37 let bitke na jančah
Letos mineva 37 let od slavne
i bitke na Jančah, ki jo je bfla II. grupa
fodredov od 20.  — 23. maja leta
1942. 37 let je precejšnja doba, toda
spomini so še živi, saj so del nas, del
naše stvarnosti. Odvijali so se v času,
ko je bil sovražnik na višku svoje
moči in ko mu še na misel ni prišlo, da
bi se lahko njegovi moči kdo upiral.
Prav to pa se je zgodilo na mestu, kjer so slovenski kmetje že mnogo prej bili z nemškutarji svoj narodno-obrambni boj.
II. grupa odredov, oziroma 1. slo-venska brigada je bila ustanovljena 5. aprila leta 1942 na Kremenjku iz II. štajerskega bataljona, ki mu je poveljeva! Alojz Kolman — Marok, novoustanovljenega III. bataljona pod vodstvom Franca Mazovca — Rista ter I. bataljona pod vodstvom Rudija Kneza — Silasa, ki pa je bil čez zimo v Zasavju in v Savinjski do-lini. Na čelu novoustanovljene bri-gade je bil komandant Franc Ro-zman — Stane, Dušan Kveder — Tomaž je bil politični komisar in Peter Stante — Skala pomočnik ko-mandanta brigade. Brigada je imela že ob formiranju prek 300 borcev z enotno oborožitvijo, dovolj velike zaloge in bila je dobro izurjena.
V mesec april sodi nova reorga-nizacija brigade, saj se je 1. sloven-ska brigada preimenovala v II.grupo odr^adv, njefti bataljonf pa 4 Sa^rfj- *
ski, Pohorski in Kozjanski odred Na Kremenjku je bil 1. maja ustanovljen še četrti in 19. maja na Polici še peti bataljon. (Štirje bataljoni so bili to-stran Save, 1. bataljon, pa je bil vse-skozi na levi strani Save.)
19. maja je bil določen za izvršitev te naloge. Žvečer tega dne je prek 500 dobro oborožemh borcev kre-nilo na pot iz taborišča na Polici. Prek Kožjevca so prispeli do Malega vrha, kjer so prestopili nemško—italijan-sko tnejo. Od tam so nadaljevali pot do Trebel jevega in nato po cesti proti Litiji do Plankarja, kjer so zavili v Tuji grm. Pri Končarjevem mlinu so se borci odpočili, uredili svoje vrste in postavili zaščite. Prišlo je že do prvih prask, kjer je padel strojničar, njegov pomočnik Ivan Benedik pa je bil ranjen v oko. S tem je bil odkrit tudi položaj II. grupe odredov in alarmirane nemške sile v bližnji oko-lici.
V dopoldanskem času 20. maja so sc enote II. grupe odredov razmestile nad Koškimi poljanami, da preda-nijo in ponoči nadaljujejo pot proti Savi. Čez dan je bilo mirno, toda ba-taljoni so počivali na bojnih položa-jih, tako, da je bilo vsako preseneče-nje izključeno. Iz dolin, posebno po dolini Besnice in Save, je bilo čutiti hrup motorjev, ki je naznanjal, da se zbiraip nemške sile.4Stab II. grupe ' odredbv je bil v dilemi,"ali naj pohod
nadaljuje aU ga preusmeri na litijski most ali odstopi od načrta in se vrne na Dolenjsko. Odločil se je, da pot nadaljuje po načrtu do Jevnice, kjer jih je čakal brod. Tako so se bataljoni zopet zvrstili v kolone in nadaljevali pot proti Savi. Zaradi noči je kolona zašla in se ob Savi znašla 2 km stran od mesta prehoda. Prehod je bil tako v zavetju noči izključen in štab se je odločil, da bataljone povleče nazaj v okolico Tujega grma in jih razmesti v bojni polozaj. Medtem so Nemci iz svojih garnizij na Gorenjskem v to območje pripeljali številno vojsko in jo usmerili proti Jančam, kjer so do-mnevali, da so partizani. Do prvega spopada je prišlo 21. maja ob 12. uri, ko se je okoli 30 Nemcev znašlo na ozkem, popolnoma odkritem terenu pred Ristavim (Savinjskim) bataljo-nom in strojnico Krjavlja iz Stične. Bataljon je pustil Nemce v nepo-sredno bližino in nato odprl ogenj iz vseh orožij. Ti so začeli padati kot snopje in večina je obležala mrtva. Peščica se jih je umaknila v zavetje in z okrepitvijo ponovno napadla. To so do večera ponovili še sedemkrat.
Pred položaje je pripeljal tudi oklepni avtomobil, toda borci so ga kaj kmalu onesposobili. Nemci so hoteli na vsak način zlomiti odpor Savinjskega bataljona, zato so ga ob-suli še z minometi. Ob tem se je vžgal gozd in pretiU je nevarnost od zadaj.
Juriši so se ponavljali, toda borci so jih s protijuriši vedno odbili in ob tem zaplenili dodatno orožje. pri ubi-tem oncirju pa so našli torbico s ce-lotnim načrtom akcije proti II. grupi odredov.
Štab grupe je ocenil, da prehoda ni več moč ižpeljati in da tudi ne bodo mogli vzdržati nemškega pritiska. Zato se je odločil, da se v zavet ju noči umakne s položajev. Franca Po-glajna — Kranjca so kot domačina iz Litije poklicali v štab, da pove mne-nje o možnosti prehoda prek mostu v Litiji. Kranjc, ki je razmere v Litiji poznal, je to možnost odsvetoval. Tudi borci so bili zelo utrujeni, in tako se je štab odreda odločil, da se iz boja umakne ter vrne na izhodiščne položaje na Polico.
Kolone so se srečno prebile čez vse ovire, prestopile demarkacijsko mejo v Javorju in nadaljevale pol proti Ipavcu in Panški reki na Polico.
V celoti so se borci zbrali na Polici šele 24. maja. Ugotovili so, da so imeli 11 mrtvih in prav toliko ranje-nih, sovražnik pa je imel več kot 300 mrtvih in ranjenih. (Kljub inteziv-nemu iskanju, koliko je imel sovraž-nik mrtvih, teh podatkov ni bilo moč dobiti.)
Bitka na Jančah in Tujem grmu je imela med prebivalstvom pa tudi med Nemci velik odmev. Dokazala je, da se narodnoosvobodilni boj krepi in organizira v veliko vojijo silo, ki se je sposobna upreti mocircj-šemu sovražniku. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da sejta to dpgujalo Ietal942, ko je bil fyjftiec na višku svoje moči.
Edvard Svetek