Poštnina plačana v gotovini. LETO V. LJUBLJANA, 19. NOVEM3RA 1927.
STEV. 46.
fcAROČNINA-ZAjVGOSLA-VDOČETRTLETNODIHI5-celoletnodin6o/z A-INOZEHiTVO JEDODATI POjTNiNO/OOLASIPO CEHI KV/ POSAMEZNA
številka- PO- DIN • l'50,
FOŠT. {EK. R»t 13-188
A
/A\
VREDNiJtVO-IN-VPRAVA V-VČITEUIJKI-TIJKARHI/ ROKOPISI -SE'NE VR A-XAlO/ANONlMNlDO-. •PI$IJENEPRI0BČV-k ieio/po}tnina- PLA-^ XANA-V-GOTOVINI
TELETOM ŠTEV. 906.
Bolni Beograd.
Naša prestolica je doživela te dni zopet svojevrstno senzacijo. Jugo-slovenska Matica je nalepila plakat ob priliki obletnice rapallske pogodbe, na katerem so bile označene postaje križevega pota našega naroda onstran granice — beogradska policija pa je pustila te plakate odstraniti, kot se čuje na zahtevo italijanskega poslaništva.
Sličnih dogodkov smo že vajeni. Doživeli smo, da je policija s pendreki dušila gnjev mase po naših cestah, da je z orožjem v rokah preganjala demonstrante, ki so vzklikali narodu in kralju. Za časa Ninčičeve-ga ministrovanja smo morali trpeti dan na dan najstrašnejša ponižanja brez besedi in brez vidnega odpora. Ko je sprevidel gospod Ninčič, da si ne more pridobiti »odkritosrčne ljubezni« naše sosede niti z uvedbo prave carigrajske bastonade nad lastnim narodom, se je poslovil in šel. Bili smo mnenja, da je s tem doba hlapčevstva minula in so nam napočili lepši dnevi. Toda zadnje tovrstno dejanje beogradske policije nas je uverilo, da v tem pogledu naši vodilni možje niso spremenili svoje taktike.
Beograd je prestolica naše države, kjer se nahajajo vsi zastopniki tujih držav. Pozornost vseh, prijateljev in sovražnikov, je v prvi vrsti obrnjena na naše srce, naš Beograd. Iz tega vzroka je mogoče upravič-ljivo, če veljajo za 'državno presto-lico ostrejše odredbe kot za druga mesta. Tudi je v interesu zunanje politike mnogokrat potrebno, da se izbruhi mase zadržujejo in ne pripuščajo dejanja, ki bi neposredno lahko vplivala na smer začrtano od visoke diplomacije. S tega razloga so razumljivi marsikateri ukrepi in naj se izvajajo ostreje kot je navidezno potrebno. Kljub temu pa ne sme nastop oblasti tudi v takem slučaju nikdar žaliti narodnega ponosa, nikdar se ne sme dušiti gnjev naroda s sredstvi, ki lahko obrnejo razpaljene strasti množice proti lastnim voditeljem. Ako oblasti ne uvidevajo. da je v gotovih momentih vsaki visoki napetosti neobhodno potreben prost razmah,, potem se igrajo s parnim kotlom in mu zapirajo ventil ob najhujši napetosti pare.
Izgleda pa, da v tem pogledu vladajo v Beogradu drugi nazori. Mi Slovenci smo imeli že pogostokrat priliko občutiti kako peče za-: vest, ako brat ne najde razumevanja za svojo bol pri svojem lastnem bratu. To pot pa, ravno v času, ko
je stal ves svet pod dojmom podpisa prijateljskega pakta s Francijo, smo najmanj pričakovali tak udarec v obraz, ker ni zanj nikake opravičbe. Redki so bili slučaji, ko se je s tako brutalnostjo žalilo ves naš narod in udarec, ki nam je bil s tem zadan-je zadel v živo, a najbolj ga bo občutil hlapec Jernej onostran granic. Le-ta je že davno izgubil vero v naše vodilne politične osebe. Prepogc-stokrat je drdral jugoslovanski salonski voz preko njihove, s solzami prepojene zemlje v Rim, ter vozil tja naše diplomate in njihove dame na prijateljske sestanke. Prepogosto-krat je džes-godba, ki se je razlegala pri zabavnih večerih iz rimskih palač, rezala mozek našemu človeku. Edino upanje stavi še v jugosloven-ski nož. ki pa je v službi in na povelje naših obzirnih diplomatov trgal na beogradskih ulicah lepake, na katerih so bili zapisani zločini izvršeni nad našim narodom po tujcu.
Naš uradnik je stroj, ki se nikdar ne zaveda dalekosežnosti svojih dejanj. izvršenih na višje povelje. Deloma iz prirojene poslušnosti napram višjim, deloma iz strahu za borni kruh, ki mu ga nudi državna služba, vrši svoje delo brez pomisleka, brez duše. Državni uradnik je v svoji službi le izvršilni organ povelj predpostavljenih. Tako tudi mora biti! Toda tudi v službi so trenutki, ko človek ne more in ne sme biti stroj, če noče pljuniti sam sebi v obraz, zatajiti svojo vest. svoi značaj, ter prestati biti mož. Narodni ponos in narodna zavest bi morala dozoreti v vsakem poedincu vsaj v toliko, da ne bi bil zmožen napraviti niti iz osebnih, niti iz višjih interesov dejanja proti svoji narodni zavesti. Če se je smatralo na višjem mestu za neobhodno potrebno odstraniti lepake Jugcslovenske Matice, ki kriče o barbarstvu 2000-letne kulture, bi morali ti faktorji imeti toliko čuta in pietete do lastne krvi, da bi to izvršili na način, ki kolikor toliko opravičuje dejanje. Kakor pa je žalostno, da na pristojnem mestu ni toliko uvidevnosti in možatosti, ravno tako žalostno je, da se izvršilni organi za borni kruhek, ki jim ga nudi služba-ponižajo in izvršujejo ukrep, ki je udarec s pasjim bičem samemu sebi.
Beograd je bolan. V njem se je razpasla težka bolezen, ki zavratno uničuje značaje in množi vedno bolj sekto oboževateljev zlatega teleta z edinim svetnikom sv. Korupcijo. Beograd boleha na težki paralizi poštenja in možatosti. S svojimi deja-
nji je pokazal, da je izgubil pravico do naslova »Osrčje junaške Srbije«, dokazal pa je tudi, da si do danes ni priboril pravice do naziva »Srce ponosne Jugoslavije«.
Beograd je bolan, a kljub temu imamo še vedno jekleno vero, da ga ozdravi nož jugoslovenskega nacionalista.
i in kil
Svetovne volitve.
Berlin. 9. XI. 1927.
Jugoslavija se ne more ponašati baš s kakimi posebnostimi s katerimi bi korakala na čelu narodov, ali se z njimi vsaj približala vodilnim nacijam. Sedaj izgleda, da je vendar enkrat pogodila moment, ko je s skupščinskimi volitvami 11. septembra otvorila svetovno sezijo volitev, ki bodo dale politiki vodilnih držav Evrope gotovo nove smernice.
Na volitve se pripravlja s prusko točnostjo Nemčija, ki bo morala z njimi pokazati, da li se je i po mentaliteti izpremenila po 9. novembru 1918 in da li v resnici želi izpolniti naložene ji obveznosti v Davvisovi pogodbi, podpisani po samem predsedniku republike maršalu Hindenburgu. Volitve se bodo vršile na spomlad in bodo po dosedanjih prognozah gotovo znatno okrepile levičarski element v Reichstagu, kjer je sedaj občutiti le vse preveč coklja-nje desničarjev.
Ta 'okrepitev levičarskih / elementov nam bo Jugoslovenom samo v prid. ker je znano1, da so samo ti elementi oni, ki so v Nemčiji najbolj protifašistovsko orientirani in poznani kot naši simpatizerji v težki borbi, ki jo bijemo z vsegamogočno velesilo ob Tiberi.
Za nas mani pomembne volitve se vrše v Ameriki, kjer bodo izvolili novega predsednika. Gotove/ bodo imele posreden pomen i za nas, ker je vedno bolj občutiti v evropskem državnem koncertu vpliv nove taktike. katero vodi kaj spretno roka Walstreeta zapuščajočega Morno-jevo doktrino.
Vse važnejše pa bodo za usodo Jugoslavije volitve v Angliji, kjer izgublja Ba'.dwinov konservativni kabinet z vsakim dnem na ugledu v korist socialistov in liberalcev, ki bodo zajedno odnesli iz volilne borbe gotovo večino ter vrgli sedanjo Jugoslovenom vse prteje. kakor naklonjeno vlado. Tozadevni izgledi so najlenši! Bati se je edino, da jo bomo Jugosloveni predčasno polomili, ker je znano, da skuša sedanja konservativna jitgoslovenska vlada na vsak način najti dopadajenje v očeh ser Chamberlaina, Churchilla, Bir-kenheada in Baldwina, ki uporabljajo
danes Jugoslavijo kot plačilni drobiž v poslovnih zvezah z Italijo, katera je v resnici spretno izrabila zanjo ugodno situacijo anglo-ruskega spora. V koliko so ti poizkusi dovedli do kakega perfektuiranja, nam ni dovolj poznano. Po poslednjih vesteh kanimo 17. novembra definitivno podpisati prijateljsko pogodbo s Francijo, ki še vedno ne mara pristati na pretrganje vseh ‘stikov s sovjeti in ki je zato dobila primeren revanž s po Chamberlainu naročenim Benitovem skoku v Tangler, izgleda, da v tem oziru še nismo izigrali vseli kart in da so mostovi napram bodoči eventuelni levičarski kombinaciji Loyd Georg-Macdonald še intaktni.
Končno je mogoč apel na narod tudi v bratski Franciji, kjer se bo vršila borba med naprednjaki i,n reakcionarji v glavnem radi odobre-nja, ali neodobrenja sporazumaške politike velikega poštenjaka in idealista Brianda, ki hoče povesti Francijo po sporazumu z Nemci in najtesnejšem sodelovanju s Slovani velikim časom nasproti, primernim veličini velike nacije.
Tako bo Novo leto — 1928. — leto svetovnih volitev, ki bodo potisnile tok politike in razvoja brez dvoma močno na levico.
Da bo ta izprememba vidna tudi pri nas, kjer se je sedla* združila solunska reakcija z rimskim papin-skim konservatorizmomi to bode skrb vseh napredno in socialno stremečih Jugoslovenov. posebno pa še Orjunašev nacionalistov, ki tako krvavo občutimo na svojih ledjih brezštevilna razžaljenja in ponižanja prizadejana nam po onih, ki vidijo v nas samo železno, slepo vdano in brezglavo rezervo, ki bo ščitila njih veledragocene glave v momentu, ko bi jih zapustifi sedanji farizej-sko-Hcemerskl hlapci In terjal narod pred sod za njih kr sevanje!
V levo’ je danes klic, ki orl od Londona pa do Gdanskega! Z njegovim klicem se spaja klic zmernih iz Rusije, ki vodijo matuško Rusijo iz skrajne levice proti centrutmi. od katerega ne bo daleč do položaja, na katerem ho moči najti platformo za njeno izmirjenje z Evropo poltenih, de^vnih in socialno čutečih In delujočih slojev.	>	A.	V.
L I SJT E K.
GOVOR BRATA VOJVODE KO-STE PEČANCA
na Oblastni skupščini OrJune beogradske oblasti v Leskovcu.
Mili moji bratje!
Ni slučaj, da Orjuna sklicuje svojo Oblastno skupiščind baš danes, ko evociramo spomine na one, ki so bili vedno pripravljeni umreti; danes, ko se klanjamo senam onih, ki so s svojo krvjo odkupili svobodo in ujedi,njenje svojemu narodu.
Davno sem že rekel, da je Orjuna edina organizacija bodočnosti, ki ji je namenjena težka naloga reorganizacije našega življenja in dejstva so mi v tem dala prav. Te besede mi ni narekovala ljubav do Orjune kot mlade borbene organizacije, nego stanje naše organizacije in požrtvovalno delo Orjune, s katerim se je i njena ideja, ki je bila od vsega početka i moja, oddvojila od kola grup in organizacij sedanjosti.
Velikemu številu partizanov, posebno pa partijskih vodij ni bilo ljubo, da se okrepi Orjuna iz znanih, dobro znanih razlogov in so se radi tega z več strani uporabljala vsa sredstva, da se Orjuino oslabi, razcepi in uniči.
Danes sem čul referat brata Dimitrijevima o delu. odločbah na kongresu in pravcu bodočega dela Orjune.
Mili bratje, te odločbe in ta načrt bodočega dela Orjune ni nič drugega kot ono, kar sem od Orjune pričakoval. To je dobro razumljena potreba onih, danes preziranih slojev naroda, ki so steber naše domovine. Tudi jaz sem 'do danes delal v Orjuni kolikor mi je bilo mogoče, a to mi ni bilo vedno dovoljeno. Ko sem s svojimi drugi nosi! glavo v torbi in šel v sigurno smrt, nam tega, ni nihče branil. Danes v ujedi* njeni in svobodni domovini sem doživel, da mi je bilo zabranjeno svobodno kretanje. Ko sem krenil na skupščino bratske Orjune v Split z željo, da se na našem modrem Jadranu s svojimi brati vidim in pogovorim, so ml ob rame postavili četo tajnih agentov policije, da me zadržijo In so si izmislili taž, da sem z aeroplanom pobegnil v Split. Ker nisem hotel, da bi radi mene zabra-nili ta sestanek nacionalistov, sem raje opustil poset; a lahko si mislite kako mi je bilo v duši, ko sem po vsem doživel še to, da se mi v moji domovini krati svoboda kretanja. (Frenetični vzkliki; Sramota! Živel vojvoda!)
Dragi bratje, z mnogih strani me vprašujejo, zakaj sem Jugosloven. Kakor tudi se mi to vprašanje zdi neresno, sem vseeno odgovoril nanj. Že v pričetku svojega dela sem se čutil Jugoslovena in kp-t tak sem delal. Že leta 1903. sem sodeloval z mnogimi brati iz vseh krajev od Jadranskega do Črnega morja. Kot četnik, ki je mnogokrat prišel v spopad s plačanci tuje politike, ki so se naztvali Bolgare, pozdravljam napore Orjune, ki jih ima v pravcu delovanja za ujedinjenje vseh Jugoslovenov od Jadranskega do Črnega morja. Po onem strašnem pokolju v tedaj (»robljeni Srbiji sem prešel s svojimi četniki v Bolgarsko z namenom sprave. V nekem selu. precej globoko v Bolgarski, je prišel pred nas neki starec, ki je, doveden do mene, rekel: »Vojvoda, prosim te poslušaj me in potem če hočeš i ubij me. Nismo mi krivi, da je med nas postavljena s tujo voljo ta meja, a še manj smo krivi, da tujec vodi nesrečno Bolgarsko po teh potih. Veruj mi. vojvoda, orno kar ste vi v Srbiji, to smo mi tu. Evo, to je vse in sedaj napravite kar hočete.« S tega mesta sem se vrnil, veroval sem besedam tega starca in bolgarski narod mi je dal prav po svojem neumrlem i vodji Stambolljskem. (Klici: Slava mu!)
Koliko dobro bi bilo, da vlade niso tako nečloveško preganjale Orjune, da partizani niso od zunaj in znotraj delali proti Orjuni, ne da bi izbirali sredstva.
A hvala Bogu in velikemu po-žrtovanju Orjune. kajti ona je i poleg tega ohranila ime in čistost v svojem narodu. Ne dajte bratje, da bi v Orjuno dirali oni, ki so izven Orjune in katerih interesi so izven Orjune. Vsi složno na veliki, pošteni in redoljubni posel, ne da bi pričakovali hvale! Ne ozirajte se na ma-lodušne in zlobne; verujte, da bombe, ki prasketajo te dni po Jugoslaviji, niso bombe, poslane nam od bolgarskega naroda, temveč od bolgarskih izrodkov, od slug skupnega neprijatelja; to so one iste bombe, ki so raztrgale največje sinove Bolgarske Stambolijskejja in druge!
Na posel bratje in mladi drugo-vi! Moja skromna pomoč vam ne bo odtegnjena in bom z vami pri ustvarjanju Velike Jugoslavije, socialno pravične in narodne matere Domovine. Živeli dragi bratje!
Konec vojvodinega govora *je pozdravljalo prisotno članstvo in množica simpatizerjev s frenetičnimi in oduševljenimi vzkliki njemu, četnikom in Orjuni, godba pa je zasvi-rala četniško himno.
Dolgo napovedana in pričakovana zveza med SDS in HSS je postala meso s Krrietsko-demokratsko zvezo. V njej sta si podala rtfki dva najbolj markantna ajitipoda, ki sta se borila med seboj na življenje in smrt, dva sovražnika, med katerima se je zdel vsak kompromis nemogoč. O tej koaliciji se mmigo piše, seveda vse le iz partizanskih vidikov. Eni jo povzdigujejo kot prvi znak ozdravljenja naših notranjepolitičnih razmer i,n kot jedro bodoče zveze vseh resnično demokratskih, nacionalno in moderno orientiranih politikov, drugi pa se norčujejo iz te zveze i,n jo hočejo slikali samo kot slučajen dogodek, kot zvezo dveh opozicionalnih partij, ki se hočeta potom te zveze dokopati do vlade in ministrskih stolčkov.
Pomisleki proti zvezi so gotovo tehtni in upravičen je strah, da bo tudi ta koalicija le meteor, ki se trenutno pojavi, razsvetli za trenutek nočno nebo in nato zgine v vesoljstvu. Predvsem vzbuja strah temperament obeh voditeljev, Pribiče-viča in Radiča. Dočim je prvi energičen, dosleden in včasih brezobziren politik, ki hoče iti svojo pot čez drn in strn brez ozira na žrtve in brez ozira na odziv, ki ga dobi njegovo delovanje med masami, je Radič demagog v pravem pomenu besede, demagog, ki ima kalosalno na-obrazbo in sposobnost, ki pa vsaj dosedaj ni znal hoditi ravne, trdno določene poti. Zbrusiti se bosta morala oba. Če bo Pribičevič odstopil le del svoje železne doslednosti svojemu najnovejšemu zavetniku, potem bo postal Pribičevič manj brezobziren, Radič pa bolj dosleden, oba pa bosta pridobila na svoji veljavi in priljubljenosti.
Ideja sama ,na sebi pa je tako lepa, da jo mora pozdraviti vsak, ki pozna današnje neurejene razmere in želi, da se država čimprej konsolidira. Posledice take koalicije bodo zdrave, pa makar ostane le pri sedanji, nerazširjeni koaliciji. Pomislimo predvsem na Slovenijo. Koliko mandatov ima zahvaliti SLS edinole razdoru med naprednjaki, ki so vsi protiklerikalni, pa se vendar bijejo med seboj.- Če bo koalicija res nastopala enotno pri vseh volitvah, občinskih, oblastnih in skupščinskih, potem bo slika popolnoma druga. Koliko občinskih odborov bo prešlo v napredne roke, koliko več oblastnih in skupščinskih mandatov bo dobila napredna koalicija. In vendar je boj proti SLS v najnujnejšem nacionalnem in državnem interesu. Seveda ni mišljena tukaj stranka kot celota, mišljeno je vodstvo SLS, ki je pokazalo že ponovno in v najkrf-tičnejših časih, da mu je politika v pravem zmislu besede popolnoma neznan pojem, da gre preko vseh programov in principov, če mQre le tem potom dobiti oblast. Vsaj tretjina Slovenije je protiklerikalna in ta tretjina vsebuje toliko dobrega, sposobnega materijala, da bi morala biti vodilna in bi io morala respekti-rati tudi SLS, čeprav ima trenutno še večino.
Nadaljnji, zelo važni pomen koalicije leži v dejstvu, da so zastopa-
Stran 2.
»O R J U N A«
Stev. 46.
P. n. občinstvu in sl. društvom vljudno naznanjam, da sem poleg svoje staroznane restavracije otVOflla povsem
na novo sezidan
P. n. občins poleg svoje
ZRHTEVHJTE CEMIK
priljubljene 5plošne knjižnice!
ZVEZNR KNjlGRRNR, LjUBLJRMR
Marijin trg Štev. 8.
je aajmtoHjie *rejeai ter farrrfije m tlskirallka del« *d njpripro-itejiegi O ujmedernejief*. • Tiski ialike, mUdinskt, ltposie»«e ia nuitriu ktjige. Iloitriraae knjige v en*- ali petbanraem tiska. — »ra*are » nalil ia tadi aajTedjik aakladah. Casapise, revije, oda«, liste.
Okrni umu ilnfflii. kitalign, cnikn h reklu. M. Lastna Mn Mikih nokn.
Salski zrezki za »snovne ia srednje šok Risanke, dnevniki in beležnice.
na v njpj vsa tri plemena po svojih najbolj izrazitih političnih reprezentantih. Niti sedanja vladna večina, niti NRS, niti DZ ne morejo trditi, da so splošno državne organizacije. Vsaka izrrjed teh edinip ima več ali manj separatistični značaj. Vladna •večina nima Hrvatov. NRS in DZ pa nimata Slovencev. Pač naša SLS se je združila s srbskimi separatisti v NRS, toda tu ne gre za kako definitivno ujedinjenje v izenače-valnem namenu, podali sta si roko dve separatistični partiji, ki sta med seboj edini v skupnem boju proti principu jugoslovenstva in dejan-
skega ujedinjenja, to pa tudi le zato, ker so njuni partizanski interesi kra^ jevno tako ostro ločeni, da ne morejo priti v konflikt. In take tvorbe je treba pobijati z vsemi možnimi sredstvi, ker so ne samo amoralne, marveč tudi skrajno škodljive za državo in nagjjo. V tem boju se lahko izkaže nova koalicija. Upajmo, da bo dokazala svojo eksistenčno upravičenost in sposobnost ne le kot opozicija, torej kot nositeljica kritike in obstrukcije, marveč tudi in predvsem s pozitivnim delom, s po-mirjenjem političnih strasti in ujedi-njenjem vseh naprednih elementov.
Vojvoda Vojin
(16. XI. 1917. -
Onih, ki so za ta narod in to državo poginili, se v sedanji nejunaški dobi ne spominja nihče drugi kot oni, ki so z njimi trpeli in hodili po križevem potu do vstajenja Jugoslo-venov in oni, ki še sedaj ljubijo to zemljo z ono idealno ljubeznijo, ki se v tej »moderni« dobi označuje kot »non sens« — Orjunaši.
Deset let je preteklo, kar je padel eden največjih, najhrabrejših in najboljših junakov Jugoslavije — vojvoda Vuk. Vendar pa ob tej tužni obletnici ni v zemlji, za katero je padel, časa za oficielne proslave in re-kvijeme zato, ker so sedaj poveličevani in imenovani še živeči junaki kandelabrov, »jungschiitzev«, barov v Ntzzi. ki so s svojim delovanjem še do nedavno očitno, sedaj pa hinavsko blatili in psovali one, katerim je pripadal vojvoda Vuk.
Ni še dolgo, kar so prenesli Vukove kosti v Beograd in tedaj je dovolj razločno označil razmerje med Vukovimi in sedanjimi časi bivši čet-niški komandir Vukovega odreda Dušan S. Ilič z besedami:
»Jadni moj Vuče!
Mislimo, da Ti je treba vedeti kakšna je Tvoja domovina in kaj se v njej godi. Hote ali nehote Ti moramo to povedati, ker si yse svoje življenje posvetil le njej, delal si za njo in poginil si za njo. Ona je osvobojena, ujedinjena in velika. Razen tega ni v njej ničesar dobrega. Vse se je, Vuče, izpremenilo. Smrad se širi z vseh strani. V Tvoji domovini je dobro samo vojnim tifarantom, dobičkarjem in dezerterjem — lažnivim špijonom. O poštenju govorijo sedaj samo lopovi, ki se sedaj smatrajo kot najbolj poštene, o morali, moralni propaiice. a o vojnem junaštvu vojne kukavice. Patriotizem Je postal monopoliziran patent in so po
VSEM GOSPODOM,
ki žele obleko po najnovejšem kroju, se priporoča pravkar otvorjeni prvovrstni modni atelje JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1. V zalogi največja izbira češkega in angleškega sukna.
ZIMSKO PERILO
platana Jopica In pulovnrjn, volnene noga ice, rokavice za dame, gospode in otroke v vseh velikostih kupite najceneje pri P. Šterk nasl.
Miloš Karničniku
LJUBLJANA, Stari trg St. 18.
Za molke obleke — velika izbira ugodne cene
R. MIKLAUC
»»pri Skopii“
Ljubljana! ilngarjava ul.
štedilniku. Odtrgan od vsega sveta, sam neboglen in skoraj slep doživlja poslednje dneve svojega toli burnega, a vseskozi idealnega in plodovitega življenja.
Ob prvem uporu bosanske raje v 70 letih preteklega stoletja je zapustil Slovenijo, odhitel doli in se boril kot dobrovoljec ramo ob rami s Petrom Mrkonjičem proti tlačiteljem, za svobodo bratov. —, Med vojno so ga radi javno priznane ljubezni do Srbije in vsega Slovenstva vlačili iz ječe v ječo.
■Vuk Popovie.
- 16, XI, 1927.)
sedanjem mišljenju vsi izdajice, ki kritikujejo ono kar je prav. Ničesar onega dobrega, predvojnega ni.
Današnje generacije ne poznajo več nacionalnih stvari, temveč interese poedinih političnih grup. Vse je utonilo v korupciji. Ni več nacionalnih zborov in resničnih patriotov. Mesto teh zborov so zavzeli zbori za zidanje petnadstropnih stavb in seje za ukinitev carine na čifutsko svilo.
Vsa nacionalna borba današnjih časov se koncentrira v to, kdo bo komu kaj škodoval Ln kdo bo prišel do oblasti.
Mogoče grešim, ko izgovorim naslednje besede, toda Vuče oprosti mi, da Ti rečem- da je bolje, da si poginil. Ne vidiš ničesar od onega, kar nam nudi pokvarjena sedanjost.
Slava Tl!«
Sedanjost je pokvarjena. Vendar pa še žive oni, ki jim je na tem, da popravijo, kar je pokvarjenega. Še so tu nacionalisti in to pravi iskreni nacionalisti, ki bodo visoko dvignili prapor jugoslovenstva in nacionalne svobode tedaj, ko bo prišel njihov čas in ko se bodo tresle kukavice in lopovi, ki sedaj vladajo to našo zemljo.	Boris.
Kronika.
Sobojevnik krafja Osvoboditelja, drug Petra Mrkoujiča; Aleksander Toman — v največji bedi! Daleč zunaj mesta, na Viču, stanuje s svojo bolno starko-ženieo v mali podstrešni sobici, ki daje s težavo prostora dvem posteljam, omari, mizici in
SALAME
prvovrstno novo robo, uležane,
dobite povsodI
Prva hrvatska tvornica salam, suhega mesa in masti
d. d. Petrinja.
Gluu zutcpitn a SUvMijo: Franc Palme,
Ljubljana - Maribor - Colje.
J k kol J
PLETENINE STO ZNAMKO SO NAJBOLJŠE!
Leta 1925. mu je skupščina kot narodnemu delavcu priznala malo mesečno pokdjnino — zanj in za ženo skupaj okrog 1000 (en tisoč) dinarjev. Skoraj dve leti je čakal nanjo zaman. Pozneje mu jo je izposloval neki becgradski odvetnik in vzel za svoj trud seveda dobro tretjino (od 29.000 dinarjev, celih enajst tisoč). Potem je pa Beograd zopet pozabil nanj. Zdaj gre že peti mesec, odkar ni dobil niti pare več. A kako naj živita 70-letna starčka brez denarja svoje pošteno življenje naprej? Žalostne in sramotne so take razmere za nas vse in za celo Jugoslavijo, za ustanovitev katere je žrtvoval Toman svojo kri in svoje življenje.
Bratje in sestre! Ne nabirajte za zvonove, da zvone mrtvim, ne nabirajte za nagrobne spomenike; spomnite se enkrat vsaj tudi velikega idealista, pobornika svobodne Jugoslavije, sclbojevnika nesmrtnega Petra Mrkonjiča, našega Aleksandra Tomana, ker ga ne more, najbrž ker ni za to budžetske možnosti, preskrbeti vsa dr;ugače bogata država Jugoslavija!	Petruška.
| NAZNANILO.
Dr. Minar se je preselil na
I Sv. Petra cesto 24
j — ;—-
] TELEFON ŠTEV. 2280. j
PREKOMORSKIM POTNIKOM.
Po poročilih iz Genove je bil poklican osebni parnik »Du'.io« nazaj v luko. ko se ie nahajal napolnjen s potniki že na odprtem morju. Pri ponovnem pregledu se je odkril na njem defekt, ki bi lahko povzročil katastrofo, kot se je dogodila na »Principessa Mafalda«. Ker ima Italija sličnih prekooceanskih parnikov še veliko množino v zalogi, poživljamo vse one, ki so se naveličali življenja, da se poslužijo za potovanje preko morja italijanskih Unij.
Mizice za pisalne stroje.
THE REX CO., Ljubljana.
Zastopnik Italijanskih 'paroplOv-nih družb je gospod Simon Kmetec, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
Pri Narodnem gfedališču v Ljubljani je nastavljen kot inšpektor elektrikar g. Schonberger. Imenovani je avstrijski državljan in se nahaja v državni službi kot strokovnjak, za katerega med domačini nimamo nadomestila. G. Schonberger se je oči-vidno preobjedel belega kruha v Ljubljani, ker ne zamudi prav nobene prilike, da ne bi blatil in kritiziral vse, kar je našega. — Ker imamo med domačini 'dovolj strokovnjakov za to mesto, poživljamo pristojno oblast, da odstrani g. Schon-bergerja, ker smo v nasprotnem slučaju prisiljeni storiti to mi.
Proslava 50-Ietnice pesnika Otona Župančiča. Slovenska kulturna javnost pripravlja splošno narodno praznovanje 50-letnice pesnika Otona Župančiča. V ta namen se ie ustanovil reprezentacijski in akcijski odbor v Ljubljani.
Manifestacije za Francko v Ljubljani. Ob priliki podpisa jugo-slovensko-francoske prijateljske pogodbe so se i v Ljubljani vršile velike manifestacije, prireditve, shodi, na katerih se je povdarjalo vse ono, kar je za naš narod storila dobrega Francija, kateri smo dolžni mnogo. Na dan podpisa pogodbe se je proti večeru vršil obhod navdušenih Ju-gosjovenov po mestu. Manifestanti so se ustavili pred konzulatom bratske Francije, kjer je naš br. Marko
v kratkem govoru pokazal, kje nam je prijatelj in kje neprijatelj. Prijateljska pogodba, za katero so manifestirali vsi deli naše države, je našla velik odmev i v našem mestu.
Naš pokret.
Gorica. Radi važnih odredb B. C. Š. sklicujem sestanek za nedeljo 20. t. m. ob 11. uri na običajnem mestu. Udeležba obvezna za vse.
Vodja sekcije.
Orjunaška proslava osvobojenja Dubrovnika. 13. t. m. je priredila Orjuna Dubrovnik slavnostno akademijo v proslavo devetletnice prihoda srbske vojske v Dubrovnik. K proslavi, ki je vzbudila splošni interes prebivalstva, se bomo še povrnili.
Štab Izvidničke čete StreUjačke družine za Slovenijo. Pozivam vse brate — poverjenike izven Ljubljane, katerim sem poslal pretekli teden okrožnice, da mi na te v najkrajšem času odgovorijo skupno z referatom o dosedanjem delu.
Komandir čete.
Oblastna skupščina dalmatinskih Orjun se je vršila v nedeljo, dne 6. t. m. in je bil na njej izbran delegatom v glavni odbor br. Niko Bartu-lovič, zamenikom pa br. dr. Čedomil Medini, predsednik šibeničke Orju-ne. Med drugim je na tem zboru očrtal br. dr. Ljubo Leontič nadaljnje smernice Orjune v nadi, da bo po njih prišla Orjuna do končnega cilja.
Oblastna skupščina Orjune zagrebške oblasti. Oblastna skupščina Orjune zagrebške oblasti se je vršila dne 7. t. m. in je bil na njej izbran delegatom v glavni odbor br. Me-lada. zamenikom pa br. Borčič. Isti dan se je vršila skupščina Akademskega kluba Orjune v Zagrebu, kjer so pričeli z delom skoro sami novi mladi člani in je tudi uprava temu primerno sestavljena.
Konstituiranje Oblastnega odbora Orjune beogradske oblasti. Na prvi seji dne 30. oktobra je bil novo-izbrani odbor konstituiran tako: Predsednik: prof. Mile Pavlovič; podpredsednik:	illijat	Trifunovič-
Birčanin; tajnik: Uroš Bjelič; blagajnik: Branko čatič; oblastni čel-nik: Mihajlo Roščič. Nadzornemu odboru pa predseduje br. (Mihajlo Reljič.
P. ij. Čast mi je naznaniti, da sem odprl v svoji že nad 30 let obstoječi brivski dvorani na Dunajski cesti št. 20 nasproti kavarne Evropa11, in postajališča mestne cestne železnice posebni oddelek
ZA DAMSKO
s petimi kabinami in posebnim vhodom, v katerih se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela, kakor striženje dečje frizure (Bubikopf), česanje vseh modernih, historičnih, gledaliških in plesnih frizur, umivanje glave, manikiranje, masiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov.
Ker sem si pridobil dobro pomožno osobje in sem uvepjen, da bom vsem zahtevam najbolje zadostil. Vas najvljudneje vabim, da me o priliki počastite z Vašim cenjenim obiskom, za kar se najtopleje priporočam in bilježim z odličnim spoštovanjem
Engelbert Franchetti,
LJUBLJANA, Dunajska cesta 20.
moderni gostilniški salon
Obseg istega in komfortna oprema nudi priliko za prireditev društvenih veselic, večjih družabnih sestankov, plesnih šol itd. — Izborna vina, priznano okusna kuhinja.
Za obilen poset, zagotavljajoč ob zmernih cenah najsolidnejšo postrežbo — se z vsem spoštovanjem priporoča
Antonija Keržič, restavraterka, Ljubljana VII, Frankopanska 1.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica št. 24
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanio odgovarja France Štrukelj.
Ureja in odgovarja Jože Špan.