Vredntftv&: ■
>a Tr»TMk« It ITt. I. aaj.tr. fea« »krti Mi n rufoii^MO« llata).

JiSŠt^K TJ^i^SS. za domače, slovenske in o^ne potrebe.
..Ma£» aa a* vaako natjaae vrata & airij.čaaa ainaailo a»aia' enkrat'H*1-rfaae, 6a dvakrat; 8 aoH., 6e trikrat, 10 a. '». .a.<—• {Pavrk teg* ia vaak krat Mk h M«wpa|j.
V Gorici, v petek 17. jmarjt 1868.
Izhaja vsak petek.
Velja po poill pošiljeaa m oala lat* 3 gold., aa pol leta t golJL «0 L..M, četrt lela 80 a. Kdor <am po-njo po Hfja, p I ar« aa eelo let«} aaaioSf-.&O a., aa, 1/21.1 r. 00 a., aa Aelrt 1.70 a.'
Naročil aa pi.au b reUaataoflc Saj ■a peiiljajo vredalltm.
1'oaamni Ijali ae prei^jnjo v Goriej v bakvarale! K. Babar-Javl aa Traval-' ku po & »OldOY.	I
Politiku Offled.
/1 vairlja.
8- L m. «o jo začel v Zagrobu krofafki deblni thor, sostavljcn It vo likalo v z madžjaronskim umom. in «cem, it uradnikov, ki bodo plesali ogerski čardaš in iz peščiče narodnjakov. Daio tak zbor Ogrom vda, ni dvomiti. Sad lutošnjoga sborovaaja bo v Peštu zaželena zveva z Ogcrsklm. Kardinala Havlika in ikofa Strosamajer ja ni v zbor.
Delegaciji za obravuavanjo aknpnili zadev sto »klicani na Dnnaj za 19. dan t in. Ogri nočejo govoriti drngoči, kot madžjarski, in ae liode moralo našim delegatom vso prestavljati. (Delegat jo tudi goriški jtosla-noo Orno).
Glcdč na politiko novega natega mimstorstva pravijo časniki, da ji bo geslo: Svoboda v notranjih zadevah, mir na zunaj. In res godojo čusniki, naši, pru* aki in francoski, kar je nekaj dni, na vse stnino mir. Bog ga daj! Ruski -Invalid" pa ni zadovoljen z mirom: žo spet jo to dni sivo vojaško glavo Blresol, češ, da Francoz mu ni nič kaj všeč.
Vnanje državo.
V Italiji m razdraženo strasti nekoliko ulega^o. Prrotcdnik novega miniiteratva, Menabrea, je 11. t. m. parlamentu razložil svojo politiko, ktera bo merila na to, da So država doma utrdi, da bo zlasti finančno zadeve vravn^jb: merila bo na spravo, raznoterih nasprotnih strank; kajti, misli minister, Čo se bomo svobodnjaki med tabo prepirali, bo vedno bo(j rasel greben tistim strankam, ktero delajo-na vso kripljo, da bi se stari stan reči nazai povrnil in da bi Italija federativno organizacijo dobila.— Ni šo pa gotovo, ali bo moglo pro-strojeno ministerstvo v zbornici plavati, ali no.
Dopisi.
lm Hlrna. (Konec) Zdaj paf ko imamo novega Župana in zaupljivo v prihodnost 061 obračamo, no smemo pozabiti poprojšnega občinskega predstojnika, blagor. Kvltgoep. Tosi-a in poprejšnjih sUrešin. Hvaležni smo jim za mnogotero doorotc, ki so jih naši občini izka-
Podlistek.
Kos Arbaulje.
Potopisne Črte Maksimilijana L, tesarja mehikanskega.
, Mislimo, da „ Domovininim" bravcem ustrežemo, ako jim kaj posnamemo iz spisov rajnoega Maksimilijana,, čigar življenje in oaock vse Avstrijanco brez razločka narodnosti in stann tako zanimiva, da malo Mi drutga tako. Tim bolj pa utegne ta spomin prav jpriti zdaj; ,ko so žalostno opravljena „ No vara" ravno memo rajnoemn. toliko priljubljenih bregov jadranskih proti Trata ziblje.
Albanija ali Arnavtska (v . druzih jezikih Albanija) se kliče dolga primorska dežela evropsko Turčije od paše Dalmacije naprej. Deželo o bregovih jadraiaekegamorjn so rsjncega jako mikale; blago njegovo troe. jo gojilo, plemenito čute do ondašnjih prebiVkvoev, odmerjenih za boljšo prihodnost. Posluša jmo torej kaj piše nekdanji nadvojvoda avstrijski o Arbaaiji, zt nas Jugoslovane sooebno v sedanjih časih važni dieK.
a Ha meji po cvropeko omikanife dežel—tako te ,gkei njegov polppit—je divji kraj, kfcrtan jelopogla-
ztlf. Zaslugo gosp. Župana T., zlasti o času predlansko vojakč, je eo!6 prošvctll cosar sam prizrial. Ena zapuščina poprojSnih naših občinskih gospodarjev" riam pa' vendar ni všeč: To je laški napia na klobukih poljskih čuv^ev (gvardjanov). PosnosmanJe mestnih šeg za naa Mironco vselej no velja; ta napis je provoČ gospojski. Kaj si moro misliti naš kmet; kedar bore: „ Ouardia Oomtuuile" V Upamo, da bo dal novi fcnpan ta napis brž posloveniti s „ Poljski &uvqj» ali vpoljski niruh." •)
• »v. Križa f pri Ajdovtžini) 10. januarja 1.1. Ker nam, jo SO. novembra p. I. visoko č. kr. Namestništvo v Tri tu dovolilo, da smemo nspraviti tudi tukaj titoo-nict, zatorej prosim to, draga inl , Domovina", odpri blagovoljno temu naznanilu on predalček ter naznani ob tšem. da se bo 23. prihodnjega niescat zvečer slovesno otiprla. K ti žcyno pričakovani svečanosti so por.
vabljeni vsi pritfstli čltaviiio.
Lovro Sušnik župnik.
j JMfcrcilua H. januarja.	sal.oto 11. t in.
7julxaj se je z Dunaja tukaj morno po Železnici peljala z* nekdanjega mchlkanskcga cesarja Maksimilijana tra-ga kotlovino temno pobarvana, ktero pokrovJe na Mm^h končnih krajih s pozlačenim Uvorovim Mptjcm olebšana zgonyi okrajok pa okoli in okoli sveflo jho-zlalen. Na glavnem kraju pokrove pa je pozlačen križ, na »bdi mehikanski grb, s podpisom, ktori pravi, da je Ferdinand Maksimilijan rojon C. julija 1832 v Sbn-bnimu. izvoljen za mebikanskega oosarja 1. 1864, in dalje aakor hraber Junak 19. junija 1867 v Kvcretarn smrt storil. Zolczničnl voz za truplo je tndi
krttvo
to posebno
pripravljen.-
Po telegrafu •• je zvedelo, da,:jo fregata „Novara" s truplom Maksimfflanovim 13. t. to. ob 10'/, uri v letijo (Polo; došla, kjer do ; 16. t m. ostane. Od tod prido 16.t m. ob9V«tj«tralv Trat*) Na moli San Carlo so vzdigno truga na szho, potem na koj pndi pripravljeni mrtvaški oder, potle jo položijo na za (o napravljeni voz. Sprevod poj de čez lr( sr.
*) Naiojnjano prigodbo prinese „Dom " dragi krat.
•) Po norejiih »paroČillh Je. imela priti ie IS t. m.
Yr,
sno ime Albanija. V njenih' dobravah so Torek in divji preščič, pa veliko število katoliški!), kristjanov v divjem lovu med Babo dražijo ter v vednem nopoko-ju Jn nemiru živč. Tam so daruie daritev etete maše kakor se jo darovala o času Diokleciana med strahom in trepetom; tam prižigajo še v ta namen svečo na ajlarjn, da temotna zbirališča vernih kristjanov nizsvet-lulejo. Da bi so tem ubozim kotoličanom moralnapo-mšČ prinesla in o njihovih težavah kaj več zvedelo, bifeje poslana l^or veta „ Minerva" vArbansko morje, ralabstvo to bi bilo utegnilo prav koristno biti", ako bi/ml bili dovolili pripomočki in okolnosti, da bi 8$ bij krepko za Arbanco potegnil.
j 25. julija 1863 smo so bližali Bar u. Mirno in Itako jo plavala naša korveta v lepo prostorno Barako ladjostajo, ktere dno so primerno zviiujč in tedaj prav dobro zavetje za veliko število večih in manjših ladij uja, samo čo veter od severja proti zahodu dajje pišejo nevarno, da veter ladij e lahko iz mehkega itfdore in .v globoki pesek plitvegajjomorja zažene. Vlfli smo mačka v globočino u1/« teždov. Zunaj dtek kalčljskih ladij smo bili Bami v lepem, širokem brdd!l{L 24elo so mi jo, da som v daljnem delu sveta, v divjih k«w£ najdenih deželah. Bet pa je* bflo skoraj takol
Petra in po ulicah Korso, Kosarnski iu Torcnte naže-loznično postajo— Sliši se, da pridejo k sprejemu in svečanosti v Trst nadvojdvodo Karol Ludvik, Ludvik Viktor, Ernest, Leopold iu Henrik.
V tiradcu 14. jau.-— Da slovanska mladež na vseučiliščih ui nemarna, kažejo nam dunajski dijaki, ki so svojo narodno življenjo res prav lepo vredili. Tudi v Gradcu nočemo zaostali, marveč so hočemo zediniti rsi slovanski dijaki v eno telo, da zadobimo življenje v sobi, moč in upUiv na zunaj. Srbski iu dalmatinski inladenči. blizo 00 v številu, prosili so zategadol društvo „ Slovenijo", <la pronaredi svoja pravila tako, da bojo pripravna za vsa plemena slovanska, in da promoul avojo ime v Slavonijo. Temu društvo ni odreklo, kakor ao razumu samo ob sebi, iu nudjati se jo, da narase v kratkem do 200 članov, iu da vzamemo primerno stanovanje v lepem kraji mesta.
Co se ne molim, som Vam bil pisal, da skušajo tukajšni Slovani napraviti ^slovansko besedo", društvo, v kterom bi se združili vsi tukajšni Slovani in tudi slovanski dijaki. Morebiti sto brali tudi en dopis v dunajskj „ ZukunA"-i, v kterom ho našo društvo Slovonija ojslro graju, ker noče lega storili. Ksj Ucega so no moro šo trditi, ker v letošnjem lotu nismo Imeli občnega zbora, ki bi bil o tej reči sklepal. Posainesni udj« se ros vstavljajo tej misli, da bi ao kar naravnost Slovou^ja razpustila In da bi vse šlo v »slovansko boseflo." Vzroki, kU:re navajajo, niso vsi dobri, tudi ne vsi slsbl.Jaz mislim, da se mora ta reč drugače začeti, kakor so jo začela. Dijaki ne morejo biti podlaga novemu, velikemu društvu: začeti se mora pri drutiuah. Vendar no-čum o tuj reči dalje govoriti zdaj, morebiti se mi |>o-nudi priloinost na primernem mostu o tej reči obširui-Šo govoriti.
Moram še omeniti, da smo tukajšni dijaki vkljub vsem tem rečem v vodni dotiki s tukajlnimi družinami češkimi. Silvestra večer smo imeli vsi lukajšni Slovani tihi večer, bil je jako zanimiv, čeravno prvi enako Vrste.,Pelo se jo in doklamovalo: posebno ste dve gospodični prelepo svirali na glasovlru in jo ena prav dobro dokuunovala v češkem jeziku. Ploskanje in sUva-klici so razumejo ob sebi.
Iz govodenj (1 uro od Gorice) 16. t m. U-tnrl jo danas zjutraj ob 7% n. naš č. gosp. vikar Janez Vuintini. Bog mu daj večni mir In pokoj! J. P,
Domači Movičar.
(Nadfkofje- Werdenberiko eemenifZe) za gimnazij-ako dijake je imelo konec leta 1867 37,344 gold. 33 s. premoženja; v gotovini 2654, ostalo v državnih in privatnih obligacijah. Pomnožilo se jo od poprejšnjega leta som za 2234 gold. in' 23 s. Vsi dohodki v šo^k. lota 186% so znesli 4746 gold. 17 s.; vsi stroški 3296 g.; ostane tedaj 14 50 g. 17 s;— Donesli so r preteklem letn p. n. nadškof 160; dekanlje, goriška 188 g. (v kterem znesku jd zapopaden donesek p. n. g.
Ako ravno je Arbanija bližnja dežela, vendar je velik razloček med našimi deželami in njo. Jo Pamreč pod divjo oblastjo obledovajočega' polomeeca, pod k teto hI Šo omika zlezla. Čez njo še turški poglavarji, kakor bo jim ljnbi, gospodarijo; vCarigradh se komaj menijo o nji, in v Evropi še o faji komaj kaj ve. Kao pozna Arbanijo? kdo jo je obhodil? SVet pozna samo lepe, tanke, gibčne Arnavte, ki sp vjužnih deželah po kavarnah s gubalo snknjo (Fustcnello) vlačijo in kteribpre-krasna noša vsakemu gizdalinu na plesPvšcmah podobo lepša.
Od kjor mo stali, imeli smo fittid očmi prelep panorama (razgled): pred nami bo je rajska, z oljkami gosto obrašena planjava širila; gradilo so jo mogočne skido Skadorske, iz kterih se na kermulšh stoječi mi-naret Baransko terdpjave blišči; na desni brani ska-lovit, gol zemeljski jezik prostorno brodišče jugovzhodnih viharjev, na levi se dvigajo Černogorcev velikanske gprč, gole in črne. Le sem ter tje se emrekovfna na njih. zeleni.
Drugi dan jo prišel na ladijo naš konzulatni^Ppra-vjlnik (agent) in Pam povedal, da bo nas od začetka za turško ladijo vzeli, kar nam ni bilo kaj vgodno. Moža smo nazaj v mesto poslali, da bi nas pri go-
častn. kan. dr. Della-Bona-ov od' 100 g.); št. peterska 5 g.; kanalska 58 : 20; tominaka 49: 86; eitkljanska 32: 20; bovška 36: 57; černjška 71; komenska 49: 74; doviuska 23 : 65; gradiška 8; ločniŠka 7Q: 60; viška 2: 7; monfalkonska, karminska in flumičelska nič. Obresti od kapital o v 1892:95.
(Joi Čitaonica ni propalal) Prvo letošnjo besedo v Mamici poriihi smemo po vsej praviei nar sijaj-nišim prištevati, kar jih jp do sili mal imela.
V enem naj lepših poslopij v srcu našega mesta držč kaj Lope in snažne stopnjice v prijazne prostore L nadstropja. V poprejšnjem poslopji je bilo vse nekako razvlečeno, th je vbo skupaj, kakor v škatljiei. Iz dveh sob narejena dvoraniea jo bila aa to besedo še lo mi novo oklučana. Stene so izmalaue v narodnih harvuh, ter lepša jih razun mnogih slik dvojs z Dunaja naročenih velikih zrkal iu primerno število stenskih svečnikov. Spod stropa visita dva tudi iz Bcča došla, po nar novejšem vkusu izdelana lestenca. V dnu. vratom nasproti, jo oder in tik sten dopolnujojo novi, kra-sui rudoči divanl vkusuo dvoranno opravo.— Udov in gostov ko jo bilo zbralo malo da ne prevoč za naš prostor, kajti bilo se je treba vsak hip umikati gosppoi. To tako pollskavanje na steno ali cclč v predsobo so pa naši gosj>odjo pruy radi trpeli.— Vršila se je be-soda po tem le programu: 1.) Nagovor predsednikov; 2.) kvlnlčt; godil stari čitavnični godci, gladko, kakor je njih navada. 3.) »Na vlaat", češka; pel pod izvrstnim vodstvom neutrudljivega g. Hribarja izurjeni zbor (9 povoov). Glasi so sprelepi in vbrani; samo to žolč mnogi, ki niso zvedenei v muziki in petiu, da Id so odbrale za veseljoo gladkojše, okrogle, bolj nšesa prijetne, kot mrzlemu kritičnemu uiuzičnemu uma dopa-dljivo pesmi. Sicor jo pa zbor pri tej in naaledi\jih pea-inlli svojo nalogo sobi in pevovodji na čast jako dobro rešil. 4.) Samogovorv - Devici orleanski" Orožje spi, bitvo grom praznuje"; deklaraovala gospodična zina Makovio-eva iz Ajdovščino. To vam ie res živa podoba dovioo orleanske I Poslušavci in poslušavke, (ki včaslii rado IcpcUgo), vse je bilo zamaknjeno va-pjo. Res, kedar našim glasovom taka usta milino vdihavajo, mora umolkniti tudi kritika predsodkov polnega fllistra. Dolgo dolgo ploskanje ie bila le rnrvca tiste hvaležnosti, ki jo je cilavnica dolžna—tej alovenaki devici orleanski. 5.) v Bratje v kolo" (zbor); 6. kvinttt: 7. n Pev ne stuj" (zbor); 8,; Namesti »Ženska zvestoba", kije imel nek gospod. deklamoraU. pa zavoljo nekega zadržka nI mogel obljube izpolniti, stopi na oder slavno -znani naš Šaljivec g. Rrnett Klaviar ter v vrsti sebe v program rekoč; Gospod, ki je imel deklamovati »žensko zvestobo", je rekel, da ženske zvestobe ni našel: torej dovolite mi, da ga jez namestsjem. Deklamoval je na to Vilharievega »župan"-a tako mojsterski. da bi se bil Še rajnki Nestroj smejal. Sklep; 9.) „0 radostno potovanje" (pel zbor)— Nazadnje ja hotela mladina ie pOd v dvorani „koUaadirati", to je* poskasiti. ali je dobro povoščen in poli kan, in pravijo^ da • še le okeli 4. uro zjutraj je izrekla mešana tehnična komisija svojo
sposki, čo ji smemo to ime dati, oglasil, in nam ja potem vikarja Baraaske nadškofi je in Aga-o (Aga) na ladijo pripeljal. Vikar, Monsignor Poten, je. lep, velik mož, prav apostolske podobe, priljuden in spoštovanja vreden cerkveni poglavar, kteremu se areti poklic na mirnem, milem obrazu bere. Rojen' r Kolonji aa Nemškem, je prišel pred veliko leti t Propagando v Rim, kjer je bil irnčen za misionarja. Petem so ga poslali kot mašnika r Arbanijo, kjer Je od stopnje do stopnje do sedanjega visoecga mesta prišel, in bo meaaa kmaln ta škof* !?'olj*q: C'? 20 iH ž* Šivi TpW»bljf-nem Bar u, in žo 20 let ni videl domoviae, pa tndl nanjo Bkor Več ne misli, ker si drugo aa aaem svetu pripravlja. 'On je mož, ki kakor iagnjs za avojega gospoda iu učenika trpi, pa se ne brani; tistih eden, ki si mislijo Kristusa samo kakor dobrega paatiij% nto pa kakor mažčevavoa v tempeljnu, Id ae morejo raaameti besed sv. pisma: .Bodite modri kakor kače." Zatorej ni Zmožen se Iažnjivemu in zvitemu Turku vpretf. Mož pa, kteri bi imel kršanske čednosti tega Mesaea, pa šq zraven modrost in krepkost, nžugal bi ca zadnjs tnifi te barbaljo.	(Dalje prih.)
razsodbo, da je namreč Čitavnifiin Likar-ovfc ki je pod poTOičil, St—le-nove park6te prokoall—: To je začetek posta, kteri »e začenja v či ta v niči še zmiraj po atsrj gratikHp, ne ie med Božično osmino vpričo—, kriat-
Govor predsednika dr. Tonkli-a, gl^ai se tako-lo;
Gospoda!	. i . .
Vbaelja igna mi sereč, ko vidim, daje toliko gospodov, toliko blagih gospa in šalih gospodičin nocojšnjo veselico počastiti blagovolilo. V tej častitljivi družbi som zagledal tudi nektere nam drage goste, kteri ao prišli poilavit to besedo iz ljubezni do našega društva Kot novi predsednik naj smem izreči vsem pričiyočim, prijavnim gostom, iu našim zvostim djužnikoin srčen pozdrav in „ dobro došlii
Ko aem prvikrat to čaatito društvo ogovarjal, bilo jo to v veliki, preširni dvorani, iz ktero jo čitavnioo v preteklem letu neko ptičjo društvo pregnalo. Treba je bilo todaj ai druzega primernega atanovanja poiskati, in to je preišnji odbor najel v tej hiši.
V tem stanovanju na ni bilo dvorane, in sejo morala iz dveh sob napraviti ia-le dvoranica, v kteri smo noooj v prvo zbrani.
Ta prostor res ni tako oiabon in preščren kakor jo bila poprejšnja dvorana: ali vendar mouim, da nismo na zgnbi s to premembo, ker, če je iz dvorano poata-la dvoranica, jo pa ta tem lepše okinčana, ter zadostuje popolnoma našim potrebam. V veliki aristokratični dvorani smo bili kskor na ptičem, in smo so v njoj zgubljavali; v tej dvoranici tukaj smo si drugi druzo-ma bliže in nadjam se, da se bodemo v njej prav dobro imeli, prav srčno razveseljevali.
Preseljevanje čitavnico in prezidavanje tega poslopja je bilo tedaj krivo, da smo gledš vesolio toliko časa praznovali.
Praxnovauja jo na sedaj konoo in počele so voao-lice, ktoro so bodo taKo vrstile, kakor kaže razposlani prograau
Naše društvo pa nima le toga namena, da bi ae samo zabavljali, ampak tudi veliko viši namen, namen, namreč,- narodno-drnžbno omiko jMispoševati in na višo stopnjo povzdigavati.
Da bi tndi ta glavni namen d »segli , vpletli smo v veselice dcklamacije, narodno petje, in za poatai čas napovedali znanstveno branjo, za ktero so so Žo no-kteri rodoljubni gospodje družniki oglasili, in nadjam ae, da jih bodo So drugI posnomsli.
Ta program, mislim, jo naj sijajniŠo ' opravičenje čitavnico proti očitanju, ki ao ga noki prevroči prijatelji prenaglo priobčili po časopisih, češ, da goriftka či-tavnica spi, kakor da bi jo še glava bolela vslod lanskega plesanja.	•	(Konec pri*A.)
(K sprevodu N. V. Maksimilijana cesarja mehGcan-zkega IG. t. m.) sta šla iz Gorice provzv. nadškof na Nabro-žinsko postajo; okr. predst., namesto, svetov, g. bar. Kubcck pa v Trst. Oruzih naših meščanov jo šlo vso polno v Trst.
(Doželoznanstvo). Današnjemu listu so priložena pravila druživa za deželoenanstvo. Začasni, ustanovni odbor razglaša obenem ta-le poziv:
"-1" Rojaki!
Pravila, ktera radno razglašajo domači listi, vam povedO, kaj amo namenjali, ko smo ustanovili društvo za domačo deželoznapstvo.
Rojstno našo deželo,, ki se ponaša z naravnimi krasotami i pridelki pa s povestnimi spominki, želimo križem preiskati ozirajo bo vodno i na proŠlost i na sedajnost, da podamo plod našega truda občinstvu. Ako. bi imelo tudi biti iz konca naje počotje samo znanstvu na korist, bo vžo to gotov dobiček; toda nverjeni amo, da bode natančnlše i splodncjše poznavanje našo do-fcele čedalje bolj pospeševalo tndi materijalno njo bla-©oataaje. « v>,	#
Pravo," bujno življenje zamorote samo vi, to dobro vemo, vdihniti mlademu društvo, ako nam ne odro-četo svoje podporo,, ako mu na naš oglas v obildom Jicviln pristopite.'
Do tednj polagamo radi vspeh našega prizade-
li —
vanja v vašo roke, kajti n« ljubezen do domovine so ni šo nikdo pri Goričanih zastonj, pozival
V Gorici 14. januarja 1868.
Za ustanovniški odbor prvosednik,
Paee.Z. r.	• '
Tajnik 1 F Golti Ur*
Kdor želi pristopiti, oglasi so lahko pri pmosed-niku ustanovnifikoga odbora, ali pa v bukvarnici Sohar-jsvi i PaternoUi-jevi, ki s tO rado voljo protrzold sprejemanje udov.	'
love postave.
9. t m. jo razglasila „ W. Z. troje novih posta¥, ktero dopelnnjejo glavno postave 22. unoga meseca razglašene. Prva je: Postava od 24. doeembra 1807 zaatran doneska, ki ga imajo .plačavati v državnem zbo« ru (dunajskem) zastopane deželo za skupne potrebe vseh dežel našega cesarstva. Druga: od tistega dne, veljavna za zgoraj omenjeno (naše) deželo, s ktero zadoniva cialajtansko ininlatoratvo oblast, pogoditi se t ogerskim tninizterslvomt koliko da imajo plafavati dežele ogerske krone za obresti državnega dolga io za zplaiavanje dolžnega kapitala. Tretja: od tistega dne (itd. kakor pri unlh dveh); ž njo se pooblastijo dansjsko ministerstvo, da amo z ogerskim miiiiuteratvoin ukloniti eolno in kuptijsko zvezo. (Moti slovausko-nemškiini in deželami ogerske krone namreč je zdaj vsled dualizma v nekte-rili rečeh blizo taka razmera, kakor med dvema sosednima, na ptičjima drŽavama.)
Ko so se načrti teh- postav v državnem zboru obravnavali, prinašala jo „Dom." žo marsikaj o qjih. Zdaj naj povzamemo Ao enkrat samo znesko, ki jih bomo plačavali ml, pa Ogri. Za vse zadeve, ki jih ima celo cesarstvo z kupuj, bomo plačavali mi (Cslajtanei) 70 odstotkov vsoh stroškov, ki jih za vsako leto sproti odločite delcgaeiji, Ogri samo SO odstotkov. Določbe te poatave veljajo za doset let (od 1. januarja 1808 do zadnjega decembra 1877.)— Na rajtengo državnega dolga plačajo ogerske dežele, začonfii z letom 1808, kot atanovi' ton, liopremou^iv letni donesek 29 milijonov, sloosem in osemdeset tizu6 (29,188000) gold., od teli 11 milijonov, sedem sto, Sest in sedemdeset tieuČ (II, 770.000) gold V srebru.
Jezikoslovne stvari.
X Dunaja nam piio slavnornani gospod M. C. med drugim to-le:	' :'
„ Satira" v I. 48. 1. 1., sicer prav po domačo pisana, ima vendar nekoliko drugod ne kaj* znanih' .besed, n. pr. iz ena, ogledne ae, v strah klaatl koga, ktero ntegno ondotno ljudstvo šo impti. Za to menim jaz, da bi ao „ Domovina" močno uslužila za slovensčinO, čo bi, kar jo dobrega na zgornjom Posočji, in pa ha Krasu in sploh po Goriškem, jpa neznanega drugim Slovencem, razgfašovala, in svoje čitatclje in jpisateljc iz tistih krajev izpodboula, naj take posebnosti nabirajo in prio.bčpjojo. Pri tem pa niy bi aip' ho gledalo tp--liko na posebno oblike—razen kjer so vjemajo s hrvaško - srbskimi, temuč bolj na besede in pa fraze. Znano mi je, da so tiati kraji odlikujejo z obilnim takim blagom, in da še niso bili nikoli do dobrega raziskani. ,
To je ena mojih želja.
Se nekaj druzega imam opaziti: zastran besedo .zadeva". ^Zadeva" za Angelegonbeit jo Noviška beseda, tudi jaz sem jo mnogokrat zapisal; ali nekaj časa sem mi se je pristndila, odkar som opazil, da pomeni prav za prav „ Hinderniss." Žo Vodnik ima zd-devek za Hindernizs, tudi Vukov rečnik tolmači zadje-va, zadjevica (navadno po jugozapadnih straneh) za Hindernizs, Zankanlazs, Zank, in Miklofiič^V 'starosl. slovar razlaga to iz srbsko stariuo posneto besedo z impedimentum^ pridodavfii: zadioa — impedimentuiEh, liuhg. (prt ogerskih Slovencih).
j — Novo wStaatsgrundgcsetze sem imenoval: 'dr-itvife osnovne ali glavne postave. Osnova jo v staroslov. dokaj takega kakor fundamontum, in tudi Vuk ima osnovati Grund zu oinem GebSude legen.
— Beseda IUieh nam tudi dela težavo. Reichsrath ' som enkrat bil začel pisati: državni zbor (pa je prav za prav^Siaatsversammlung); zdaj jo pa So prišelI: ungar. Reiohstag; toga no morem drugaČi imenovati, nogo slinpl. ogerski zbor.— Ministre prodlitavske sodi „ Staatagorichtshofimenujem ga: državno soditte, ali zdaj amo fie dobili Reichsgerichi za Competenzcon-llioto. Tu sem naredil: cesarstveno sodiiSe, pa nič kaj lepo no poje, ali pomoči si ne umom (morebiti bi se dalo Reiehsgcricht prostAviti z ^cesarsko državno sodi-fičo", pa bi todi utognilo biti dvoumno). Delegacija, de-]>utac(fa, tega nisom premenil. Dclcgirtcr som napravil delegat (moglo bi so sicer reči odbranstvo, odbranec, pa bi so tcško obdržalo) itd".
Dragocenim tein opazbam naj jet nokaj vrstio dodain.
I tok iz ena jo po Goriškem, vsaj kolikor je meni znano, »ploh navaden.— Zastrau oblike ogledne so (na mesti ogloda se) seui pisatelja satire, io n reden jo šla v mitis, navlašč poprašsl, ker so je zdela tudi meni čudna; bil som jo že vslod vrednlške oblasti v ogleda so premenil, ali gospod auktor so mi je vprl. to roč razložil, in obveljala jo njegova, ltok v strok kUmli na jo pisnteljn vsega oloktrizd, ko som mu (tudi pred iiatisnonieui) nekin vgovarjal. V strah klasti —pravi g. satiri k iis — jo kJusiČon kobaridski rek. No, som si mislil, zdiy vem ono vočl— No lozgoriyo Posočje, temuč vse Goriško je šd%loviško polje v joziko-slovnom oziru. Tisučkrat žo sem so namenil, nekoliko naAili zakladov priobčiti-ali človek no pride do tega. NaroČil som pa Že tudi gospodu satirikusu, da naj beneško—slovensko in zgornjega Posočja narečje preišče. Obočal mi jo, du so bodo o svojem Času tega posla lotil, Sicer pa naj bi vsi naši omikani Slovenci, ktorim ta list v roke pride, v književnem Jeziku neznane besedo in roko po svojem kraji nabirali iu tako jezikoslovcem gradiva nabirali.
Zaslran besedo vzadeva" mislim, da nI napačna. To-nič no do, da ta beseda tudi Uuulerniss, Zank, Zank-anlati pomenja; saj ima luhko več pomeiiov, kakor-imamo Ao mnogo družili bosedi, ktero, bodisi v sosednih narečjih, ali 00I6 v istem narečji, razen pomen imajo^ n. pr. boseda sila pri nas Noth, Eile, v ur-vaškom moč, Kraft; sitno pri nas sttttigend, zndring-lich, zuvvidor; v brv. toliko kot drobno; (sicer pa zna-biti, da so koronika hrvaškega „sitno" vjema z našim „tito" in no z našim sil). Nadalje grd, pri nas garstig, v česk- pa junak; gorek v brv. žalosten itd.— Gotovo jo, da jo dobro sfovenski rečeno: to me zadeva, das geht mich an, an dem IbL mir gelegen; torej ni monda napačna beseda „zadeva" v pomenu Angdeaenheit. Zadeti ima pa res tudi v slovenskem več družin pomenov, n. pr: Kdo ti jo pomagal zadeti vodo (t j. vzdigniti na glavo). Kam jo zadeli (strolco) itd; Reče se tudi: Povsod so zadevam, tlborall atossc ich an (v tesni sobi, v kteri jo vse založeno.) Ako na to pomene glagola -zadevati" mislimo, pomenja nam boseda zadeva res Hin-derniss.
Osnovno .postave. Zoper osnoven nimam jez nič; škoda le, da smo že preveč vajeni, jemati osnova za Entvmrf . Nsr primernejša beseda za „ Staatsgrundge-fletz" bi bila podstava.ali naravnost postava, ko bi nam ta poslednja ne rabila za zakon.
Za Reich in Staat nam mora veljati beseda država. Kaj čemo druzega? Ker bi pa državno svetovav-stvo bilo Staatsrath, zato rabimo tuui zanaprej za Reiehs-rath državni zbor, in to "tim več, ker imamo tudi deželne zbore; za tmg. Reichstag bo najbolje ogerski zbor
S ako so maščujemo tudi nad dualizmom, ker mu no«
priznavati časti državni sborV
Besedo t-odiUže bi so znabiti lahko ognili. Res, da nemški GerichtsAo/ je=ti&, vendar pa, ker Nemci s svojim hof-om osebe, skupščino sodnizov aH instanci jo, oblast, in nc sobo ali sploh prostora umejo, bilo bi po moji misli bolje, da hi se mi to misli držali in pO njej besedo speljali, torej eodniStro ali sodnija. Zastran Reich in Staat smo pa res v tisti zadregi, kakor zgoraj. Zopor cesarstveno ni kaj reči; poje pa ravno tako, kakor druitveno in enake besede. Odbraneo za delegata so teško vdomači, in, čo se, ne bo gledal iz njega(nikdar delegat v sedanjem pomenu to besedo v ustavi avstrijski
Gledč beseda je (vino, ki sem je pil), naj smem opaziti, datbd okoli Goriee in tudi menda vsajjpo deljenem Krasu jo /o povsod navaden, in našem ljudem uk<S žali, kedar slišijo govoriti, vino, ki sem ga. Meni se jo vselej zdelo, aa tojegorenska napaka, zavoljo grdega izgovarjanja imen srednjega spola, n. pr. vin', in ga da se rabi za to, ker se misli, oa je vin možk. sp., ali pa da jo oa delivni rodivnik. Je namesti jih je pa preveč slovničarsko: naravno uho bodo . take živemu jeziku neznano oblike vselej žalile.	A. M. .
SLOVSTVO.	, -
Zahodni Slovani v praveku. ali kritični razkaz,. da Slovani v Germaniji in Illjrrlji bivajo od predzgo-dovinske dobe. V češkem jeziku spisal Alojzi Sembera, profesor jezika in književnosti češke na e. k. (vseušir Jišči dunajskem. Dodan je knjigi zemljevid Germanijo in lllvrle v II. stoletji po Kr.— VBoČu 1868, vel. osm., str. XXIV in 880. — Velja U gold. 60 t. (Naročllna l»ola visi v goriški čitavnioi).
Iftrobtlnce.
Nokdo 86 ženi po 8V. Pismu. Znano je, da vorni 111 pobožni protestante sv. Pismo Jako radi prebirajo; vpija jim pa načelo: „svobodna preiskovav-nbst". Tega načela so jo držal tudi neki mlad Ame-likaiicc, k«eri jo sedel v oorkvj pri zali deklini. Nekaj časa jo skrivaj pogleduje, kar odpre sv. Pismo, pomnkuo ga sosodl pred 0Č1, ter ji pokaže 6. vrsto v I. poglavji II. lista sv. Janeza Appsto^jna, v kteri se boro: „In-zdaj, prosim te. žena (gospa),..... da'se. ljubiva". Deklo cita, zaruaoči—išče v svojih svetopisemskih bukvah odgovora in pokaže potem na 161 vrsto v I. poglavji bukov Rut inib, v ktorih je pisano: „ Kamor greš ti, hočem iti tudi'jaz, kjer ti ostaneš. 0-sianem tudi joz itd." — Nekaj časa po tem sta bila —mož in Žf.na:
Neki naravoznanec švedski jo.mičjcens za-želke našel; ktere predejo enako avilodom Železnate zapredko. Živč posebno v malanskih dobravah.— Svat napreduje,—morda bomo s časom Še železna oblačila nosili.
V petek 17. januaija leta 1707, torej danas 16r let, Je bil rojen Benjamin Franklin,
ki jo iznašel strelovod ^ksJamito za strelo).
Tudi Amerikam znajo dolg delati. Državni dolg Sovcro-Amerikancev iznaša 2642 milijonov tolarjev!
-Domenki
xa ranjene vojake sv. Očela papeia.
(-Dalje).
Aadrej Jekle. fajrooiler r Kobaridu, 10 frankov t dala (Roma •t vila). Andrej. Žnidarčič kaplan v Kobaridu, 1 z ve/, tol. (Da mihi rir-tutem conlra ho »te« taoa). Peter Kobal, vikar na Sedlu, t gld.; Jan Mpanja, nkar v Kredi; I t), v i rebrn j JoEef Podrelu, f»Jmoiter r Eer-ginju, Vira Roma nI Piua IX. Pp. Rex! 4 gLf Lucia Golja. kuharica v BreginJu, (Urala IJogu) S gl.; miloiiaa u ar. Očeta h Bergiaja 1 gM. 30 kr; Materi Meliac, vikar V Logu 3 gld; Hiba Periib, Tikar v Urit u, 2 gld; ŠUf. Škodnik, adm. t 8t Lorreneu (r Brdib) t (Id.
Umrli v Gorici:
od 8. do 16. jan. 1.1.
8. januarji Tereiijt šuligoj, 57 1., kmetica, u rodenioo; Kliza^-beta Pertoat, 78., uradaika vdora, aa prsno boleznijo; Marjeta Vioturi-ni, 69 I., Upecina len a, sa plačnico; Marijana Braida, 07 I., e. Iu umdn. lena, za vnet. £rer; Nela Uban, Si 1., kmetica, aaalarostjo; 9. Luei-J^Furlari, 70 1., aidaija vdora, za pla&iim mrtad.j tO. laUrina 8ie-fani, C« tkalca vdora, za t>la&)in airt.; Janez z!an, 1 m- 14 d., kr-fnuija olrok, za bo^aa^o; ll. Fraoc Vecehiel, 10 d., kratki otrok, za bdgasjoj IS. Zaroti na Tak, 10 d., krtača otrok, za boQaa(lo; il Janrz Vili, 43 L, konjaki kap&, za pluiao vnM.; U. Karolina Ra-diger, 68 I, zaaaknica, za. plača« vnat; Jedert Kovač, M U dninama iona, za nuierničolm rakom; Marpa are ga nt, 66 i., iuaeuca, u piučuu vnet; 15. Ladrik KOrner, 89 I.,lekarničar, za normo ognjenicoj Marij« Bontar, 85 I., kukarica, za ataroatjo._
lloraul kura, od 15. t m. Metali. 56:60; narodno posojilo 62:20; London 120:o0; adžjo srebra 118:60; cekini 5:74. .
Današnjemu liilu to priložena pravila druiha za dcieloznantlvo pokn. grof. goriike in gradiik*n$kt.
■ilalalM. O. J. Š. v i. Dobrot brala! .Dom". Vam kaato . pošiljali.— Coip. V. O. na D, Prar braleini Vam bomo. I«anake ltote poalali z dantinjim.— G, A. ti. v P. Prejeli; g. L, JI. v C. Prejeli.