mesta in v okolici še več takih odrov, si misli. Mariborčan pa z nemo kretnjo pokaže na sive lase. Ko se tak popotnik po naključju ter, je bilo Zupanu ljubeznivosti do- PelJe na obronek mesta in mora pred-volj. Sedel je na kolo in se počasi časno prekiniti potovanje z avtobu-odpeljal po serpentinah navzdol. Sta- som> mu Potniki spet pokažejo sive rovasnik in Urh pas ta šla za njim po *ase- Sivi lasje Mariborčanov Ce pride kdo v Maribor, ga zacu- Maribor je industrijsko mesto in se dijo zidarski odri okrog postaje zato dobro opazijo nove ekonomske smernice. Pri pregledu polletnega družbenega plana je videti mnogo uspehov, vendar pa delovna storilnost Mariborčanom še vedno sivi lase. Kamorkoli pogleda — povsod sivi lasje. Zanimivo je, da imajo ljudje v mestu, ki je po narodnem dohodku na tretjem mestu, vseeno skrbi, težave, neurejeno razmere, skratka, da imajo neugodnosti, ki jim delajo sive lase. V desetih letih je tu naraslo prebivalstvo za 30.000, vendar so bih ljudje tam onesveščenemu odvzela puško. Te- na SV°J° industrijo nekoliko prepo-kla sta skozi gozd proti domu in med n°sni,_ češ, mi Mariborčani bomo že potjo skrila «plen. Nista pa računala s zvoz'li- tem, da ju bodo organi LM naslednji Nekdo je pred leti pridal Mariboru dan že odkrili. pridevek »mesto milijard«. Vendar so Obtoženca sta skušala na obravnavi pred dnevi ukinili celo avtobusni pro-vice z nedovoljenimi sredstvi. Letos olepšati krivdo. Starovašnik se je za- met in se vozijo potniki le v samem bližnici ter mu na ostrem ovinku v »Lesarjevi ridi« prečkala pot. Zupan je nič hudega sluteč zavrl kolo in pri tem omahnil na tla. To sta oba »junaka« izrabila in se vrgla nanj. Nekaj časa se je otepal, potem ko ga je eden napadalcev sunil z nogo v koleno, drugi pa udaril po glavi, sta ga vendarle spravila spet na tla ter mu spomladi jo posejal na njivah s fosforjem zastrupljen ječmen in je zato poginilo K. J. sedem, P. T. pa dve govarjal, da sta našla Zupana, ki naj središču mesta, tkalke pa, ki stanu- bi bil opit, v »Lesarjevi ridi« že pre-vrnjenega ter da sta mu puško, ki naj Kropa - odbojkarski center Gorenjske 30. septembra je bilo v Skofji Loki tekmovanje v odbojki za prvenstvo okrajne zveze »Partizana« Kranj. Nastopilo je 7 ekip članov, 4 ekipe mladincev, 1 ekipa članic in 3 ekipe mladink, skupno 106 nastopajočih, kar pomeni doslej največjo množično udeležbo v tekmovanju te panoge telesne vzgoje. Za organizacijo tekmovanja in tehnično vodstvo je poskrbel prof. Andrej Česen, sodila pa sta še tov. Pez-dič iz Radovljice in tov. Kalan iz Sk. Loke. V smislu zadnjih kranjskogorskih sklepov jo na vabilo domačega »Partizana« sodelovala izven konkurence tudič lanska ekipa JLA »Borac« iz Šentvida, sestavljena iz nekdanjih članov loškega »Partizana«. Kar štiri ekipo jo poslal »Partizan« iz Krope, kjer jo nedvomno odbojka šport št. 1 in prav gotovo največji odbojkarski center na Gorenjskem. Ker so bile za skupino B (ekipe, ki nastopajo v republiških odbojkarskih ligah) jo tri ekipo (članska Kropa I, mladinci iz Kropo in članice iz Radovljice) so se na treh igriščih pomerili člani posebej, mladinci posebej in mladinke skupno z vrsto članic. Člani so tekmovali na izpadanje, ostali pa po sistemu vsak z vsakim. Tehnični rezultati. Člani so tekmovali v dveh grupah: nosilca grup sta bila lanski zmagovalec Žirovnica in Kropa I, ki sta se plasirala tudi v finale. Zmagala je Kropa I, ki je postala prvak Gorenjske v skupini B. Ker so tekmovali vsi člani skupaj, je drugoplasirana Žirovnica prva v skupini »amaterjev« A. Sledijo Kranj, Stra-žišče, Kropa II in Skofja Loka. Rezultati pos. iger: Kranj : Straži-šče 2:1 (12:15, 15:8, 16:14); Žirovnica : Kropa II 2:0 (15:1, 16:14); Skofja Loka : Žirovnica 0:2 (3:15, 14:16); Kropa I : Kranj 2:1 (15:1, 15:15, 15:13); Borac : Kropa I 1:2 (8:15, 15:10, 10:15); Stražišče : Kropa II 2:1 (15:9, 12:15); Kropa : Žirovnica 2:0 115:7, 1.5:13). Med mladinci si je nabrala največ točk ekipa iz Krope, ki je tekmovala v skupini B, a skupno z ostalimi (6 točk ali tri zmage); s tem je prvak za Gorenjsko v svoji skupini. Drugoplasirana Skofja Loka jo nabrala 4 točko in. jo postala prvak v skupini A. Sledita Kamna gorica (3 točke) in Bled (0 točk). Rezultati iger: Bled ! Kropa 0:2 (4:15, 3:15); Kamna gorica : Skofja Loka 0:2 (9:15, 7:1.F>); Bled : Sk. Loka 0:2 (6:15, 7:15); Kropa : Kamne gorica 2:1 (5:15, 15:7, 15:2); Kropa : Skofja Loka 2:0 (15:5, 15:2). Mladinke. Rezultati, iger: Bled Kranj 1:2 (15:4, 12:15, 9:15); Radovlji- jejo tudi 7 km od tovarne, lahko hodijo vsako jutro peš na delo. Polovico prebivalcev zajema še vedno vodo iz vodnjakov, ker je mestni vodovod star že nad 50 let. V mestu manjka nad 7000 stanovanj. Imajo tudi gledališko dvorano, ki je stara 103 ca : Kropa 2:0 (15:13, 17:15); Kropa : leta in je v njej prostora za 380 obi-Kranj 2:1 (2:15, 15:12, 15:12); Radov- skovalcev. Razen tega imajo samo dve Ijica : Bled 2:0 (predale igro brez bor- dobro urejeni kino dvorani in boln;.š-be); Radovljica : Kranj 2:1 (15:9, 7:15, nico, ki je stara nad 100 let. Med 15:6); Bled : Kropa 0:2 (brez borbe), vojno je bilo porušenih 45% vseh ma- A. C. riborskih hiš. Glavni trg v Mariboru Po skopih podatkih so v enem letu zaposlili v Mariboru 1,7% več delavcev, pri tem pa niso razširili niti proizvodnje, niti niso stroji polno izkoriščeni. Torej je osrednji problem delovna storilnost. Taborniki Domžal so marljivi Letošnje poletje so domžalski taborniki izkoristili že vrsto uspelih letovanj, izletov in akcij. Omenili bi jih le nekaj. Počitniško taborenje so organizirali na dveh mestih, in sicer v Bohinju in Menini planini, udeležba je bila na obeh polnoštevilna. Člani Gorske stra-V začetku meseca so imeli delegati, Ce bo pravo razumevanje s strani že so prehodili Kamniške planine in izvoljeni na zborih volivcev v Kamni članstva in izvoljeno dobro vodstvo, nato taborili na Menini planini. Nato gorici sestanek .in sklenili ustanoviti bodo v nekaj letih speljali dobro vo- se je član Gorske straže udeležil na-vodovpdno skupnost za desni breg Sa- do v 14 vasi, kajti do sedaj ima ustrezajoč vodovod le Kropa. V ostalih vaseh pa pijejo v glavnem nezdravo vodo iz potokov, nehigienskih vodnjakov in kapnic; v suhih razdobjih jo nosijo, kmetje pa vozijo, iz do pol V občini Radovljica so ustanovili vodovodno skupnost ve z imenom »Vodovod Kropa z okolico«, v katero bo vključenih 15 vasi. Delegati so izvolili pripravljalni odbor, ki je .imel v ponedeljek 17. septembra prvo sejo. Sklenil je, da bodo čelniškega tečaja v Krnici. C. R. 25. oktobra pripravil pravila, zbral po ure oddaljenih studencev ,in potokov, posameznih vaseh porabo potrebne količine vode, pripravil predlog za višino vodarine in pristojbin za posamezne člane. Pri delu jim bo pomagala uprava vodovodne skupnosti za levi breg Save, ki obstoji že več let, in uspešno razširja vodovod po svojem terenu. Konec oktobra pa bodo sklicali skupščino in izvolili upravni odbor ter postavili operativno vodstvo. Predvi Lotošnja glavna prireditev ZTS je bil IV. zlet tabornikov Slovenije, katera je bila združena s partizanskim pohodom. Tu so poslali Domžalčani 36 članov. Do zime 40 novih stanovanj Razen tega so imeli še polno izletov v naravo, kjer so imeli praktične vaje. Vod tabornikov se je udeležil tudi obletnice velike tekstilne stavke v Kranju. Taborniki se tudi športno u-udejstvujejo, priredili so več namizno-teniških tekmovanj in nekaj atletskih. V prihodnje nameravajo organizirati prvenstvo LRS tabornikov v smu- Pred dnevi so na gradiliščih nekaterih stanovanjskih stavb na Jesenicah obnovili gradbena dela. Investitorji, Železarna Jesenice, Podjetje za carskih disciplinah. Ce jim bo uspelo, aeva7o;'da"bo'd7za"letoT956"m%7eVu vzdrževanje proge in jeseniška bolniš- bo vsekakor zelo pohvalno Letos bo-1957 »brali okrog 15.000.000 din. Pr- nica' 50 najeh kredlt iz občinskega do zopet organizirah zimsko taborje- okrog va sredstva bi porabili za gradnjo vodovoda Lipnica, Dobrava, Kamna go- kreditnega sklada za gradnjo stano- nje v snegu, vanj, da bodo dokončali že lani začete Frank rica, Zg. Dobrava in Lancovo, ki ima- stavbf\ Trenutno dokončujejo stano jo že gotove načrte. Za ostale kraje pa bodo pričeli pripravljati načrte. NESREČE Rado Jeranko, rojen 1931, iz Kranja, Po starem običaju To nedeljo je bila v Mostah pri Komendi razstava sadja, ki jo je or-tem bloku pa bodo uporabna šele pri- ganizirala tamošnja kmetijska zadru- vanjski blok jeseniških železničarjev. Železarna bo letos dogradila še 16-sta-novanjski blok, katerega temelji so bili dokončani že lani. Stanovanja v hodnje leto. —k —e je padel s kolesom in si prebil brado Divjačina dela Šltttflo na levi strani. Jožo Vilfan, rojen 1920, iz Sp. Bitnja, je padel s kolesom in si prebil desno koleno. Tatjano Prislan, rojena 1915, iz Kranja, se je s strojem za meso vrezala v palec leve roke. Ruda. Gašperin, rojen 1920, iz Kranja, je padel s kolesom in si po- Med drugim je Svet za gospodarstvo občine Tržič na zadnji seji razpravljal o poročilu, kakšno škodo delajo srne in jeleni na poljskih pridelkih. Posebno velika škoda je na ajdi, ki je letos dobro obrodila. Večje število je- škodoval levi del obraza. Aleksander lenov je preskočilo ograde v Jelendolu Kranjc, rojen 1944 iz Kranja, je padel '*» imajo sedaj prost dostop do kultur in si zlomil zapestje leve roke. Ma- n» polju. rija Cvirn, rojena 1905, iz Drulovke, je padla po stopnicah in si poškodovala levo zapestje. Bogdan Filipovič, rojen 1940, iz Kranja, je padel s kolesom in si poškodoval levo stran obraza. Karel Herlec, rojen 1939, iz Kranja, si je z dletom prerezal žilo na desni roki. Franc Mohor, rojen 1933, iz Šenčurja, je padel s kolesom Zadeva bo predložena in si presekal levo stran čela. ljudskemu odboru. ga. Najlepše sadje je razstavil sadjar Andrej Sive iz Most. Kmetijska zadruga je priredila tudi vinsko trgatev po starem običaju, ki se je v teh krajih še ohranil. Na to trgatev so vabili po vseh sosednjih vaseh posebni odposlanci, oblečeni v narodne noše. Prireditev je ob sodelovanju »veselih hribovcev« iz Kamnika zelo lepo u-spela. Gorenjski letalski zlet V nedeljo se je na letališču v Lescah začel U. gorenjski letalski zlet. Tekmovanja trajajo že ves teden cd sooote. Zaključeno jo /e tekmovanje Kmetovalci prosijo občino za posredovanje, da se izvrši večji odstrel te divjačine. Temu pa se upirajo lovci, ki trdijo, da je škoda manjša, kot trdijo kmetovalci. Poročilo, ki ga je prejel Svet za gospodarstvo tudi navaja, da so se silno razmnošili divji modelarjev in motornih pilotov ter prašiči in predlaga množični pogon, padalcev. Jadralci pa tekmovanje še Okrajnemu nadaljujejo. Zlasti padalci so dosegli J. V. na tem tekmovanju lepe uspehe. pa pravijo v restavraciji »Vintgar« v Vintgarju — golaž. Veste, ko sem tisto one srkal, sem mislil, da sem na Golgoti (tudi na »gol«). O zemljah, ■ katerimi so mi postregli h golažu, pa rajši molčim. Lo to vem, da sem jih glodal kot veverica . . . —o— Zadnjič sem govoril z nekim Nakel-čanom. Možakar mi je potožil, Češ da jih, odkar se je njihov kinematograf združil s kranjskim kino - podjetjena zafrkavajo kot zamorce. Pravil mi je, da so 2. septembra, ob priliki predvajanja filma »Sant Anto-nio«, zaradi čakanja na začetek filma (40 minut) in 30 minutnega odmora med predvajanjem, kinoobiskovalcera pognale prav čedne brade. Isti filr* so namreč predvajali tudi v Kranju ob 20. uri. Pa še tole ml je povedal. — 22. septembra so lepaki najavljali film »Bobni čez reko«, predvajali pa so »Dvoboj v džungli«. Naslednjega dne jo bilo sicer opaziti spremembo programa, toda le v Naklem, medtem k« so ostali lepaki v Podbrezjah in Dupljah nespremenjeni. Malo več reda res ne bi škodovalo, kajti dinar ima v Naklem isto vrednost kot v Kranju; naposled so pa tudi Nakelčani ljudje. Zadnjič, ko sem okrog Bled?, krivo- ritil, sem prisluhnil ljudem, ki so se pritoževali nad nekaterimi filmi, čel da niso opremljeni s slovenskimi podnapisi. Takšnih filmov je menda 90*/». Menim, da jo malce nerodno za starejše ljudi, ki zavoljo nezadostnega znanja srbohrvaščino no morejo slediti vsebini filmov. — Ali predstavlja o-premljavo filmov s slovenskim tekstom res tolikšno težavo? Tokrat mi jo tudi prišlo na uho, d» so prodajalko v slaščičarni Zagorice pri Bledu pred dnevi skoraj mravlja požrle. Najprej so so trumoma spravile nad torte, ko je pa teh zmanjkalo, so se lotile personala. — Gostje — ne hodito v to slaščičarno, če vam je življenje drago! Vse bi še bila, če ne bi bilo suše J Tisto, da je suša (kronična) v žepih, ni nič novega, toda suša v nekaterih predelih občino Kranj — to je pa že hujše. Kjo leži krivda? Prav gotovo na sanitarnih in finančnih organih. Sanitarni organi so namreč zahtevali likvidacijo gostinskih obratov zavoljo »pretirane čistoče«, finančni organi so pa zapečatili prevelike rezerve vode v vinskih sodih. — Kako bi bilo, če bi s to vodo počistili gostinske obrate? Vcsto — zveze imam in ker imam zveze, sem zvedel, da bo uprava Slo-venija-ceste (podružnica Kranj) izdala priročni zemljevid cestnih kotanj na cesti Kranj — Zabnica — Skofja Loka. Vsem voznikom vprežnih in motornih vozil priporočam, da si ta zemljevid čimprej nabavijo, sicer so bodo v tistih groznih jamah izgubili. Pa šo eno idejo imam! Kako bi bilo, čo bi nekaj teh lukenj razstavili na I. sejmu izvoznih artiklov v Ljubljani, Kakšen dinarček bi pa le padel. . . Veste, na Zlatem polju v Kranju imam prijatelja, ki je hkrati moj hišni prijatelj (moja Marjana ga zelo obrajta), jaz sem pa prijateljev hišni prijatelj (njegova žena pa mene zelo obrajta). Pa kaj bi vam pravil, saj sami veste, koliko dober hišni prijatelj odleže. — Kar premislite, kakšne revice bi bile ženske, če ne bi imele hišnih prijateljev. Le kdo bi ji* troštal, medtem ko se možje untrhol-tajo po konferencah in podobnih izgovorih. Glejte, jaz sem že en tak tolažnik! Pa je ondan zvečer naneslo: moj prijatelj na sejo, jaz pa tolažit . . . Korajžno sem jo mahal proti Zlatemu polju, po tisti poti za pešce, ki teče nad cesto nasproti bivše tovarne »Prešeren«. — »Tukaj sem vsaj gvišen, da me ne bo nič povozilo,« sem si mislil. Pa nisem še do konca povedal . . . Kar naenkrat en biciklist nagLiho vame. Madonca sem odskočil in zakričal: »Lej ga cepca, kje imaš pa luč?« No, ali je to kakšna olika? Se »uh me piš« mi ni rekel — kar naprej se je peljal. — Takrat pa . . . madonca —■ odskočil sem, pa je bilo že prepozno. Pred očmi se mi je zabliskalo, (kakor bi jaslice zagledal) potlej sem se pa en cajt kar s kolesom peljal. Ko sem pa priletel na zemljo je bilo pa tako fletno mehko . . . Potipal sem, kaj je tisto — je bila pa ženska — ena debela bresa. — Babnica ti taka, veste kaj je storila, ko se nisem koj spravil pokonci? Sunila me je, da sem se za-kotalil po bregu in priletel na spodnjo cesto, kjer sem obležal kakor povožena copata. Ce bi sekundo prej priletel, pa bi me avto povozil. Ko sem ves polomljen krevsal proti domu, sem si mislil: »Komu je name>-njena tista pot nad cesto? Pešcem ali kolesarjem? — Ej, ko bi bil miličnik; v enem samem dnevu bi od prekrškov več kasiral kot na drugih cestah * vs^m letu. - (Ko bom velik, bom mi" ličnik!) i Vas pozdravlja VAS BODICAR! 4 €t*s Goriojsh ST. 79 / 5. OKTOBRA 1956 „Steže popustil nemškiga Parnasa, je pisal zgodbe kranjske star'ga časau Pred premiero Linhartovega »Matička« v Prešernovem gledališču Z RAZSTAVE V PREŠERNOVEM MUZEJU JOŽE PRIMOŽIČ: VESELA MLADOST V decembru se bo vsa Slovenija hvaležno spominjala 200-letnice rojstva T. Tpmaža Linharta. V verigi velikih slovenskih duhov poznega osemnajstega stoletja — stoletja ra-tuma, predstavlja Anton Tomaž Linhart osrednjo, skoz in skoz napredno in najbolj revolucionarno osebnost svojega časa, ki ji med Trubarjem na eni in Prešernom na drugi strani ni Primere. Razumljivo je torej, da je Prešernovo gledališče, najbližji Talijin hram v bližini njegovega rodnega mesta Radovljice, postavilo v letošnja jubilejni *ezoni na prvo mesto najzrelejše delo moža, ki je odprl pot razvoju slovenske dramatike, gledališča in gledališke kulture pri nas; to delo je: »Ta Veseli dan ali Matiček se ženi.'< »Matiček« in »Micka«, oba odtrgana tujem vrtu, oba presajena na domači log, živita med Slovenci .svoje življenje, več ko poldrugo stoletje. Pozna ju domala že vsak slovenski človek in vsakdo, ki ju gleda, komaj Pride na misel, da sta napisana bolj sli manj svobodno po tujih predlogah. Richterjeva »Feldmuhle« je že povsem mrtva, Beaumarchaisjev »Figaro«. Zaključek poletne »ezone ▼ Pirnicuh Kulturno - umetniško društvo »Komandant Stane« v Pirničah pri Med-vodah je v nedeljo 30. septembra zaključilo plodno poletno sezono z deseto uprizoritvijo komedije »Poslednji mož«. To igro so uprizarjali poleti za vsako izmeno obveznikov predvojaške Vzgoje, ki so taborili ob Savi na Vi-1 krčah. To nedeljo so hoteli z dobro naštudirano predstavo razvedriti domačine, pa je bil obisk prireditve bolj slab. Dramska sekcija je že napravila na-*rt dela za jesensko sezono. Z Moj-skričevimi »Rdečimi rožami« bodo spomnili gledalce na važno borbo delavstva v obdobju stavk v stari Jugoslaviji, z Linhartovo »Zupanovo •Micko« pa bodo proslavili dvestoletnico rojstva prvega slovenskega dramatika. Poleg dramske sekcije je posebno delaven pevski zbor KUD-a, ki je imel Vse poletne mesece redne tedenske Pevske vaje pod vodstvom dirigenta Moreta Matula. Tov. Matul prihaja iz Ljubljane in mu ni pretežko prehoditi še po vaji 6 km do tramvaja, ker nima takrat druge prometne zveze, .^speh požrtvovalnega dela pevcev in dirigenta bomo kmalu lahko videli na samostojnem koncertu. S. T. •Rdeče rože1 na Primskovem 7. majhno zamudo, toda ne po lastni krivdi, je »Svoboda« Primskovo v branju obnovila Moskričevo dramo •Rdeče rože«, ki sovpada v proslavo *0-letnice tekstilne stavke. Pred tremi leti je to delo zrežiral tovariš Ado Klavora, medtem ko je *etošnjo obnovitveno režijo dovršil ob Nekaterih prezasedbah ulog režiser Miloš Mikeln. Predstava je bila na dostojni višini Mi gre vsem izvajalcem priznanje. S Svojo igro, v vlogi delavskega zaupnika, je zlasti izstopal tovariš Franc Juvan. Maloštevilni gledalci so prejeli delo z velikim razumevanjem in top-TOJ aplavzom. Kaj pa občinstvo na Primskovem? Ali se občinstvo ne zaveda, da igraje čuti potrebo po gledalcih, saj je begovo delo neločljivo povezano z ni i mi? Igralec ni samotar — šele občinstvo mu daje življenje. Zategadelj 16 nujno, da občinstvo .obiskuje pred-8*ave in da sodeluje pri oblikovanju ^ovenske gledališke kulture. dasi svež in revolucionaren, ko je bil napisan, ne predstavlja danes v sklopu francoske dramatike polovico tega, kar je nam Veseli dan Matičkove že-nitve. Ustvariti umetnino kakor je »Matiček« v jeziku kravarjev in dekel, brez vsake tradicije v dramskih književnih zvrsteh, je pomenilo vendarle nekaj več kakor prepisovati! Ce pa pomislimo, da je doba s svojimi literarnimi principi sama na sebi dovoljevala svobodno obdelavo iste snovi, potem moramo priznati, da je Linhart z dobršno mero posluha doumel razvojno stopnjo slovenskega ljudstva, saj je znal snov priličiti in aplicirati na našo takratno perečo družbeno problematiko. Položaj slovenskega jezika in sodstva na Slovenskem in demokratičen pogled na kmeta-tlačana, sta tisti vodilni motiv, ki ga je potisnil v ospredje, in dal s tem svojemu delu življenjsko potenco. Po svojem demokratičnem bistvu je živa prav toliko, kolikor francoska meščanska in demokratična revolucija in njene pozitivne posledice. Drugače tudi ni moglo biti. Linhart je najzvestejši učenec francoskih pred-revolucijskih modroslovnih snovanj, ateist in racionalist, svoboden duh, nikogar hlapec, razen morda svojemu božanstvu: zdravemu človeškemu Razumu! Njegovo delo, pravilno ocenjeno že s strani Copa in Prešerna, je navdihovalo slovenstvo v vseh prelomnicah naše zgodovine. Marčna revolucija je postavila na sceno »Matička«, »Zupanovo Micko« pa so uprizarjali vsepovsod na čitalniških deskah. Tudi naša uprizoritev (»Matička« Razstava sodobne kitajske umetnosti V nedeljo, 30. septembra so v Ljubljani zaključili razstavo sodobne kitajske obrti, ki je bila odprta od 15. avgusta do 30. septembra. Razstavo si je ogledalo okrog 22 tisoč obiskovalcev. Vtisi s te razstave so nepozabni. Prekrasna dela kitajskih umetnikov vzbujajo globoko spoštovanje, ne samo do tistih, ki so te izdelke delali, temveč do celotnega kitajskega ljudstva. Izdelki iz Šivan in Jising keramike, Lungčang keramike in Cingte-čen porcelana vzbujajo vsestransko so zadnjič uprizorili v Kranju leta 1948, »Zupanovo Micko« pa so prvič uprizorili naši čitalničarji 1865), ni zgolj konvencionalna olika na ljubo Linhartovemu jubileju, temveč.zavestna prizadevnost vseh sodelujočih, da s to uprizoritvijo dostojno počaste dvestoletnico rojstva Antona Tomaža Linharta, prvega kritičnega zgodovinarja, dramaturga in režiserja, predvsem pa Linharta človeka, svobodo-misleca. Režijska zasnova se v nasprotju s številnimi našimi uprizoritvami naslanja predvsem na Čopovo in Prešernovo mnenje o Linhartovem delu in bo izrazito gorenjsko domačijska. Linhartovo besedišče je režiser in lektor Mirko Mahnič transponiral v gorenj-ščino, kar bo brez dvoma dala uprizoritvi svojevrsten mik in prikupnost, ki ga ta umetnina zaradi njenega simpatičnega očeta in prav tako zavoljo nje same zasluži. Sodeluje ves ansambel Prešernovega gledališča. Premiera bo v sredo, 10. septembra. Rado Jan Pri Z dramo »Rdeče rqie« je Svoboda r'-mskovo gostovala tudi v Kropi S. A. pozornost. Največjo pozornost pa vzbujajo kitajski kipci, izrezani iz lesa, lo-jevca ali slonove kosti ter detajli kitajskih stavb iz plutovine, izrezljani do najmanjših podrobnosti. Izdelki iz bambusa in prave kitajske svile so predstavljal: svojevrstno »pašo za oči«. V delu in umetninah kitajskih umetnikov je izražena izredna natančnost, originalnost, dovršenost ter uporaba motivov iz narave. Kitajske umetnosti ni moč opisati, temveč samo občutiti. Mogoče je najbolje ocenil razstavo tisti obiskovalec, ki je v knjigo vtisov zapisal: »Umetnost kitajskega ljudstva je za nas nepojmljiva. Kitajski umetniki ustvarjajo v praksi nekaj, kar je za nas še v teoriji komaj razumljivo!« Milan Ljubic Od 5. do 13. oktobra bo v prostorih Prešernovega muzeja razstava »Otrok v upodabljajoči umetnosti in fotografiji«, ki jo v okviru Tedna matere in otroka prireja Zveza društev prijateljev mladino okraja Kranj. Gradivo o tekstilni stavki v sklopu stavkovnih gibanj v času y°Uke ekonomske krize tridesetih let, *° so skušali kapitalisti vsa bremena Prevaliti na pleča svojih delavcev, je £aJpomembnejša velika tekstilna stav-a> ki je pokazala visoko politično *relost delavskega razreda in ubranila Vegove osnovne pravice. Za proslavo 20-letnice stavke je iz-al Pripravljalni odbor pri Okrajnem °^boru SZDL Zbornik dokumentar-^Ra gradiva o tej stavki. y prvem delu Zbornika je zgodo-lnski pregled poteka stavke v Kra-in ostalih tekstilnih središčih. Ta ?r°gled odkriva ekonomske in poli-. f,ne silnice, ki so pognale sramotno ■^oriščane tekstilne delavce v stavko, "^kriva klavrno vlogo večine pred-avnikov Delavske zbornice, dvolič-0st političnih oblastnikov — skratka, ta pregled je širok prerez skozi razmere v tedanji dravski banovini, ko se je delavski razred, ki so ga izdali njegovi uradni predstavniki, strnjeno oklenil Komunistične partije in pod njenim vodstvom v trdem boju tudi zmagal. Dokumentarno gradivo dopolnjujejo sicer preprosto, toda iskreno in prisrčno napisani spomini udeležencev te stavke. Pravilnost analize dogodkov okoli stavke najbolj potrjuje priob-čeni dnevnik t ržiškega tovarnarja Glanzmanna. Nezapisani spomini kmalu oblede. V Zborniku zbrano gradivo je bistven prispevek k še nenapisani zgodovini delavskega gibanja Slovenije, poln dragocenih" in skrbno preverjenih zgodovinskih dejstev, zato je treba izreči vso hvalo redakciji Zbornika, ki jih jo otela pozabi. B. Hans Helmut Kirst: OS-15 Pod tem naslovom je napisal H. H. Kirst roman o Hitlerjevi "VVehrmacht, ki jo pokaže bralcu v treh knjigah in treh obdobjih: v miru znotraj zidov vojašnice, na vzhodni fronti in končno na zahodu v dneh poloma. Roman je v kratkem dočakal mnogo izdaj in prevodov v tuje jezike in prinesel pisatelju slavo (?) in denar. Kdo je ta, čez noč rojena zvezda na literarnem nebu? H. H. Kirst; rojen leta 1914, z 18 leti član stranke, z devetnajstimi poklicni vojak, nato pod-čatnik, med vojno častnik na letalski oficirski šoli, končno NS Fiihrungs offizier — vojni propagandist. Smodnika ni poduhal, imel pa je še 20. aprila 1945 (štirinajst dni pred dokončnim porazom) na čast svojemu firerju govor, v katerem je pozival vojake na boj do končne zmage. Po vojni je odsedel nekaj mesecev v ameriškem zaporu. »To taborišče«, pravi sam, »natrpano s strankinimi odličniki, vodilnimi častniki, visokimi uradniki in diplomati, mi je dalo zadnjo in temeljito lekcijo o narodnem socializmu.« To svojo lekcijo je avtor v povojnih letih temeljito pozabil. Pričakovanje, da bo Kirst v romanu obračunal s samim seboj in svojo preteklostjo, razkrinkal in obsodil Hitlerjev vojaški stroj ter osvetlil zločinsko bit nacizma, je jalovo. V 08 — 15 pozoren bralec brž spozna zelo grobo in nespretno stesanega trojanskega konja, ki naj dokaže svetu, kako častivredna je bila (z redkimi izjemami) vsa Wehr-macht. Po Kirstovi retuši se nam prikažejo njeni pripadniki kot pošteni, malce naivni in preveč ubogljivi, toda zmeraj dostojanstveni domoljubi, pa bili člani stranke ali ne. Prva knjiga je dvignila v Nemčiji vihar ogorčenja in bučnih polemik, ki jih je založnik spretno izrabil, tako da je postala v kratkem času bestsel-ler. Roman vojašnice je to, drobnih podčastniških intrig in ljubimkanj, predvsem pa zgodba o prvobitni vojaški doktrini, da je osnovna naloga vojašnice za vsako ceno zlomiti voljo posameznika; sleherno osebnost je Ireba na vsak način — in vsi načini so dovoljeni — pregnesti v mehko, brezlič-no maso, ki jo je možno poljubno oblikovati. V tem delu je Kirst prepričljiv, saj iz dolgoletne izkušnje dodobra pozna psihologijo, metode in vzgojni sistem vojašnice. Tu je njegov Rodos, kjer mu ne spodrsne. Atmosfera vojašnice je sicer verno, ne pa tudi umetniško podana. Slog je ohlapen, osebe so skonstruirane, kopirane po znanih predlogah. (Pravi oče večine njih je Remarque.) Predvsem pogrešamo v delu tiste boleče osebne prizadetosti, ki diha iz sleherne vrstice romana Jamesa Jonesa »Od tu do večnosti«, napisanega s srdito ljubeznijo in žgočim sovraštvom. Kirst sam je nekje zapisal, da se šteje za drugorazrednega pisatelja, ki se nadeja, da bo nekoč napredoval v prvi razred. Tej sodbi, vsaj nje prvemu delu, ni kaj oporekati. Ne glede na te pripombe je prva knjiga 08 — 15 spretno napisano zabavno branje, v katerem je dovolj domiselnega in živahnega fabuliranjn, čeprav v svoji protimilitaristični tendenci komaj črni smodnik in še dolgo ne dinamit. V drugem delu popelje Kirst svoje može v zgodnji pomladi leta 1942 na rusko fronto, torej na spolzka, pisatelju iz lastne izkušnje nepoznana tla. Ta fronta je zelo meglen prostor brez razsežnosti, v katerem srečamo le znance iz prvega dela, častnike in podčastnike. Zgodba se plete okoli čisto mirnodobskih zadev, intrig zaradi poveljstva baterije Jn osvajanja igralke frontnega gledališča. Na vsej svoji poti po fronti in zaledju pisatelj ni srečal ne Gestapo-ja, ne SD in uničevalnih oddelkov, ne strankinih gospodarskih roparjev. Očividno so vse te ustanovo lo plod sovražne propagande! Edina res negativna osebnost druge knjige je novi poveljnik baterije, stotnik Witterer. Temu pa je Kirst dodelil maksimalno dozo omejenosti, ki opraviči tudi najhujšo podlost. Vsi ostali akterji so na svoj način junaki brez strahu in graje. Na tem odseku fronte se ni bati proboja. Ko postane stanje na fronti kritično, ne zaradi bojne sposobnsoti sovjetskih vojakov, pač pa po izdajstvu, reši položaj desetnik Vierbein. Tisti Vier-bein, ki je bil v vojašnici najbolj klavrn in najbolj trpinčeni rekrut, postane na fronti nordijski junak, ki z enim samim protioklopniškim topom razbije domala pol divizije ruskih tankov, nakar junaško pade za Hitlerja in domovino. Kirst iz druge knjige demantira Kir-sta iz prve, saj dokaže, da četni narednik s svojimi metodami resnično vzgaja heroje. Svojo divizijo zapusti pisatelj neporaženo na ruski fronti in jo ponovno z; gleda v zornem polju svojega očesa v zadnjih dneh vojne na Zapadu. Tla so sedaj še mnogo bolj spolzka in ubogi pisatelj v vijugastih skokih, kot zajec na begu, peha svojo izsušeno domišljijo sem in tja, samo da ne bi trčil ob tako žaljivo dejstvo popolnega poraza nemške Wehrmacht. Njegovi ljudje ne utegnejo več igrati herojev, obdržali pa so svoje dostojanstvo, vsi, tudi zločinski polkovnik Hauck. Tako so dostojanstveni celo, ko se predajajo, da ubogi in preplašeni Amerikanci od samega spoštovanja na stežaj zijajo. Generala Luschkeja pri- de zajet v ujetništvo en stotnik, dva poročnika in dvaintrideset do zob oboroženih vojakov, ki rinejo drug drugega naprej, dokler se prvi ne ojunači in izreče usodno besedo? »Ujetnik«. Glejte, to je nemški general. Preplašeni amerikanski vojak, ki ga vodijo bedasti poveljniki, zagotovo ni mogel premagati VVehrmacht. In ker si Kirst sovjetsko armado sploh odmisli, mora biti vsakomur jasno, da so Nemci končali vojno kar sami od sebe, ker so se je pač naveličali. V epilogu parodira pisatelj oživljanje legende o nezmagljivosti nemške vojske in o sunku v hrbet. In vendar je vsa tretja knjiga napisana v duhu te legende. Res je tu in tam potresenih nekaj zgolj retoričnih obtožb in samoobtožb, toda osnovni ton knjige je zagovor in opravičevanje. Za člane stranke in v prvi vrsti zase odkrije zelo subtilno in koristno inačico: dvoje ali troje zločbicev prišteva k nacistom, vsi ostali pa so samo narodni socialisti. Zdi se, kot da je pisatelj preživel vojno in povojna leta v zaprti kajžici, oblepljeni z listi iz Hitlerjevega »Mein Kampf« (edini Slovan, ki ga srečamo, je Poljak in popoln idiot) in nikdar slišal imen Varšava, Coventrv, Beograd, Lidice, Kru-ševac, Auschvvitz in imen neštetik drugih žalostnih spomenikov zločinske organizacije z imenom VVehrmacht. Čudim se, iz kakšnih razlogov je knjiga med Nemci zbudila ogorčenje, še bolj pa se čudim, kaj je pripravilo Državno založbo Slovenije, da je poslala to zlagano knjigo na naš knjižni trg. FRANCE BRATKOVIC „Svoboda" Javornik je pripravila opereto Javorniška »Svoboda« je letos med prvimi dvignila zaveso na svojem odru. Za začetek so si izbrali opereio Lukasa-Ingriša »Tam na gorah«. Ze takoj ob začetku bi se dalo razglabljati o tem, kakšen vpliv bodo imelo oziroma ga že imajo operete na razvoj naših amaterskih gledališč, zlasti pa na vzgojo in izobraževanje publike. Vsekakor operete, ki so večinoma puhle in prazne, vzgojnega dela, ki je eden glavnih smotrov naših delavskih društev, ne bodo in ga niso nikdar opravljale. Glede na to, da so Javorčani segli po opereti, smo lahko nekoliko popu-stljivejši, samo če upoštevamo finančno stisko. Igralska uprizoritev ni bila kakšno posebno odkritje, čeprav je bilo delo dovolj spretno režirano. Režiserju M. Kalanu je uspelo do neke mere izluščiti iz dela vse osnovne prvine, s čimer je rešil delo, ki je mestoma prav prazno. Med igralci je bilo opaziti tudi nekaj prav prijetnih in mnogo obetajočih odkritij. Ljubki igralki se obetala zlasti v mladi Bidovčevi in Nočevi, ki s svojo prisrčno igro dajeta upanje, da bosta še prerasli okvir tega odra. Baritonist Stare I. je spet potrdil, da razpolaga z lepim in sočnim glasom, pa tudi v igri je napravil lep korak naprej. Primerna sopevca sta mu bila Frčej in Koselj, le da sta ga v igri prekašala. Kalanova je bila igralsko nadvse prijetna, pevsko pa nekoliko negotova. Okrožnik je imel dokaj nehvaležno vlogo. Ustvaril je sicer zanimiv lik, ki pa je bil ponekod preveč grotesken in mestoma premedel. S svojimi malimi nastopi je ogrel Vili Mandeljc, ki bi s svojo komiko pod skrbno režiserjevo roko spadal na večji oder. Prijetna je bila tudi Barbara Bidovčeva, medtem ko je mladi Pra- protnik kot profesor pokazal sicer precejšen smisel za sproščeno igro, vendar je bil za to vlogo malce premlad. Zupana je preveč povprečno in nemtenzivno igral J. Brandšteter. Baletni vložki, zlasti improvizirani narodni plesi in ples z mornarji, so bili prijetno presenečenje in so vnesli ▼ sicer dokaj slabo napisano delo precej svežine. Šibka točka predstave je bil orkester, ki se mu je poznalo, da še ni bil dovolj pripravljen, saj so vadili le borih šest tednov. Uvertura k prvemu dejanju je bila prav slabo zaigrana, pozneje pa se je orkester nekako znašel in. bil zlasti ob podpori petja dosti boljši. Razumljivo je, da dirigent ni mogel tako sugestivno voditi orkestra, ker je moral sam igrati dokaj zahtevni klavirski part. Bržčas uprizoritvi ne bi škodovalo, če bi delo vadili še kak teden in tako odstranili prenekatero pomanjkljivost. Skromna in zelo funkcionalna scena akademskega slikarja Torkarja je popolnoma uspela in bila enakovredna scenam večjih odrov. Ob koncu se izognimo vprašanju — za opereto ali proti njej — temveč se vprašajmo, kaj smo dolžni storiti za te marljive in nadarjene ljudi. Ce igrajo opereto, jih ne moremo obsojati. Nekje se pač morajo izživljati ▼ svojem hotenju po ustvarjanju. Toda brez podpore, ideološke in gmotne, bo ta material, ki samo čaka kiparja, da mu bo dal končno obliko, slej ko prej zašel na površinsko pot in se začel počasi razkrajati. Koliko mladih je še, ki bi sledili tem požrtvovalnim pro-svetarjem, samo posvetiti jim je treba z lučjo na pot. Luč pa mora nekdo kupiti in ne le eno, mnogo, mnogo, da bodo vsi dohodi k hramu boginje Ta-lije močno razsvetljeni. Ce bomo to storili in hkrati budno pazili, kaj je zdravo in kaj ne, se nam bodočnosti ni bati. —srn— ST. 79 / 5. OKTOBRA 1956 ^88Gorenjske 5 GORENJSKI !27 ZADRUŽNIK Letos je razstavljala tudi naša republika najvažnejše kmetijske tržne viške LETOS PA BO, KAJ. LE POGLEJTE GA! Bodočnost je doma Predi nedavnim je bila pomembna skupna seja upravnega odbora okrajne zadružne zveze Kranj, odbora mladih zadružnikov in predsedstva Okrajnega komiteja LMS Kranj. Na dnevnem redu je bila problematika kmečke mladine na Gorenjskem in dosedanji u-spehi vzgoje kmečke mladine v aktivih mladih zadružnikov. Pri kmečki mladini smo v zadnjem •bdobju dosegli znatne uspehe pri njeni strokovni vzgoji. Oblike vzgojnega dela preko aktivov mladih za.-družnikov dokaj dobro potekajo. Pri 30 KZ smo ustanovili aktive mladih zadružnikov, v katerih je približno 800 članov. Ta organizacija je še mlada in je že v prvih akcijah resno prijela za delo. Dosedanja dejavnost je bila u-smerjena bolj navzven. Razne prireditve, dnevi kmečke mladine in druga tekmovanja so navzven organizacijo dokaj razgibala. Sedaj v zimski sezoni pa bo delo usmerjeno na notranjo utrditev in strokovno teoretično izpopolnjevanje članov. Cilj te organizacije je zlasti v tem, da nauči in pomaga doumeti kmečkim fantom in dekletom najsodobnejše izsledke kmetijske znanosti na vseh področjih. Pri tem imajo zelo veliko in odgovorno nalogo kmetijski strokovnjaki, učitelji, veterinarji in gozdarski strokovnjaki. Kmečka mladina mora začeti sodobno gospodariti na svojih posestvih. Predavanja iz posameznih področij, razni poizkusi, tečaji, izleti itd. so samo oblike, po katerih se kmečka mladina uči. Ena izmed takih oblik bodo tudi kmetijsko gospodarske šole, ki se bodo letos formirale v vseh važnejših krajih in katere bo obiskovalo precej mladine. V zimskem Času «e bodo mladinci učili teoretično, čez leto pa bodo preko aktivov mladih zadružnikov to prenesli v prakso. Pri vsem delu bodo pomagali kmetijski strokovnjaki in tovariši, ki bodo končali kmetijsko šolo v Poljčah. Take oblike vzgojnega dela s kmečko mladino bomo v prihodnje še bolj široko organizirali. Kmetijske zadruge in organizacija mladih zadružnikov bodo dale najrazličnejše pobude za delo s kmečko mladino. Mladi zadružniki naj aktivno sodelujejo v KZ. Pomagajo naj izvajati gosp. načrte, zlasti tisti njihov del, ki se nanaša na pospeševanje kmetijstva. Letošnjo akcijo pri negativni odbiri semenskega krompirja in spoznavanju virusnih in drugih bolezni, je precej aktivov uspešno opravilo. Ta akcija se bo drugo leto nadaljevala, ker bodo mladinci potem s takim semenom dosegli največje pridelke krompirja v okraju. Tudi z akcijo semenskih trav bomo nadaljevali. Aktivi mladih zadružnikov bodo izvedli kalcifikacijo travnikov in na ta način znatno izboljšali ha donose na travnikih, zlasti tam, kjer sedaj ra- Zivinorejski odbor Okrajne zadružne zveze .Kranj vabi vse Kmetijske zadruge in živinorejce na 1. SEJEM ZA BIKE RDECECIKASTE PASME, ki bo 13. oktobra t. 1. v Naklem pri Kranju. Prignanih bo 50 bikov, vsi z rodovniškimi podatki. Začetek sejma bo ob 8. uri. 2. SEJEM ZA OVCE IN OVNE, ki bo 15. oktobra t. 1. na Jezerskem. Začetek sejma ob 9. uri. 3. SEJEM ZA KRAVE IN TELICE, ki bo 18. oktobra t. 1. v Bohinjski Bistrici. Začetek sejma ob 9.30. uri. Kupci in živinorejci vabljeni! Živinorejski odbor OZZ Kranj. mladine kmetijah stejo slabe kisle trave, mah in vresje. Poleg stalnih nalog v kmetijstvu in gozdarstvu bodo aktivi mladih zadružnikov posvečali večjo skrb kmetijski obrti. Pojavljajo se težave, ker primanjkuje podkovskih kovačev, kolar-jev, sedlarjev in drugih izrazito kmečkih poklicev. Seveda to ni glavni pro- m r septembra je bil otvorjen v |^)B Novem Sadu letošnji mednarodni kmetijski sejem. Pomembnost tega sejma je v povojnem obdobju iz leta v leto večja. Sejem je omogočal primerjavo uspehov, ki so jih dosegle v kmetijstvu one evropske države, ki so sodelovale na letošnjem sejmu. Letos je razstavljalo na sejmu preko 1200 razstavljalcev na 20.000 m3 razstavnega prostora. Med njimi je bilo 08 inozemskih razstavljalcev iz SSSR-a, Avstrije, Zahodne Nemčije, Češkoslovaške, Madžarske, Italije, Ho-landije, Francije in Švedske. Med našimi razstavljalci je bilo 40 zadružnih organizacij, 30 kmetijskih posestev, 8 kmetijskih inštitutov, več drevesnic, ergel, kmetijskih postaj, vinarskih zadrug, ribarskih podjetij, čebelarskih zvez in mlekarskih obratov. Od posameznih kmetijskih panog je bila vsekakor najmočneje zasto- Novosadski sejem: paviljon z razstavljenimi kmetijskimi proizvodi LR Slovenije blem, vendar pa je tako pomemben, da organizacija mladih zadružnikov lahko prispeva svoj delež k rešitvi. Na seji je bilo zelo povdarjeno vprašanje ženske mladine. Sedanje oblike dela, razni tečaji za vkuhavanje in konzerviranje sadja, ter gospodinjski tečaji so bili zelo uspešni, vendar je treba pri tem iti v širino. Kmečka dekleta moramo naučiti sodobnega gospodinjstva, morajo postati dobre gospodinje, to pa bodo dosegle preko raznih oblik izobraževanja. Okrajna zadružna zveza v Kranju bo nastavila posebno gospodinjsko učiteljico, ki bo pomagala izobraževati kmečka dekleta. Sistem vzgoje bo potrebno nekoliko spremeniti in dati povdarek gospodinjstvu, prešičjereji, mlekarstvu in perutninarstvu. Dosedanji tečaji so pokazali zadovoljive uspehe, bilo pa je tudi nekaj pomanjkljivosti. Zene zadružnice bodo organizirale vrsto tečajev in predavanj. Bogataj Jaka REGRES ZA NAKUP UMETNIH GNOJIL Sporočamo vsem našim kmetijskim zadrugam in zadružnikom, da se je na osnovi Odločbe o regresu pri nakupu umetnih gnojil (Uradni list FLRJ št. 34/56) spremenila dosedanja stopnja regresa umetnih gnojil. 1. Umetna gnojila domače proizvodnje superfosfat 16% tona 6.500 din superfosfat 17% tona 7.000 din superfosfat 18% tona 7.500 din amonsulfat 20% tona 24.000 din kalcianamid 20% tona 26.000 din nitrofoskal (8:8:8) tona 17.000 din KAS (8:4:8) tona 14.000 din 2. Uvožena umetna gnojila čilski soliter 16% tona 20.000 din kalkamonsalpeter 20% tona 15.600 din (nitromonkal) Thomasova žlindra tona 7.000 din kalijeva sol 40% tona 9.000 din kalijev sulfat 46% tona 17.400 din Do regresa za umetna gnojila so opravičena kmetijska posestva, kmetijske ustanove, zavodi in postaje, ekonomije gospodarskih organizacij ter kmetijske zadruge, kmetijske apoteke pri prodaji umetnih gnojil individualnim kmetovalcem za potrebe njihove poljedelske proizvodnje. Ta stopnja regresa za nakup umetnih gnojil je v veljavi od 15. avg. 1956. pana živinoreja. Razstavljeno je bilo preko 3000 glav živine, od tega 800 glav govedi, 200 konj, 1300 svinj, 300 ovac in 300 kom. perutnine. Za živinorejo je bila zastopana industrija s skoraj 50 razstavljalci, ki so razstavljali najrazličnejše in najnovejše tipe'kmetijskih strojev in naprav domačin in inozemskih podjetij. Pri goveji živini so bile zastopane mnoge pasme, vse od buše, rdečemeto-hijske, simentalske, podolske, obe-rintalske, montafonske, gorenjske rdeče cikaste pasme, do češkoslovaškega rdeče pisanega, švedskega rdečega in vzhodno frizijskega goveda. Od omenjenih pasem, je številčno močno prevladovala simentalska pasma. Prav tako raznolik je bil tudi pa-semski izbor pri svinjah, konjih, ovcah in perutnini. Za ocenjevanje vseh vrst živine, sadja, vin, poljedelskih in vrtnarskih pridelkov ter mlečnih izdelkov je bilo več ocenjevalnih komisij, katerih člani so bili naši priznani kmetijski strokovnjaki. Komisije so pričele z ocenjevanjem 3 dni pred otvoritvijo sejma, zato je bilo vse razstavljeno blago ocenjeno do njegove otvoritve. Na sejmišču so vse dni sejma predvajali najboljšo plemenske živali in prikazovali poučne strokovne filme. KAJ IN ZAKAJ JE LETOS RAZSTAVLJALA TUDI SLOVENIJA! Osnova za naše letošnje sodelovanje na novosadskem sejmu je bila podana že v lanski živinorejski razstavi v Ljubljani, ki je odlično uspela. Se pomembnejši vzrok za sodelovanje naše republike na tem sejmu pa je bila gospodarsko komercialna stran. Glavna zadružna zveza v Ljubljani je bila organizator sodelovanja naših kmetijskih obratov, KZ in ostalih podjetij na letošnjem mednarodnem kmetijskem sejmu. Glavni namen udeležbe naših kmetijskih panog na sejmu je bil ustvariti tesnejše komercialne stike, predvsem z našimi ostalimi republikami. Naša kmetijska proizvodnja je bila tudi zastopana le z onimi artikli, katere danes lahko že v večji meri nudimo tudi drugim kupcem, ki se zanje interesirajo. Plemenska živina je bila najmočneje zastopana. Razstavljali smo 70 glav plemenske živine sivorjave, svetlo-lisaste in gorenjske rdeče-cikaste pasme. Razstavljena živina je dobila od ocenjevalne komisije, kakor tudi od obiskovalcev prav dobre ocene in visoko priznanje. Najboljše ocene (I.A razred) sta dobila bik »Muri« iz Bohinja in krava »Pridna«, kot zastopnika mlečnega tipa gorenjsko rdeče-cikastega goveda. Od celotnega števila goveje živine je bilo 37 živali ocenjeno v I. razred, 26 v II. razred ter le tri živali v III. razred. Omenim naj, da so se slovenski živinorejci lahko pohvalili tudi s kravo »Bistro« sivorjave pasme s Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje, ki je od celotnega števila razstavljenih krav v mednarodni konkurenci imela najvišjo mlečnost, 8.800 kg v enem lakta-cijskem obdobju (300 dni). Tudi za razstavljene konje je naša republika dobila visoko priznanje. Lipicanski žre-bec iz Lipice, je dobil naslov letošnjega šampiona med žrebci. Prav lepo priznanje so dobile tudi naše kokoši štajerske pasme ter plemenske svinjo naših državnih posestev. Ker je vsa razstavljena plemenska živina iz Slovenije dostojno reprezentirala dosežene uspehe načrtne selekcije, zato je bilo precejšnje zanimanje za našo plemensko živino vsekakor opravičeno. Več glav živine je bild odkupljeno od kupcev iz ostalih naših republik. Upamo pa, da se bodo kupčije še v večji meri sklepale na sej- mih naše sivorjave in gorenjske rdeč«? cikaste plemenske živine. V posebnem paviljonu, ki je bil o-kusno opremljen, so bile prikazane vse dejavnosti naše kmetijske proizvodnje Paviljon, kjer je bila razstavljena naša plemenska živina ter predelave v Sloveniji. Razstavljali pa smo le najpomembnejše pridelke in izdelke, katerih tržne viške lahko nudimo že v večjih količinah ostalim republikam, kakor tudi inozemstvu. OZZ Kranj in Ljubljana sta razstavljali 10 sort semenskega in merkantilnega krompirja, ki se prideluje na njunem področju. Zadružne mlekarne so razstavljale več vrst sira, masla, mleka v prahu in kazeina. Za njihove, izdelke jim je strokovna komisija podelila prav lepe ocene. Največje zanimanje je obiskovalcem vzbujal v tem paviljonu razstavljeni ementalski sir ter hmelj iz Savinjska doline. Naša vina so prav tako, kakor v Ljubljani na Mednarodni vinski razstavi, dobila mnogo zlatih in srebrnih medalj, o pravilnosti ocenjevanja komisije pa so se prepričali mnogi obiskovalci letošnjega Mednarodnega kmetijskega sejma. Upamo, da bo letošnje sodelovanje naše republike na novosadskem kmetijskem sejmu prav zaradi kvalitete razstavljenih proizvodov, prineslo pričakovane uspehe. Ing. H. M. r Kravji bal v Bohinju Premiranje živine v KZ Podljubelj Živinorejski odsek pri KZ Podljubelj je priredil v soboto 29. septembra lepo razstavo goveje živine. Prignali so 28 krav, 5 telic in 2 bika. Ocenjevalna komisija je živino ocenila v naslednje razrede: v II.a razred 2, v Il.b 3, v IH.a 12, III. 10 in IH.b 8 govedi. Po enoletnem zaključku mlečnosti je imela najvišjo mlečnost krava »Cika«, last Janka Knifica s 3.281 kg mleka in 4,15% tolšče. Najboljši oceni sta dobili kravi »Roža« in »Jagoda« z oceno II a. Razstava je pokazala, da zadružniki v Podljubelj u redijo prav dobro plemensko živino z visokimi proizvodnimi sposobnostmi ter imajo pogoje za dosego lepih uspehov pri načrtni selekciji. —an Prizor s tradicionalne bohinjske kmečke ohceti, ki vzbuja mnogo veselja in zanimanja ne samo med domačini, temveč tudi vsako leto privabi številne turiste. Tudi letos bo v Bohinju tradicionalni kravji bal. V soboto ob 11. uri bo pri hotelu »Zlatorog« odprta kmetijska razstava. Pripravili sta jo Kmetijski zadrugi z Bleda in Bohinja ter Kmetijska poslovna zveza iz Bohinja. Prikazovala bo uspehe zadružnikov. Ob 14. uri popoldne bo ustanovni občni zbor zadružne poslovne zveze Bohinj; za zvečer pa je Turistično društvo iz Bohinja pripravilo kulturni program. V nedeljo se bodo zbrali v Ukanci pri »Zlatorogu« planšarji in pastirji s svojimi tropi, ki jih bodo ta dan Prl gnali v dolino. Ob 13.30. uri se & začel glavni del prireditve — kraVJ bal. Posebna komisija bo živino °ce' njevala in nagradila najlepše kraveJ Za popoldan je DPD »Svoboda« 5°^ hinjska Bistrica pripravila tudi tek program, kjer bo nastopila *° klorna skupina in pevski zbor. , Letošnji kravji bal nima samo tur stično-propagandnega značaja, tem^e bo prikazal tudi plodove dela zadrU nikov. Hkrati pomeni ta priredij tudi začetek Tedna zadružne mlao1 Gorenjske. 6 Gtts Garefrjske' ST. 79 / 5. OKTOBRA 1956 OBJAVE • OGLASI - Mali oglasi V nedeljo 31. sektembra izgubljeno fantovsko rujavo drap kombinirano jopico od Perivnika do Naklega prosim proti nagradi vrniti v Cirče 77. Izgubil so jo vijak dolg 85 cm v Naklem. Najditelja prosim, da ga proti magradi prinese v gostilno Marinšek. Zelo poceni prodam celtno za avto ali voz v velikosti 3X4 m in motorno vodno črpalko za hišni vodovod. — Omejc, Zg. Bitnje 108, Zabnica. Poceni prodam peč na žaganje in kamin. Smlednik 56, bivša gostilna pri Kovarju. Prodam rabljeno moško kolo v dobrem stanju. Koželj Aleš, Hotemaže 44, Šenčur. Psa ovčjaka ugodno proda Bozovi-*ar, Trata 7 — Sk. Loka. Šivalni stroj star neuporabljiv kupim. Naslov v upravi lista. Dvosobno stanovanje v novem bloku dobit;-, uslužbenca s srednjo strokovno izobrazbo in prakso za mesto davčnega referenta in referenta za gospodarstvo v državni upravi. Stanovanje in nastop službe s 1. 11. ali s 1. 12. 1956. Pismene ponudbo poslati na upravo lista. Takoj dobo službo: kvalificiran pleskar za kovinske in lesne izdelke, dva tehnika lesne stroke, perfektna strojepiska in stenografinja z znanjem nemščine. Ponudbe poslati »Elan«, Begunje na Gorenjskem. Sprejmem mehanikarskega vajenca. Šenčur 192. Ugodno prodam parcelo ob cesti Koikrica—Rupa. Naslov v upravi lista. Kozjere.jci pozor! Naznanjam, da imam stalno plemenskega kozla dve leti starega čiste švicarske pasme — belega, brez rog, Stražišče 303. Prodam kuhinjsko opremo z orehom kombinirano, tudi na potrošniški kredit. Mizarstvo, Bratun, Cirče, Kranj. Iščem pošteno dekle, ki bi v prostem lasu pomagala v gospodinjstvu. Stanovanje zagotovljeno, ostalo po dogovoru. Poizve se Udovič, Rupa 5, Kranj. «rvMA TE DIVI BOMO IklNU ■ gulduli KINO »STORZlC« KRANJ 5. oktobra, ameriški film »14 UR ob 16., 18. in 20. url. 6. oktobra, jugoslovanski film »NE OBRAČAJ SE SINKO« ob 16., 18. in 20. uri. — Ob 22. uri ameriški film »ČUDEŽNI OTROK«. 7. oktobra, ob 8.30. uri »BAGDADSKA ROZA«; ob 10. uri ameriški film »14 UR«; ob 14. uri, francoski barvni film »TUREK NAPOLITANEC«; ob 16., 18. in 20. uri jugoslov. film »NE OBRAČAJ SE SINKO«. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 6. oktobra, ameriški film »14 UR« ob 19.30. uri. 7. oktobra, ameriški film »LETEČA VRAGA« ob 15., 17. in 19.30. uri. KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 6. oktobra, ameriški film »LETEČA VRAGA« ob 18. in 20. uri. 7. oktobra, franc. barvni film »TUREK NAPOLITANEC« ob 15., 17. in 19.30. uri. KINO NAKLO 6. oktobra, avstrijski film »DVA V AVTU« ob 19.30. uri. 7. oktobra, avstrijski film »DVA V AVTU« ob 15. uri in ameriški film »ČUDEŽNI OTROK« ob 17. in 19.30. uri. KINO »RADIO« JESENICE 5. oktobra, francosko nemški film »CIGAN BARON« ob 18. in 20. uri, v gl. vlogi Georges Guetarv in Paul Htirbiger. (J. oktobra, premiera ameriškega barvnega filma »JUŽNO OD SAHARE« ob 18. in 20. uri. 7. oktobra, ameriški barvni film »JUŽNO OD SAHARE« ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10. uri matineja amer. barvnega filma »POGUMEN KOT LASSE«. KINO »PLAVŽ« JESENICE 5. oktobra, ameriški barvni film »PRIPRAVLJEN NABOJ« ob 18. in 20. uri, v glavni vlogi Jean Simmons. 6. in 7. oktobra, francosko nemški film »CIGAN BARON«, v soboto ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10.30. uri matineja mladinskega filma. KINO RADOVLJICA 5., 6. in 7. oktobra, ameriški barvni film »SHANE«, v petek in soboto ob 20. uri; v nedeljo ob 15.30, 17.30. in 20. uri. ort ■ sport - sport ■ šport - sp Prvenstvo Kranja v tenisu Od 28. do 30. septembra je bilo v Kranju prvenstvo v tenisu za leto 1950, ki ga je priredila teniška sekcija pri SD »Triglav«. Prehodne pokale za prvake pa sta podarili za člane sindikalna podružnica tovarne »Iskra« v Kranju, za mladince pa sindikalna podružnica Splošnega gradbenega podjetja »Projekt« v KranjA, katerima* je mlada, novo ustanovljena sekcija dolžna zahvalo. Prvenstva se je udeležilo 16 članov in 10 mladincev. Med člani je zmagal Stane Rebolj, ki je v finalu premagal Petra Gunčarja z rezultatom 6:3 6:2, Objave OBVESTILO Raca na vodi, je dejal mladi svoji družini, kar pojdimo na svoje. Stari pravi, da nam bo prenovil kajžo in jo prepisal name. In so se ločili in so prepisali. Da bi tudi pošta prav prihajala, je stari ostal Plamen, tovarna vijakov in žebljev, Krcpa, mladi pa so se preimenovali v UKO, umetnoko-vinska obrt Kropa. Pošta jih bo poznala tudi samo pod UKO Kropa. UKO Kropa razstavlja na Eksport-nem sejmu v Ljubljani. Pridite, videli boste spet nove izdelke naših kovačev, graverjev in cizelerjev. UKO Kropa. OBJAVA Objavljamo, da podjetje »Odeja« Sko. Loka ne sprejema nobenih uslug od privatnih strank od 1. 10. 1950 do preklica zaradi preobremenitve dela. RAZPIS Podjetje Elektro - Kranj v Kranju razpisuje na podlagi Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ 32/55) štipendijo za dvoletno Mojstrsko šolo — elektro oddelek v Ljubljani. Prednost za podelitev štipendije imajo člani našega kolektiva. Kai ima na sftocedu e Radio Ljubljana Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00 in 22.00. uri. Prva n.30 jutranja poročila olb nedeljah pa so ob 6.05, vesti o športnih dogodkih boste slišali ob 21.00. uri, oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob delavnikih ob 14.40. in ob nedeljah ob 14.15. uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo poslušajte vsak delavnik ob 12.30. uri. 12.00 13.15 13.30 14.20 PETEK, 5. OKTOBRA 8.00 Zborovske skladbe slov. glasbene romantike. 8.30 Radijski roman - William Woods: Manuela - VIII. 9.45 Radijska šola za nižjo stopnjo — a) Mrzel veter tebe žene.. . — b) Maček Murko in njegova zgodba. 11.00 Za dom in žene. 12.00 Slovenske skladbe za pihalno godbo igra kapela Ljudske Milice p. v. Rudolfa Stariča. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — a) Mrzel veter tebe žene ... — b) Maček Murko in njegova zgodba. 15.40 Utrinki iz literature — Vera Pa-nova: Serjoža in njegov očim. 17.10 Športniki, pozor! 18.00 Spoznavajmo človeka. 18.15 Slovenske narodne v priredbi D. Bučarja in Cirila Preglja. 18.30 Iz naših kolektivov. 18.45 Igra Tamburaški orkester p. v. Matka Sijakoviča. 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. 20.15 III. jugoslovanski radijski festival »Pesmi in plesov narodov Jugoslavije — I. oddaja«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana. SOBOTA, 6. OKTOBRA Lahek spored izvajata Mariborski pihalni ansambel in Malovrhov trio. Opoldanski koncert. — Matija Bravničar: Hvmnus slavicus, L. Spohr: Koncert za violino in orkester št. 8 v a-molu. Domači napevi. Naši operni solisti vam pojo. Zanimivosti iz znanosti in tehnike. Nove knjige. Glasbene uganke. Okno v svet. Jezikovni pogovori. Igra Ljubljanski plesni sekstet, poje Ivo Robič. NEDELJA, 7. OKTOBRA Slovenske narodne pesmi. Otroška predstava: Sneguljčica (ponovitev). Se pomnite tovariši... -- Adolf Arigler: Bodim: Sto na enega. Nedeljski simfonični koncert. Pogovor s poslušalci. Peč in okolica (reportaža). Promenadni koncert. Radijska igra — Claude Aveline: Jetnik. V zabavnem ritmu. Večerni operni koncert. Kulturni razgledi — dr. Jože Kastelic: Muzeji — vez med kulturami. Koncert Plesnega orkestra Radia Zagreb. PONEDELJEK, 8. OKTOBRA 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Ivo Zor: Zakaj je napisala Manjetka dobro nalogo o jeseni. 11.35 Narodne pesmi pojeta Jože Ga-šperšič in Rezika Koritnik, spremlja A. Stanko. 12.40 Pohorski fantje pojo in igrajo. 15.40 16.00 18.00 18..?0 18.45 7.35 8.;>o 9.45 10.15 12.00 16.00 10.30 17.30 18.40 20.00 21.00 21.15 SPORED PRVENSTVENIH NOGOMETNIH TEKEM GNP ZA NEDELJO, 7. 10. 1956 V Bohinjski Bistrici ob 10. uri Bohinj : Naklo, služb. tov. Rozman. V Kranju igrišče Triglava ob 16. uri Triglav B : Prešeren, služb. Stro-majer. V Skofji Loki ob 13.30. uri Ločan : Tržič B, služb. Bavdaž. Ponovno opozarjamo vse klube in sekcije, da ne prirejajo nikakih prijateljskih tekem mladincev in pionirjev. Ravnotako do nadaljnjega odpadejo vse prvenstvene tekme GNP za mladince in pionirje. mladinski prvak v tenisu za leto 1956 pa je postal Kobi, ki je premagal Ladota Premrua z rezultatom 6:3, 6:3. TOM »TRIGLAV« : »PARTIZAN« Medvode 22:28 (8:17) V nedeljo so gostovali mladinci košarkarskega kluba »Triglav« v Medvodah, kjer so odigrali prijateljsko tekmo z domačim »Partizanom«. Zmagali so Medvodčani z rezultatom 28:22 (17:8). S to tekmo je »Triglav« vrnil obisk Medvodčanom, ki so preteklo nedeljo gostovali v Kranju. Tudi ta dvoboj so odločili v svojo korist z rezultatom 57:50 (33:23). V ekipi »Partizana« sta igrala dva igralca prvega moštva, ker nekoliko opravičujo neuspeh »Triglava«. Sodniki so bili na obeh tekmah slabi. S. L. KAMNIK ALI DUPLICA? V nogometnem prvenstvu kamniške skupine bo v nedeljo v Kamniku srečanje med obema tekmecema za prvo mesto, med »Kamnikom« in »Svobodo« iz Duplice. »Kamnik« je premagal »Domžale« z 2:1, isti rezultat je dosegla tudi »Svoboda«. »Kamnik« je zmagal proti »Taboru« z Ihana s 7:0, »Svoboda« pa z 2:0. Kdo bo jesenski prvak, bo pokazala nedeljska tekma. 13.30 Narodne pesmi iz Vojvodine, Metohije in Bosne. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Ivo Zor: Zakaj je napisala Marjetka dobro nalogo o jeseni (pon.). 15.40 Utrinki iz literature — Gunther Weiscnborn: Sin zapusti starše. 17.20 Zabavna in plesna glasba. 18.00 Kulturni pregled. 18.15 Pesmi Alojza Mihelčiča poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18.30 Zunanje-politični feljton. 18.40 »Iz slovenske zakladnice samospevov« Benjamin Britten: Angleško pesmi. 20.00 Richard Wagner: Mojstri pevci Numberški — II. dej. TOREK, 9. OKTOBRA 8.50 Za dobro voljo igrajo kvintet Avsenik in Veseli godci. 9.15 Garcia Lorca — poet in dramatik. 11.15 Za dom in žene. 12.00 Slovenske narodne v priredbi E. Adamiča in Oskarja Deva. 12.40 Johannes Brahms: Madžarski plesi. 13.30 Od arije do arije. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.00 Športni tedrnk. 18.30 Iz solistične glasbe slovenskih skladateljev. 20.00 Domače aktualnosti. 20.10 Poje zbor Fr. Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 20.30 Radijska igra — Fischer: Večno breme. 21.15 Igrajo veliki zabavni orkestri. SREDA, 10. OKTOBRA 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Dušan Kralj: Noč med slovenskimi polharji — b) Pavle Kalan: Spoznavajmo glasbila (godala) — ponovitev. 12.40 Ciganske melodije izvaja ansambel p. v. Antona Koezeja. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Dušan Kralj: Noč med slovenskimi polharji — b) Pavle Kalan; Spoznavajmo glasbila (godala). 15.40 Utrinki iz literature — Dušan Mevlja: Satirične pesmi. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Zabavna in plesna glasba. 18.00 Družinski pogovori. 18.10 Kvartet Milan Stante igra jugoslovanska kola In pesmi. 18.30 Radijska univerza — prof. Leopold Petauer: Kruh v zgodo-vini-II. 18.45 Manuel de Falla: Fantasia Boe-tica. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 »Glasba ne pozna meja«. Javna oddaja Radia KOln. Četrtek, n. oktobra 11.00 Naši najmlajši pojo. 11.15 Cicibanom -- dober dan! (H. Fallada: Zgodbica o zgodbici). 11.30 Antonin Dvoržak: Slovanski plesi. 13.30 Popularne melodije iz orkestralno glasbe. 14.20 Pionirski kotiček. 15.40 Utrinki iz literature — Marcel Ayme: Eksekutor — I. 17.10 Igra Plesni orkester Karel Vlach (magnetofonski posnetki radia Praga). 18.15 Umetne in narodne pesmi poje Ženski vokalni kvartet. 18.30 Obisk na Ginekološki kliniki (reportaža). 18.45 G. Rossini: Pepelka — uvertura, G. Puccini: Intermezo iz opere »Madame Butterflv«. 20.00 Tedenski zunanje-politični pre- pregled. 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Tahitski dnevnik slikarja Gaugu-igina. 21.30 Ciklus Beethovnovih godalnih kvartetov. 22.15 Po svetu jazza —- IV. "Nemški jazz festival (1. javni koncert v Frankfurtu). Hipoma se letalo dvigne in nato obrne v strmem spustu navzdol. Lahno kot muha sede na zemljo, drči še malo po tleh in obstane. Indio, ki je za vsako ceno hotel iz letala, joče od sreče in se zahvaljuje tisočerim svetcem. Da bi si obnovil krvni obtok v otrplih rokah, stopicam okrog letala in opazim na krilih besedi »Choco — Platina« in ob pilotovem sedežu je montirana ter popolnoma pripravljena — strojnica. BOGASTVO dežele Med bohotnim bogastvom tropičnega rastlinja se ostro odraža zarjavela bodeča žica. Leseni stolpič, s katerega moli strojnica, stoji sredi skupine voščenih palm. Cim dlje korakamo, tem glasnejši, tem bolj oglušujoč postaja trušč strojev, tem brezupnejši. Nenadoma ob nizki zanemarjeni čuvajnici, se pred nami odpre vhod. Poln nezaupljivih pomislekov vstopim s svojo pleteno košaro na prepotenem hrbtu v drugi kolumbijski pekel, v rudarski revir Choca. V tem peklu, ki bi za delničarje utegnil pomeniti raj, vlada čisto drugačen, mnogo brezobzirnejši in ostrejši ton. Ze vojaki pri vhodu so se odlikovali po surovejših potezah, bolj umazanih uniformah in dosti bolj čemernem obnašanju. In v upravnem uradu nas je nadrl Ladinec s kozjo bradico kot staropruske rekrute. »Dvanajst ur na dan morate delati, lenuhari se pri nas ne, zapomnite si to!« tako nam «ljubeznivo« pojasni »senor gerente« — tako se imenuje generalni direktor po špansko — pri tem si jezno čupa svojo brado, dokaj nenavadno v Južni Ameriki, slično tisti »strička Sama«, nato pa govori dalje: »Kdor pobegne, naj se pripravi, da bo bičan! Da, bičan, kajti samoobsebi umevno je, da bodo naši hrabri vojaki in izvrstni psi take zločince spet pol^vili. Petindvajset udarcev z bičem, nato pa, ko bo hrbet spet zdrav, tako delo, da se bodo kosti krivile. Tako, zapomnite si to, zdaj pa pojdite k. zdravniku in dajte se zepiti! Jutri ob šestih zjutraj se za vas začne dan! — Lenuharjenja, kot je v navadi v Muzu, tukaj ni! — To je vse!« Zasučo se na peti in izgine v svoji privatni pisarni. Potrti sledimo pazniku v ambulanto. Pomenljivo' se spogledujemo in Sam mi šepne na uho: »V Muzu smo bili caballeros, senores, amigos, tu o čem takem ni govora! Saj je tudi tam bilo vse skupaj le španjolsko blufiranje, ušesom je pa vendarle prijalo. Tu pa so vpeljali prave gestapovske običaje, se mi zdi. Tudi prav, tem hitreje se odpravimo odtod!« Preden nas paznik pelje k cepljenju, se ustavi pred velikim pesjakom in. nam pomiga. Obraze nekaterih mož zalije kri od togote, kajti tam v kletki se brez miru sprehajata gor in dol dva ogromna psa in buljita v nas s krvavo podplutimi očmi. Mirne duše lahko rečem, da nisem še nikoli in nikjer videl tako popadljivih in naravnost ogromnih bestij. Gotovo sta potomca tiste vrste mesarskih psov, ki je že izumrla in s katerimi so srednjeveški Spanci gonili v svojih novih kolonijah golo Indiose v zveličavna nebesa. Seveda ni potrebno, da bi nam režeči so paznik še posebej razlagal, čemu rede tu te vrsto zverine . . . »Hoho, o pravem času prižgana dinamitna patrona, ki jo vržeš pred tace, bi razpihala mrho v zrak brez sledu«, mi šepeta Sam v uho. Molče, povešenih glav korakamo v ambulanto. Ropot bagrov polni zrak z monotonim truščom. Zdravnik nedoločeno narodnosti nas sprejme, si vsakega posebej površno ogleda in nam precoj surovo zarine dvoje injekcij v levo ramo. Med sivimi peščenimi griči s prostranimi, plitvimi jamami, v katerih ropo'čejo bagerji, ob njih pa z mrzlično naglico hite polnagi delavci, se vije mokrotna pot k barakam. Sredi tega sveta grozot, obdanega z žično ograjo in zastraženega s strojnicami, mole tu in tam še vedno neznatni koščki pragozda — pragozda prekrasnih Chaparro - dreves, ki imajo tako trd les, da odleti sekira kot od kamna. In tu stoji še Palo araco, ki nam daje svetlorožnati lak, s katerim si štiriindvajset deklet iz Choca lepotici svoje nohte. Tudi voščena palma še stoji; iz njenega soka delajo izvrstne sveče, ki osvetljujejo verske obredo po cerkvah in samostanih Bogote. Skozi ograjeno pod-ročjo pošilja Rio Choco rokav, ob njem pa rastejo Campanos, to jo drevje, čigar debla bi vsaka ladjedelniška družba drago plačala. Ogromno praproti vidiš tu, pravljično le&e cvetke. Vse to rastlinstvo poznam iz braziljanske džungle. Prav res se mi zdi, da so platina, smaragdi in zlato le pojmi, izrodki domišljije, ki jih je človeštvo zaznamovalo kot dragotinc, medtem ko leži pravo, resnično, pa še nedotaknjeno bogastvo dežele v njenih gozdovih. »Poglej, Sam, tole drevo tu je Behuco. Njegov sok je zdaj v jeseni kisel kot kis, če | pa ga piješ spomladi, je kot opojno vino«, opozorim Sama. i »Skoda«, pravi Sam, »toda vrag naj me vzame, če bom čakal do takrat!« Pod nekaterimi drevesi se zibljejo mrežnice. Gotovo je delavcem v silno zarjavelih kočah iz pločevine, ki jih vidiš vsepovsod, postalo prevroče. Dobro poznam ta drevesa, po katerih se vedno pno liane. Ce presekaš tako liano na dva dela, pri-curlja iz nje okusna mlečnata tekočina. »Tako, tu je vaš stan! Odevje — nepotrebne so tu, caracho — boste tudi še dobili!« nam pove vodnik in nas zapusti. Kovčke zmečemo v kot in s Samom zajahava mrežnici, ki že nihata v zarjaveli, na dveh straneh odprti in odvratno po vlagi za-udarjajoči baraki. Kaj počno drugi, naju ne briga. — Ta Choco je res nekaj posebnega! Tako sva že potrta kot bi bila tu že leta dolgo in meni je kot zaprti divji zveri, ki si z vsemi silami prizadeva, da bi se rešila v svobodo in se še krvavo maščevala. Sam zdeha v zrak. Veliki podgani podobna živalica bliskovito šine po sobi. Ogromne pajčevine so razpete po kotih, muhe in hrošči capljajo v njih svoje smrtne plese. Pod mrežnicami gomaze sluzasti ogrci, prašički ostudne ^velikosti in mastnopološčene stonoge in kačice si laste tla pod mrežnicami. Zunaj utripajo kot bliski pisani kolibriji. Skozi odprta vrata gledam zadnjo ostanke pragozda. Nenadoma se del pragozda zamaje in zašibi, ogromen val prahu ga objame, silno grmenje mi zabobni na ušesa in ko se čez nekaj časa poleže oblak, ni koščka pragozda, ki je še pravkar stal, nikjer več ... Le pol-goli moški z lopatami, krampi in samokolnicami se pomaljajo iz polegajoče se prašne koprene . . . Spet je košček prirode poginil in se moral umakniti človeškemu pohlepu po bogastvu. Prvotna slika krasnega drevja in cvetja je zatonila v nepovrat, raztrgana na tisoče koscev, na njeno mesto je stopila nova, gola in odurna, brez duha... Zamazan dedec stopi k nama: »Odeje, tobak in papir z vžigalicami! In steklenica žganja za vsakega. Vse na predujem!« vrešči in nama zmeče našteto pred noge, razen steklenic seveda, ki ju pritiska nežno na kosmata prsa. »Ali hočete sveder za izdiranje zamaškov?« vrešči dalje. Sam prikima: »Sem ž njim! Le odpri steklenico, odpij sam prvi požirek, preden se pobereš k vragu!« Potem pa sva spet sama. Samu se svetijo oči, kajti v naglih .požirkih je popil precejšnjo množino žgane pijače. ST. 79 / 5. OKTOBRA 1956 6'8SGorefij$lce 7 Utonil f deček (Nadaljevanje in konec) Na bregovih Ljubljanice se je bila zbrala množica radovednežev. Med njimi so je pojavila tudi uboga Petrova mati, ki jo je spremljala Mina. »Matijevka, tamle je videti nekaj. Izgleda, da jo otroška roka!« je spregovorila soseda Brinjevka. Vse se je ozrlo v smer, ki jo je nakazala s prstom soseda — bila pa je samo oguljena veja, ki jo brzela z vodo neznano kam. .. posebnega truda so jo prikobacal do brega onkraj Zmajskega mostu. »Saj sem vedel, da ne bom utonil!« je zmagoslavno vzdibnil, ko se je vzpenjal po bregu. »Ne, moker pa no grem domov!« je modroval ter odhlačal čez Zmajski most na Ljubljanski grad. »Na okopih so bom docela in v miru posušil, potem pa naj bo, kakorkoli že bo!« si je dajal poguma, ko je sopihal po Studentovskih ulicah. Za Matijevka si je zakrila obraz z rokama ter vsa iznemogla in obupana zakričala: »Otroka mi dajte! Mojega otroka, mojega Petra mi vrnite!« Mina so je plaho stisnila k žalostni materi; bleda ustna so nekaj šepetala, rotila so nebo . . . »Zdaj ali pa nikoli več!« je šinilo Petru v možgane, ko je zagledal nad seboj košato vejo. Pričel jo udarjati z nožicami in ročicami in posreč'lo so mu jo zgrabiti ogromno vejo. Brez množico, ki je bila zbrana na bregovih Ljubljanice, se ni zmenil; za njega jo bilo trenutno najvažnejše: — »Posušiti so moraš, fant!« In posušil se je, le strah mu je ostal v kosteh. »Le kaj poreko doma?« si je končno zastavil vprašanje, ko se je sedmo uro spuščal po visečih grajskih travnikih v mesto. ^ »Nič hudega no bor Važno je, da sem se posušil, da sem živ! Vse drugo bo že kako!« jo modroval. Nove uganke - nove zanke Riba ni — se v vodi šeta, ni ne ptič — po zraku leta, krt še manj — pod zemljo rije, niti .zmaj — čez morja vpije. Kdo je ta, ki vse to zna? Ciciban ga vsak pozna! (>[<3AOI3) Možiček in ženica sta, ki drugega ne delata, kot, da na vreme gledata. (BDISIU. EJJSUaUKUA) Rebus Tatovi, čarodeji so: Skoz stene se prikradejo, ničesar nam ne vzamejo, lo nas same ukradejo. Nas v zemlje daljne vodijo, pa križem kražem blodijo. Vendar, ko noč spet proč zbeži, za njimi nič več ni sledi, vsak se od nas doma zbudi. (afues) V zanko zajec se je ujel, v zanko sredi pota, ven se ne izmota. Mislite, da bo verjel, da je narejena, pa da je spletena le iz žarkov zanka ta? Ne! Premalo on še zna! (oafez auiBfn as b3ojoib>[ a 'b;oujojk? dous) (Bp-BUB^T) 8 Glas Gorenjske Vse novice, ki jih zve, čez sedem hribov koj pove! Drug za drugim letajo, ob letu venček spletejo, pa se nikoli ne ujamejo? Nima krampa, ne motike, vendar koplje brez spotike, noč in dan in dan in noč! ST. 79 / 5. OKTOBRA 1956 (otpBH) (tAoua) Prav gotovo bi si Peter še naprej na ta način vlival pogum, da ga ni iznenada predramila govorica. Ob poti, pod visečo senožetjo, sta sedela na klopi dva moška, vsa zaverovana v popoldanski ljubljanski dnevnik »Slovenski narod«. »Janez, beri! Še sedaj niso našli famina! Ej, prav gotovo je zdaj že med skalami na Fužinah!« je dejal starejši svojemu drugu, ki je pričel glasno brati dnevno novico: »Utonil je deček. — Danes popoldne so se igrali na levem bregu naraslo Ljubljanice otroci, ki bivajo v bližnjih hišah. Neka skupina razigrancev je spuščala po pobesneli vodi papirnate čolničke, pa je pri tem malemu P. M. spodrsnilo in znašel se je v penastih valovih. Do sedaj, ko to poročamo, otrokovega trupelca še niso našli. — Šo in šo svetujemo: Starši, pazite na svoje otroke!« Petru je zastala za hip sapa. Obstal je ter hotel zaklicati: »Saj n'. res, kar pišejo! Glejte me, tu sem; in živ in zdrav sem!« Pa se je tisti hip premislil; na glas se je zasmejal ter spustil v tek. Dirjal je proti domu, da povo materi; »Mamka, nič se ni zgodilo, prav nič hudega ni bilo! Na Ljubljanskem gradu sem bil; na okopih sem se sončil in lepo je bilo! Glej, kako močno me je sonce ožga-lo!« Da mu je Ljubljanica odnesla klobuk, ki ga bo izdal, nato še pomislil ni. Ko jo Peter stal doma pred materjo in očetom, pred sestro Mino in stražnikom, se je krepko odrezal: »Saj nisem padel v vodo! Na okopih sem bil! Če bi bil padel v vodo, bi zdajle gotovo ne bil več živ. Saj piše v »Narodu«, da jo v Ljubljanici utonil deček, ki ga še niso našli.« »In kjo je klobuk?« je strogo vprašal oče. »Vzela ga je Ljubljanica«, je iztisnil Peter še iz sebe, nato pa se mu je zameglilo pred očmi in že jo ležal nezavesten pred materinimi nogami. Dolg je bil spanec. Ko se je Peter prebudil iz dolgega sna ter1 zagledal pred seboj zdravnika, ki ga je dobro poznal, saj ga jo dnevno srečaval, je zaskrbljeno vprašal: »Ali bom zares moral umreti? Zaradi papirnatih čol-ničkov, zaradi mojega brodovja, zaradi našega brodovja, da sem obsojen na smrt?« »Umiri se, otrok!« je dobrodušno tolažil zdravnik. »Predolgo si se sončil oni dan na okopih, zato imaš danes vročino!« In — v resnici: Peter je preboleval težko vročično bolezen, in božjasten je postal in nihče mu ni smel spomniti vode, ki mu je skoraj prinesla smrS. V. D. OLul lant gre a Jala Kam fantu se našemu danes mudi? Zakaj tako urno po cesti hiti? Ne zmoti ga muca, ne kuža, kolo. Mar fant naš boji se, da pozen ne bo? In kaj ves drugačen se danes mi zdi? O glej! Tam na rami mu torba čepi. A v torbi so zvezki in knjige, pero. Naš fant gre v šolo, to ni kar tako. Pozabljena žoga je, skiro in lok. Med staro naj šaro gre medved ubog, s pajacem zdaj sestrica naj se igia. Fant pisal bo, risal in bral bo za dva. Ze v šoli ga čakajo nove stvari: Tam tabla je, kreda, zelene klopi! V razred že prvi naš Janezek gre. in Jure, Marjetka, Matiček, Anže! Milena Kompare Zajček Hitropetec se je bahal pred brati zajci: »Jaz našem tak bojazljiv zajec kot ste vi! Jaz ne poznam strahu, jaz sem najpogumnejši zajec kar jih je kedaj bilo!« Tolkel se je po prsih in junaško gledal brate zajce. »He, he, ti pa pogumen«, so le-ti ugovarjali, »od kedaj pa? Lovca se še tako bojiš, prav tako njegovega psa!:< »Odslej se ne bojim niti hudega lovca niti njegovega psa!« je junačil zajček Hitrorepec. »He, he«, so se spet zahehetali brat-jo zajci, »pa si kupi puško in bridki nož, pa pojdi nad lovca!« so dejali. In je šel zajček. Hitropetec ter si kupil strašno puško in bridki nni Celo lovskega klobuka s peresom divjega petelina ni pozabil. S puško na rami in z bridkim nožem za pasom je stopil pred brate zajce. »Hej, vi bojazljivci«, je dejal, »vidite? Sedaj sem tudi jaz lovec in pravim vam, gorje lovcu in njegovemu psu!« »Glej, glej,« so se čudili bratje zajci, »naš Hitropetec kani res nad lovca!« so menili in bili nanj ponosni. je napočil čas, ko ima priti lovec, ga je pričelo tresti. »Preklemanska zima!« je pomislil, čeprav ni bilo pozimi, nego je bila sredi vročega poletja. Na koncu dolge njive se je prikazat lovec. Počasi jo hodil ob robu njive in pred njim je tekel pes. Tedaj je zajček Hitropetec poskočil, odvrgel strašno puško, bridki nož in klobuk ter stekel kar so ga nesle noge v varno zavetje. Bratje zajci so zajčka Hitrcpetca zasmehovali in to po pravici, kajti prazno bahanje so vedno maščuje. Zajec pa ostane zajec. ZA SMEH DOBRO VOLJO Očka: »Sinko, stopi pred ogledalo in poglej, če si se dobro umil!« Sinko: »Oh, očka, saj to ni potrebuj}!) no, ko pa vidim to dobro na brisači«. Danilo se je, ko je na robu gozda čakal na lovca in njegovega psa. Strašno puško je imel položeno pred seboj, bridki nož pa je ležal pripravljen ob strani. Čaka, čaka in ko se mu je zdelo, da bragi eicibaneki in pionirji l Saj pravim, pravim, da je potrebno samo razpisati nagradno križanko, pa je poplava pisem ta. Seveda o počitnicah ni bilo ne duha, ne sluha o kakem pismu — pa še prosil sem, da mi malo opišete svoje letovanje, pa lenuharjenje tam ob morju, o, redki ptički so se me spomnili, in še tista pisma so bila tako nevsmilje-no skopa. Pravim, da se mi je te dni godilo prav tako, kakor prirediteljem nedeljske tombole v Kranju, ki so imeli pred seboj desettisoč in še več ncvčakan,ih iskalcev isrcče, motorni kolesi, po katerih so ti tisoči hrepeneli, pa samo dve. No, pa sem ta veliki kup nisem le počasi razvrstil in pregledal in zavrtel nesrečni boben sreče. In sreča se je skoraj raztreščila na vse štiri strani neba, izžrebani sa bili: Som Sonja, dijakinja, Domžale. — Raztresen Ankica, učenka III. razreda Zg. Bela 10. — Stare Anica, učenka II. razr. »Dom Planica«, pošta Rateče. Izžrebankam bomo poslali obljubljene knjige po pošti. Vsem tem želim mnogo lepih uric pri branju knjig. In vi, dragi cicibani in pionirji, ki ste tokrat padli skozi rešeto, nikar ne obupajte, vas bo pa drugič sreča poiskala. Pa še nekaj bi rad pripomnil. Tudi tokrat sem dobil nekaj pravilnih rešitev, ki niso bile podpisane - razumljivo, da sem jih vrgel v koš in ne v boben. Reševalcem iz Kranja pa to-le: večkrat menda vas zanese pot na Koroško cesto, pa oddajte drugič svoja pisma kar v uredništvu. Ostali pa pošiljajte vse prispevke na naslov: Glas Gorenjske, uredništvo mladinske priloge, Kranj. Erni Roblekovi iz Tržiča pa to: Hvala ti za lepe pozdrave. Veseli me zelo, da rad?, prebiraš našo prilogo in da ti ugajajo predvsem uganke, ki jih sama rešuješ in pa povesti. Poslano uganko bom pa kar tu priobčil. To si bodo razbijali pionirji glavo, ko bodo z lučjo opoldne iskali čudni besedi. Uganka: Ce me bereš naprej, povem ti gozdnega ptiča,, če me bereš nazaj pa tečno jed za kmetica. Dedek Kosobrin