Štev. 12.
V Maribor» 18. marca 1815.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. —kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta- „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Tečaj IX.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Noya dača.
V dunajskem državnem zboru snujejo liberalni poslanci novo dačno postavo. Njeni namen je, urediti dačo od poslopij ali hiš. (Gebäudesteuer). Ni dvomiti, da bo sprejeta. Na-gledimo si njo!
1.	V naših davkarskik zadevah je mnogo nereda. Treba je le pogledati v dačne knjižice! Tako zvane naklade (Zuschläge) presegajo redne davke. Naklade so zopet: redne in izredne, tedaj vse skupaj precej neredno. Vrh tega davki sploh niso več povsodi pravično razdeljeni. Eden posestnik plačuje preveč, drugi pa premalo. Kajti zemljišča in njih obdelovanje in dohodki so se s časom jako spremenili. Kder je poprej bila njiva, je morebiti zdaj slabo hrastovje ali borovje. Ali kder je poprej bil slab pašnik, zdaj žlahtno vince zori. Naposled je na tisoče ljudi, ki imajo mnogo in lepih dohodkov, za državne stroške pa ničesar ne plačujejo, med tem ko so hišni gospodarji po mestih in gruntui posestniki na deželi z davki sploh preobloženi. Tukaj je tedaj krvavo potrebno, da se nalaganje davkov pravim dohodkom prebivalcev primerno uredi. V ta namen je izišla že ena postava in sicer 1. 1869., ki uravnava dačo od zemljišč (Grundsteuer). Postava pa še ni zvršena, ker še nova cenitev zemljišč in njihovih dohodkov povsodi končana ni. Tej postavi podobna je nova dačna postava od poslopij ali hiš. Prva bo predrugačila zemljiščni davek, druga pa uredila po mestih in trgih davek od najemščine pri hišah (Hauszinssteuer) ter dozdajno dačo od hiš na deželi (Hausklassensteuer) nadomestila z novo dačo. Tej postavi bodo potem sledile še druge, namreč: postava gledč obrtniške, obrestne, dohodninske in glavninske dače. (Erwerb - Renten -Einkommen und Personalsteuer). Tako bo vse dav-karstvo pri nas prenarejeno.
2.	Na deželi se sploh ne more pobirati dača od najemščine. Vsaj navadno kmet hiše ne daja v najem (štant). Zato so pa za Marije Terezije
cenili hiše po njih vrednosti, in skušali zvedeti svoto denarjev ali kapitala, katerega bi kdo dal, ako bi se hiša prodala. Od tega kapitala so potem odbili polovico za popravo itd. hiše. Od druge polovice so pa raeunili dačo. Ker pa niso vse hiše enako drage, zato so njih razdelili med 12 vrst. (Klassen). V prvo, drugo itd. vrsto so se postavile najbolj drage, v edenajsto in dvanajsto pa najbolj slabe hiše. Vendar kmalu se je kazalo, da je dačo jemati od polovice kapitala bilo — preveč. Zato je cesar Jožef dal 5/s odbiti in le od 3/5 hišne vrednosti dačo, računiti in pobirati. Nova postava pa namerjava ta način popustiti in dačne procente računiti le od dobička ali haska, katerega vsak hišni gospodar od svoje hiše ima. Z drugimi besedami: prišla bo cenilna komisija in bo cenila, koliko bi hišni gospodar najemščine (štanta) dobil, ako bi njo komu v najem ali štant dal; ali koliko bi gospodar sam moral plačati, ako bi v tuji hiši prebival? To je njegov dobiček od lastne hiše; in od tega dobička se bode računila nova hišna dača. Za popravo hiše se bode odbijalo 30 procentov. Vendar koliko procentov se bode od ostalih 70 procentov raču-nilo za dačo, tega nova postava ne pove. Cenila in dači podvrgla se pa bodo vsa poslopja, vse hiše, kderkoli ljudje prebivajo: od belega gradu na zelenem griču do revne bajtice na visoki planini. Kmetski človek ne bode skoro nikder imel prostora, kamor bi trudno glavo položil, ki nebi bil z dačami obložen. Izvzeta so nekatera poslopja n. p. uradnije, bolenišnice, šole in cerkve. Vendar fajmošter bo imel davka oproščeno le hišo, kder krstne in mrtvaške bukve piše, toda od hiše, kder spi ali prebiva bo pa plačeval. Učitelj, ki prebiva v učilnici, je oproščen, drugod bo pa dačo plačeval — sicer ne on, pač pa — okrajno svetovalstvo.
3. Imenitno prašanje pa je: ali se bodo po tej postavi dače pri kmetskih ljudeh povišale ali znižale? Denarni minister je trdil, da bodo dače gotovo znižane. Rekel je, da na primer tisti, ki je dozdaj plačeval hišnega davka 1 gld.
63 kr. bo za naprej imel le 1 gld. 40 kr. v daß- J nih knjižicah zapisanih — tedaj celih 23 — kolika dobrota — krajcarjev me nje. Vendar komaj je minister besedo končal, vstane po prej sni denarni minister — tedaj človek, ki stvar dobro pozna — namreč poslanec pl. Pleuer in pravi, da se minister vara: dače se ne bodo znižale, ampak pomnožile in človek, ki je dozdaj plačeval 1 gld. 63 kr. bo po novi postavi dobil naloženih 2 gld. 80 kr., tedaj ne 23 kraje, menje, ampak 1 gld. 17 kr. več. Drugi in sicer neli-beralui poslanci pa so trdili, česar njim nihče ni zaniogel izpodbiti, da vsa nova postava meri na to, da se hišni davek po mestih in trgih zniža, in za toliko na kmetske hiše preloži. Svojo mnenje so tudi dokazovali. Rekli so: ako se pri hišui dači v mestih in na kmetih enako velik znesek, namreč 30 procentov za popravo odbija, potem pride na kmeta več, na mestjana pa m en j e davka. Kajti hiia v mesti donaša 50, 100, 500, 1000 gld. in više najemščine ali štanta, med tem ko kmet od svoje hiše drugega dobička nima, kakor da sam v njej prebiva. Minister je ugovarjal, da hiša v mestu več za popravo potrebuje, kakor na deželi. No, to je resnično! Vendar mislimo, da od hiše bolj lehko dače plačuje, ki ima zra ven svojega stanovanja v njej še lep dobiček, kakor pa kmet, ki razun stauovanja od svojo hiše ■ nima — nič.
Očetje novi dačni postavi so liberalci. Liberal pa se reče: radodaren. No, in nova dačna postava je radodarna; kaj ne?
Kedar bode nova cenitev hiš razpisana, tedaj bo „SI. Gospodar" zopet o tej postavi spregovoril in kmetskim ljudem povedal, kako se imajo takrat obnašati.
Cerkvene zadeve.
Preganjanje sv. Cerkve na Ruskem in Pruskem postaja čem dalje, tem grozovitniše, ter za toliko hvalisano evropsko omiko — sramotno. Oudi pretepljejo Katoličane do krvavega ter njih v rusko staroverstvo posilujejo. Tukaj pa hočejo Luterani združeni s frajmaurerji, neverniki in odpadniki katoličanstvo popolnem zatreti. Mnogo smo že o tem preganjanji govorili. Toda nova postava, katero zdaj zoper Katoličane snujejo, presega vse poprejšne po svoji neusmilenosti. Leta 1816. je pruski kralj pri sklepu dunajskega miru dobil veliko milijonov Katoličanov pod svojo oblast. Ob enem se mu je veliko cerkvenega premoženja izročilo. Zato pa se je moral kralj zavezati, da bo iz državne kase duhovenstvo plačeval. To kraljevsko besedo hočejo zdaj prelomiti. Kolika krivica! Hočejo na eden hip dozdajno plačo ustaviti vsem kaplanom, župnikom, korarjem škofom in nadškofom. Kolika ostrost! Katoličani, blizo 15 milijonov njih je, so tedaj začeli pogo-val jati se, kako bi zamogli toliko denarja nabrati,
' U . A
■--•v; -I
da bi obresti zadostovale potrebam dubovenstva. Denar so namislili v augleško banko vložiti, kamor pruska roka segnoti ne more. Toda zagrizeni nasprotniki namislijo, pobiranje denarjev pod ostro kaznijo prepovedati. Koliko trinožtvo! Tako zadevljejo luterauski, frajmaurerski in neverni brati lastnim svojim bratom, ker se ti držijo katoliške vere. In abotui liberalci še vedno reglajo, da se kat. Cerkva nikder ne preganja!
Miinsterskega škofa so te dni beriči ali žan-darji iskali, pa ga niso doma našli. Kajti blagi škof se je daleč proč v neki vesi pri bolenikih mudil, ker so ondi 2 kaplana in fajmoštra v kajho zaprli. Misliti se da, kako bo Katoličanom srce bolelo, kedar bodo videli svojega škofa od bole-niške postelje po beričih gnati v zapor!
Veseli glas nam dojde iz Severne Amerike. Od ondot prosijo papeža, da ustanovi 4 nove škofijske sedeže, ker dozdajui ne zadostujejo več množini Katoličanov, ki vedno narašča. Pij IX. so oudi že črez 40 škofij osnovali. To nam je veseli glas in sladko, tolažilo v dobi, ko našo sv. vero drugod toliko napadajo in njeno vspešno delovanje po nepotrebnih, neopravičenih in sovražnih postavah branijo in ovirajo!
Bratovščina sv. Cirila in Metoda ima v cerkvi sv. Jožefa pri čč. oo. Lazaristih nad Celjem svojo glavno svetišče in altar za vse Slovence. Vsako leto se^god predragih nam apostolov slovesno obhaja. Število udov še vedno raste. Ondi vpisanih je 20 500. V matičnih knjigah, ki se hranijo v mariborskem semiuišču pa njih je 156.740 udov; tedaj vseh skupaj 167.240, ki vzajemno molijo, da bi preganjanje katoliških Kristjanov med Slovani nehalo in skoraj bil en hlev in en pastir. —
Kn. škof. dijaško seminišče Maksimilijanum-Viktorinum v Celji je prenehalo. Hiša se je prodala za 28.000 gld. Za pohištvo se je spečalo 490 gld. Vse premoženje Maksimili januma znaša 45.301 gld. Viktorinum pa ima 24.499 gld. v denarjih, potem 3 vinograde in hišo v Mariboru, ki daja 500 gld. letne najemščine. Ker seminišča prav za prav nimamo, zato se pa dijaki celjske, mariborske gimnazije podpirajo z denarji. Med celjske dijake se je pretečeno šolsko leto razdelilo 651 gld., med mariborske 836 gld. in med ptujske 183 gld. Največja podpora znaša 94 gld., najmenjša 4 gld. Odkar se je seminišče prestavilo v Celje in naposled razpustilo, mu skoro nihče ničesar več ne sporoči.
Društvo sv. Mihaela je v nedeljo obhajalo na Dunaji sijajen shod. Više 3000 Katoličanov je se sošlo; mladi in stari, moški in ženske, prosti obrtniki in visoki gospodje. Med njimi bila sta
2 kardinala, 2 škofa, papežev poslanec na cesarskem dvorn, 2 kneza Windischgrätza, knez in kne-ginja Lichtensteinska, potem grofa Ferdinand (mariborski) in Henrik Brandisa. Govorniki: grof Pergen, kardinal Rauscher in Schwarzenberg, grof Leon Thun in c. kr. uradnik Cerny so v navdušeni besedi razlagali namen društva. Sv. Mihael, knez nebeških duhov, vojskovodja angelov zoper luciferja, pokrovitelj sv. katoliške Cerkve, je tudi izvoleni patron ovemu društvu. To pa po pravici. Kajti ono ima blag namen braniti in zagovarjati sv. Cerkvo in njenega vidnega poglavarja Pija IX. Ono si prizadeva pri nas vzbujati, oživljati in krepiti nekdajno katoliško zavest in krščansko prepričanje. Kako srečno v tem napreduje, to kaže sijajni shod na Dunaji. Sv. očetu v pomoč pa je preteklo leto nabralo 16,280 fl. Tudi naša škofija se je udeležila z doneskom, če se ne varamo, 860 fl.
Spovedni listki za sv. leto slovenski s podobo sv. očeta Pija IX. na prvi in s primernimi besedami na drugi strani tiskani se dobivljajo v društvenski tiskarni v Gradcu (Vereinsbuchdruc-kerei). 1000 za 2 fl. 50 kr. Slovenskim dekanom se bodo poslali na ogled.
Gospodarske stvari.
Rez v vinogradu.
Čas je pred durmi, da se delo v vinogradu začne. Jedno prvih in najimenitnejših del je rez. V raznih krajih se trs razno reže. Jedua najna-vadnejših rezi je pa rez v glavo, kakor se navadno na Avstrijanskem pa tudi po drugod reže. S kratkimi besedami se ta način rezanja da tokole opisati:
Rozge, ki vsako leto iz deblja ali glave iz-rastejo in ki so glavi najbližnje in najmočnejše, se na 2—3 očesa dolge reznike porežeje. Koliko reznikov gre na jedni glavi puščati, to je odvisno od različnih okoliščin. Gledati gre na starost trsa, na sorto in na moč trsa in zemlje. Če je trs še mlad, se mu sme le malo reznikov puščati. Ko se je zadostno, okoliščinam primerno število rozeg izbralo in sicer najmočnejših, in naj-krepkejših, potem se vse slabe mladike in rezniki, kteri zadnjo spomlad niso bili pognali in se tedaj vsušili, tik deblja odrežejo.
Vse to, kar se je zdaj povedalo sicer, vsak razumen vinogradnik sam dobro ve. Vendar je po naših vinogradih dosti takega trsovja, kteremu se na mah pozna, da se ž njim ni prav ravnalo. Vzrok temu slabemu pogledu trsovja se nahaja v pomanjkljivi, in reči smemo, dostikrat brezvestni rezitvi. Ne zastonj toraj kažejo viničarji dostikrat na ost vinjeka rekoč: „Tu nosi viničar marsikak štartinjak vina." Res je taka. Marsikak štartin-jak gre že brž po nemarni rezitvi v zgubo.
Poglejmo si tak trs, kakoršnih obilo po vinogradih sem ter tje nahajamo. Najprej je znamenito, da je polovica trsa suha. Nahajamo popolnoma suh mrtev les. Na drugi strani, dosti manjši, je še mali del trsa zelen in more hrano sprejemati in sok dalje peljati. Površje glave je polno suhih reznikov, ki so votli in ki mrčesu za skrivališča in gnjezdišča služijo. Kmalu se polnijo z mokroto in tako gnjilobo pospešujejo tor v kratkem cel trs vničijo.
Vrh tega je cel trs dostikrat z mahom in li-šajem prepreden tako, da se od takega trsa pač ne more močnih rozeg in obilnega sadu pričakovati. —
Kako pa je trs tak postal?
Povod k ti mršavosti moramo iskati v po-mankljivi rezitvi in pa v tem, da se trs nesnage ni očistil.
Ce napake, ktere se tu navadno godijo, posamezno pregledamo, najdemo, da se rozgp dosti-krati ne na 2—3 očesa, ampak trdno na jedno oko režejo. To oko se lahko po marsikterem pokonča in tako trs rozeg in sadu oropa.
Druga napaka je ta, da se rez sama ne napravi nekoliko uad očesom, ampak tidno nad njim, kakor se o tem vsakd6, ki ima oči pod čelom in um pod lasmi, lahko prepiiča. Oko je tako poškodovanju popolnoma izpostavljeno. Les blizo očesa se posuši in črstva plast lubja med lesom in skorjo ne more več soka sprejemati in očesa do gnauja pripraviti.
Tretja napaka je ta, da vinogradniki starih mrtvih reznikov in rozeg, ki niso za sad, ne od-rezujejo tik lesa, ampak skoraj vsikdar neki tum-pek puščajo, ki se potem usuši. Ker pa ima trs, kakor navadni bezeg ali oreh, širok, debel str-žen, postane potem trs pogostoma votel. Ta votlina služi mrčesu v skrivališče in gnjezdišče, dež se v njej nabira, tumpek začne^gnjiti pa ž njim vred tudi pod njim ležeči les. Se večkrat se z tumpekom vred tudi trs usuši.
Četrta napaka je ta, da se trs maha in lisa-ja, ki se v več letih na trsu zaredi, ne otrebi, kakor je to pri sadunosnem drevju navada.
Slednjič dostikrat opravljajo to imenitno delo tudi otroci, ki ne vedo, kako in zakaj morajo tako in ne drugače rezati.
Iz tega smo toraj videli, da slabo stanje mnogih trsov izvira iz slabe nemarne rezi. Povedali smo tudi, kako tem napakam v okom priti. Lahko bi kdo ugovarjal, da se spomladi toliko dela nakupiči, da mora kmetovalec vesel biti, če s časom le nekoliko shaja in da se ne more na vse malenkosti gledati. Ali rez je tako važno in imenitno delo, da je treba, če čas ne seže, še drugih delavcev najeti, ki to opravilo vestno izvršujejo. Veče stroške povrne obiluo branje. Trs ostane zdrav, živi dva-, trikrat toliko let in poganja zdrave in krepke rozge, kteie trud z obilnim grozdjem vračajo. Tuko v dobrem, zdravem stanju držani
trsi tudi drugim boleznim in trsnim sovražnikom niso toliko podvrženi.
Toraj vinogradniki režite skrbno in vestno, snažite trs in varujte ga mrčesja in plačilo ne bode izostalo!
Rona ali pesa.
Ni boljše krme za živino med korenstvom, kakor je rona ali pesa. Rone je več sort. Po različni podobi njene korenine je ali podolgovata, ali obla ali ploščnata ali okrogla. Razun teh poglavitnih sort se pridelujejo še druge kakor orjaška rona, obe z rudečim mesom, v gospodarstvu od mnogih visoko obrajtani.
Nekteri kmetovalci dajajo sicer tistim sortam pred drugim prednost, ki imajo, prav gosto, veliko in obilno metenico, češ, da obrano perje mnogo druge zelene hrane zaseže. In res malim gospodarstvom pridelek perja včasih veliko koristi. Vendar pa se mora pri vsem v poštev jemati tudi to, da večkratno obiranje perja ali metenice škoduje rasti korena, ker se tako rastlini odjemlje sposobnost, preobilno vode v podobi para ali puha zraku povračati na mesto nje pa druge snovi, ki so raz-vitku in rasti korena potrebne, na se potegovati, kar gotovo pridelek zimske klaje neobhodno in izdatno zmanjša. Potrgovanje prja se mora zmerno goditi in se ne sme prej začeti, ko so koreni svojo popolno velikost in debelost dosegli; tedaj blizo teden dni predno se začne rona kopati.
Dokler so dnevi še topli, metenica še črstva in zelena in 'celo življenje rastline še v polni delavnosti, se snovi še vedno narejajo, iz perja v koren prehajajo in se tam nabirajo.
Kako se rona ali pesa seje in zasaja, to je menda vsem znano. Tem bolj pa moramo poudarjati, da rona le takrat rodi, ako se v ilovičasto, dobro preorano, nekoliko z apnom pomešano zemljo sadi. Vrh tega potrebuje prosto in solučno lego, kar mnogo pospešuje spreminjanje snovi po rastlini in debelosti korena.
Kdor hoče obilen pridelek rone ali pese, mora zemljo za njo že jesen prej globoko preorati. če se pesa za siljem sadi, se strn le plitvo preobrne in še le mesec dni pozneje globoko preorje. Če je zemlji treba gnoja, se more 'gnoj nekoliko časa le bolj plitvo pod prst spraviti. Vendar pa najbolje kaže peso za strnjo, kteri je bilo prej bogato pognojeno, saditi. Dobro je po zimi gnojnico na njivo voziti in tako zemljo ž njo močno in krepko storiti.
Kdor pa pesi na že pognojenem strnišču vendar le še gnojiti hoče, ta bode najbolje storil, ako z umetnimi gnojili postavim z superfosfatom ali kalijevo soljo gnoji. Spomladi se njiva preorje, povlači in povalja, da prst po takem pripravljanju prav prhka postane.
Pri izkapanju pese se jeseni dostikrat napačno ravna. Pesi ali roni, ki se hoče za zimsko
porabo ohraniti, se pogostoma metenični mrček s ploščico pese vred odreže, kar pa ne kaže na nobeno stran. Po okoliščinah postane tako obrezana rona netrpežna in živini tudi manj prijetna.
Boljše je metenico tako odsukati, da vrat sam na sebi nepoškodovan ostane. To se pa naj-lajše zgodi, če se pesa prime z levico, metenica pa z desnico, potem zasuče na nasprotno stran, da metenica v roki ostane.
Ker se pesa ali rona v gospodarstvu tako mnogostransko da porabiti, toraj je treba kolikor mogoče si prizadevati le dobre sorte saditi, kterih pridelovanje se tudi izplača. Med dobrimi sortami pa zasluži zlato rumena valjasta pesa prvo mesto, ker vse prednosti naših najboljših doz-daj pridelovanih sort v sebi združuje. Ker je valjaste podobe, daje tudi največi pridelek glede množine ali mase. Ker velik del njenega korena nad zemljo raste, nabira tudi več redivnih snovi. Metenica je sicer bolj mala, ali to celega pridelka nič ne zmanjšuje in nepriličnosti sort s košato metenico pri podiranju zemlje izostanejo. Starejši listi ne popuščajo za seboj nerabljivega vratu, ampak rane odtrganih listov se hitro zacelijo in tako noben del korena ne gre v zgubo. Meso je prav trdno pa vendar ne trdo, kar varuje, da se posamezne pese pri nakladanju in razkladanju ne razdrobijo. Znotraj ima zaporedoma bele in rudeče obroče, na zvunajno stran pa rudečerumeno in gladko kožo. Tanke korenine so prav kratke, da še jih prst ne more poprijemati in držati.
Nekoliko drugačna je Erfurtsk a orjaška skleničasta pesa ali mora, ki se sme brez vgovora med naj debelejše sorte rone prištevati. Ima dobro meso in obilno rodi. Slednjič je še vsega priporočila vredna gornjevaška rona. Je bolj obla, stisnjena in ima vse lastnosti, ktere od dobre rone zahtevamo. Koren je debel in dober, obilno rodi in je tudi s slabejšo zemljo zadovoljen.
Seme teh priporočanih sort se dobiva v vsaki semenski kupčiji. Tu v Mariboru pri g. Berdajsu.
Sklepamo pa svoj spis z željo da bi se razne sorte rone ali pese kmalo prav vdomačile po Slovenskem v korist živinoreji in gospodarstvu sploh.
Kaj je storiti, kader teleta dobijo drisko? Pred vsem drugim je treba diete, t. j. da se živin-četom ne daje, kar si bodi jesti in piti. Na starke dojenčekov se mora posebno pazno gledati. Pokladati se jim mora le čista nepokvarjena klaja, nikdar kislo ali celo plesnivo seno, kar vse pre-bavljanje moti. Pa tudi prevodena in napihujoča hrana mladičem škoduje. Ti se morajo v takih primerlejih toplo držati in trebuh se jim s toplo odejo oviti. Vsako drugo uro daje '/s maselca gomiličnega in fenhelnovega čaja, kteremu se 1/i lota stolčenega cimeta in kavina žličica magnezije primeša.
Dopisi.
Iz Ljubljane. (Volitev — nezaupnica.) Volitev deželnega poslanca za Notranjsko bode 3. aprila, a kandidata še zdaj nimano. G. Vil h ar bi bil imel pac veliko glasov za se, toda odločno se je izrekel, da kandidature ne sprejme. Nekteri volilci bi najraje imeli domačega kandidata, ki pozna potrebe Notranjcev in izbrali so si bivšega senožeškega župana, g. Zelena, določnega narodnega in skoz in skoz zanesljivega moža. Volilci bistriškega okraja pa nameravajo voliti g. D e-bevca, predsednika banke „Slovenije", ki je sé svojo kupčijo z lesom po ondotnih krajih jako znana oseba. Pa tudi mladoslovenska stranka noče zaostati ter bi najraje v deželni zbor spravila kakega svojih privržencev. Čutivši pa, da z odločnim Mladoslovencem gotovo propadejo, sklenili so priporočati g. Petra Grassellija, kterega tudi Staroslovenci čislamo, ker ni širokousten kričač. G. Obreza je bil v nedeljo na Raketu napravil shod volilcev, da bi se zedinili o kandidatu, pa prišlo jih je od 107 le šest, ki so g. Grassellija proglasili za kandidata. Iz tega je razvidno, da se volitev ne bo tako častno vršila, kakor pred leti, če se volilci sami o pravem času ne pora-zume in izmed imenovanih izvolijo si enega samega kandidata. *) Najbolj so te razdvojenosti veseli nemčurji, ki celo upaj'o, da zmaga njihov kandidat, kterega pa še niso postavili. To je seveda le sanjarija, a znamenito in pomenljivo je, da si nemčurji drznejo kandidata staviti v kmečkih občinah, ktere so dosihmal priporočene kandidate volile skoro enoglasno. Kedar zvem, kteri izmed imenovanih kandidatov ima največ upanja zmagati, vam o tej reči še enkrat pišem.
„Slovenec" je zvedel, da cesar popotovaje v Dalmacijo, se utegnejo en dan muditi tudi v Ljubljani. Slovenski narod bi gotovo navdušeno pozdravil svojega vladarja ter pokazal, da ga navdaja stara vdanost in zvestoba do najvikšega prestola, dasi si naši liberalci na vso moč prizadevajo spodkopati jo in prostemu ljudstvu vzeti vse zaupanje.
Vipavski volilci so v „Slovencu" g. Razlagu izrekli nezaupnico, ker se ni pridružil interpelaciji zastran volitev za kupčijsko zbornico, dasi je bil pri volilnem shodu na Zemoni obljubil vprašati jih za mnenje, preden bode kaj pričel ali opustil, kar zadeva korist slovenskega naroda in osobito njegovih volilcev. G. Razlag je dobil od Slovencev že več nezaupnic, a zmerom zastonj, ker on hoče biti vedno modrejši, nego vsi drugi ljudje. Tukajšni dopisnik graške „Tagespošte" meni, da nezaupnica ni posebno odlična. A kedaj je še ktera nezaupnica bila odlična? Dalje tudi trdi, da s to nezaupnico hoče „Slovenec" na vsak način le širiti nezaupnost do zmernega in previdnega voditelja mladoslovenskega.
*) Se je že zgodilo. G. Grasseli je edini kandidat. Vr.
Pa pri nas že vrabci na strehah čivkajo, da Razlag ni več voditelj niti mladih niti starih, kar se je v deželnem zboru očitno pokazalo, ko se za predloge Razlagove večidel živa duša ni zmenila. Sicer pa so ti nemčurski pisači res strašno čudni ljudje. Oni dan so tukajšni nemčurski listi povzdigovali Razlaga ter priporočali ga Slovencem za voditelja, ker je take koristne predloge stavljal v državnem zboru. Če so bili ti predlogi res tako koristni, zakaj pa so nemški liberalci proti njim glasovali ; če pa niso bili koristni, kako si drznejo ti ljudje nam koga vsilovati? Ali mar res mislijo, da ne vemo, kdo pospešuje pravo našo korist?
Iz Celja. (Stremayer-j evi groši, dr. Krušič, f — svečava). V prvih dnevih t. m. je razposlalo naše okr. glavarstvo vsem župnijskim uradom naznanilo, da se bodo letos zopet ubogi nižji duhovniki obdarovali s podporo onih 500.000 gld., ktere je dunajski drž. zbor pred 4 leti prvič privolil dati iz vernega zaklada tistim duhovnikom, ki so seveda dobri državljani v smislu okrajnih glavarjev. Obrok za vlaganje prošenj postavljen je do 28. aprila. Da pa nihče ne prezre milostne ponudbe, je letos pri nas ukazano, da se prejem tega oglasa mora potrditi in glavarstvu vrnoti s podpisi dotičnih gospodov. — Ko se je prvič o tej podpori revnih duhovnikov v drž. zboru govorilo, je slavni poslanec Greuter rekel: Jaz poznam naše nižje duhovništvo, ono je res ubogo, a ponižati se ne bo dalo, ono pomanjkanje trpi, a rajši ga še bo tudi v prihodnjič trpelo, kakor da bi se tako ponižati dalo, da bi od svetne vlade milosti prejemalo na sramotni način. Greuter sicer bistra glava — ni bil nezmotljiv. Stre-mayer ima veliko krdelo prošnikov za razpisane groše, ktero še vsako leto raste ne samo na Tirolskem, kjer so duhovniki res silno vbogi, temuč tudi pri nas, kjer še plača duhovnikov posebno gg. kaplanov ni preslaba. Novine so nam poročale, da 1. 1874. bilo je v našej škofiji okolj 253 duhovnikov prošnikov za to podporo. To je lehko i razumiti, ako ne pozabimo, da je denar sploh zapeljiv in da okr. glavarji z drugimi uradniki prigovarjajo za te groše prositi in da še posamezni gg. dekani, ki se za to podporo poganjajo, druge gospode za seboj potegnejo. — Da se borno plačanim duhovnikom plača zviša, to mora vsak dobro misleč človek hvaliti, pa da cesarske gosposke hočejo s tem cerkvenim denarjem le tiste poplačati, ki so v političnih djanjih njim po volji, to je napačno in stori sramotno celo podporo za vsakega, ki njo prejema. Jasno ko beli dan je, da je nečastno te podpore prositi posebno za tistega, kteremu ni železna sila. Gospodje, ki preudarijo, da s tem v svoji veljavi pred svetom kolikor toliko zgubijo, ne bodo letos še pri tolikem siljenji za te groše prosili. Na Pruskem se ni edin kat. duhovnik najšel, ki bi bil za ktero še tako mastno cesarsko faro prosil, čeravno je vlada to želela. —
Včeraj je pri svojih stariših v Medlogu pri Celju umrl g. Martin Krušič, doktor vsega zdravilstva, za jetiko komaj 30 let star, previden sč sv. zakramenti, ki je po dovršenih šolah še le drugo leto bil zdravnik v Celji. Rajni bil je sin poštenih kmečkih starišev Martina in Mice Krušič, ki so svoje otroke brez velikega premoženja že skoraj vse lepo preskrbeli. Ivan je profesor, France hišni posestnik v Celji, Jakob kaplan in Vincenc je že sedmošolec, dve hčeri ste omoženi, ena je še samica. V nobeni družini na zemlji ni popolnega veselja in tako tudi tukaj. Naj bo pošteni žlahti v tolažbo sočutje, ki se je pokazalo danes pri pokopu. Ne le veliko kmetov, temuč tudi vse mesto bilo je zastopano. Slovenci občutimo zgubo takih mladih narodnih mož toliko bolj, ker so redki. Daj mu Bog večni mir! Pri jami je č. g. opat molil za rajnega narodnjaka, ki ima le slovensko žlahto — nemški. Dijaki peli so slovenski. — Našemu mestu proti ponočna tema, ker delniško društvo, ki je še le pred par leti gazometer postavilo, prišlo je na kant. Govori se, da se je vsa stavba prevelikansko napravila in da celo podvzetje hočeta 2 mestjana kupiti.
Iz Frauheima. (Podiranje cerkve — os ep niče.) Začeli smo dozdajno dosluženo cer-kvo sv. Ane razdirati in podirati. Radi bi svoji patroninji postavili lepšo svetišče. Med tem imamo za naprej v Frauheimu le eno in sicer rano službo božjo ob nedeljah in praznikih v stari zakristiji, ki se je za silo prenaredila v kapelo. Pozna božja služba se pa obhaja v Planincah v tamošnji veliki kapeli. Večernice bodemo in eli v Planincah in doma v Frauheimu. — Po našej fari zdaj hudo razsajajo osepnice. Pet po šest bolenih ljudi štejejo posamezne hiše. Pri Razbončanovih je v 4 dnevih umrlo četvero mladih ljudi. Se hujše pa neki razsajajo osepnice v slivnički fari zlasti v Račah. Bog nam daj brž toplejšega vremena. Delo hudo zaostaja, živini pa je začelo klajek ali krme po-menjkovati. Pravijo, da je po nekaterih krajih tudi vinska trta pozebila. Za ozimino se pa sploh bojimo. Bog pomagaj!
Iz Zreč pri Konjicah. (Sumljiva smrt.) A. Silli, lončar je že veliko let po svetu potoval. Več časa že je v Vitanji delal pri nekem lončar, mojstru. Na dan sv. Štefana je še bil v neki krčmi zunaj trga. Ker je snežilo, prosi za dežnik. Gospodar mu ga da in Silli se poda zvečer v trg domu po cesti, ne hudo vinjen. Na dan Svečnice zapazi nekdo truplo za vodoj v snegu blizo te krčme. Spoznajo da je to A. S. Dežnik je še bil pri njem in žepna ura, denarja pa ne. On si je že veliko denarja prihranil. Bil je skrben človek. Zato se pa sumi, da je bil umorjen zavolj denarja, in za vodo potegnjen.
Spoštovana gospa, stara mati Frančiška Vu-košek v Zrečab, je po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti 83 let stara 12. t. m. zjutraj u-mrla. Pogreb je bil sijajen.
Iz Slovengradca 9. sušca. (Pozor!) Neka jako zvita sleparka se od fare do fare klati. Pri mežnarjih pa tudi pri drugih ljudeh, ki so z duhovniki v kaki dotiki, poprašuje po duhovnikov denarstvenih razmerah, najbolj pa po njihovih duševnih kakovostih. Tudi cerkve in njene prostore skrbno opazuje, Konečno pa duhovnike po spoveduicah in prebivališčih nadleguje. Navadno pravi, da je iz Maribora doma, in hčer bogatih že mrtvih starišev, da je bila 10.000 gld. posedovala, a da je njeni lansko leto v Marenbergu umrli mož vse zapravil, in njo s tremi otročiči, ko-jih starejše je tri leta staro, brez vse pomoči zapustil. — Ker nima kaj živeti, je otroke v stanico zaprla in zapustila, sama za sebe pa sklenola smrt storiti. Neka nevidna moč jo je gnala danes v cerkev itd. Ko je slovengraški župnik iz spovednice vstal, in nje ni hotel več poslušati, je vzela neko steklenico in njo na usta nastavila, ter rekla: Nun erwarte ich hier den Tod! Zdaj pa tukaj smrti pričakujem. Da na tak način vsak v zadrego pride, se lahko ve. Tudi v Starem trgu in pri sv. Martinu je enako delala — in je brž ko ne zdaj na potu proti Konjicam. Posvetna oblast je na njo že upozorovana.
IzTerbovelj. (Strašna smrt pod zemljo.) V premogovih jamah Zagorskih podsipalo je četrtek 3. t. m. 5 knapov. Enega je udarla voda in šuta kar sama iz štolna (rov), da še menda o-zdravi. Druzega so prvi dan mrtvega izkopali. Tri pa je zaprlo v praznem rovu okoli 6 sežnjev dolgem. Kar koli mogoče, storili so jih rešiti, ker pa je bilo udrlega blata okoli 14 sežnjev na debelo, so še le sedmi dan do ubogih dokopali. Ko jim je bilo zraka, kteri da dihanje, zmankalo, so obnemogli, svojo knapovsko obleko glavi pod-ložli, ter eden poleg drugega v smrtno spanje legli. Eden, ki se je smrti menda najdalje branil, narisal je še na borov steber s trdo šibro slovo: „Z Bogom, ljubi bratje molite za nas, in molite k sv. Barbari, da vas ne zadene taka strašna smrt, kakor jo mi tukaj globoko pod zemljo zdaj storimo". Tri ali štiri dni in noči trpeli so toliki smrtni strah ino muko. Slovesnim pogrebom nesli so počivat mučenike toliko nevarnega rudarskega poklica. Trije zapustili so uboge udove in otročiče.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Za nas Slovence se nekoliko slabo kaže pri volitvah od tistega časa, kar nam je liberalizem slo žn ost razdrl. Zato nas pa jako veseli slišati, da so naši slovenski nasprotniki, tako zvani Mladoslovenci, nekoliko bolj hladnokrvni postali. To se vidi pri volitvi novega poslanca na mesto umrlega dr. Koste, na Kranjskem. Zedinili so se vendar naposled v enem kandidatu g. Graselliju, posestniku in iskrenem rodoljubu slovenskem. Upamo, da bode zmagal ! Te dni jo grof Brandis predložil v državnem
zboru prošnjo 265 kmetskih srenj zgornje-avstrij-skih. Srenje prosijo, da se kmetom toliko poslancev voliti dovoli, kolikor njim po njih številu in donesku denarstvene in krvne dače gre; to se reče, da bi kmetski človek prav po liberalnem nauku v volilnem redu in pravici toliko veljal, kolikor plača na krvi in dači. Kajti po novem volilnem redu je postavno sploh liberalnim mestom odmerjenih 6 krat več poslancev, kakor kmet-skim prebivalcem. Pri obravnavi je blagi grof nasvetoval, naj se prošnja izroči posebnemu odboru. Ali liberalna večina je nasvet zavrgla: to se reče: niti razgovarjati se nečemo o tem, kar ti: „pauri" zahtevajo. Vse prošnje so se vrgle pod liberalno klop. No, jezili se nad tem ne bo-demo! Veudar mislimo, da imajo Staročehi prav, ki vedno trdijo, da je najboljše v tak rajhsrath vol;ti poslance, ki vanj — ne g rej o. Tirolci so tudi teh misli. Volili so pretečeni mesec barona Dipauiija s tem, da ne smeje iti v državni zbor. Takisto se bo zgodilo z g. Giovanelli-jem. Bržej ko ne bo tudi na nas Slovence prišlo odločiti se, voliti može, ki ne pojdejo v državni zbor, dokler se kinetskim ljudem popolnem ne povrne — enakopravnost.
Ogrski minister Tisza, ki je zdaj kot minister zgubil poslanstvo, - se svojim poprejšnim vo-lilcem v Debrečinu zopet ponuja za poslanca. Ali ti mu pomenljivo odgovarjajo: „mi smo te poprej volili zavolj tega, kar si nam obetal, pa ne zavolj tvoje osebe." To kaže, da novi minister niti pri svojih starih volilcih nima več popolnega zaupanja.
Izmed poročil iz vnanjih držav je naj-važniše to, da je pravi kralj španjski Kari VII. zaroto, katero je nekdajni vojskovodja njegovega očeta, glasoviti general Kabrera, zoper njega snoval, srečno in popolnem zadušil. Vedno napreduje. Tako je prav !
Razne stvari.
(.Zastran: katekizma svetega leta) dohajajo iz mnogo krajev prašanja, ali se nebi pri drugem natisu še dodale potrebne molitve in litanije. Nam se je kazalo, da tega ni potreba, ker se za svetoletno pobožnost potrebne molitve itak v slehernih molitvenih bukvicah nahajajo.
(Zastran dr. Jož. Krajnca), smo dolžni svojo opazko št. 11. toliko popraviti, da naši bralci po-zved6, da je rajnki bil nekdaj iskren Slovenec, posebno od 1. 1848.—50. Leta 1848, ko so v Gradcu živeči domoljubi, med njimi dr. Muršec, dr. Razlag, dr. Dragoni .. . ustanovili politično-literalno društvo: Slovenijo, bil je dr. Krajnc eden najdelavniših udov. Branil je naše'narodne pravice po raznih časnikih in tudi v posebni nemško pisani knjižici. Leta 1850. in 51. je učil na graš-kem vseučilišči več predmetov juridičnih. Poznej
| je moral Gradec zapustiti in se preseliti v Herr-manstadt. Večkrat ali vselej zastonj je prosil za kako mesto advokata ali notarja na Slovenskem. Njegov součenec in zdajni minister Stremayer mu je pomagal v Innsbruck. Narodni profesorski kolegij v Pragi ga je pozval na praško vseučilišče. Ondi je tudi umrl.
(Žganja pijan) človek jo obležal v pozni noči na trdem snegu ter nesrečno zaspal. Njegov pesek pa, ki ni bil pijan, je pri njem čuval. Ljudje v bližnji vesi so slišali cvilenje in lajanje zveste stvarice, ki njih je na pomoč klicala. Ali nihče si tega ni domislil. — V jutru je bil človek mrtev.
(Draga dekliška Šola v Celovcu) bo stala svojih 180,000 gld. Večjidel si njo želijo le liberalci, ki tamošnje dekliške učilnice ne trpijo in nje tudi razširiti nečejo, ker v njej učijo č. s. Uršulinarce. Da se tem ognejo naložijo sebi in svojim somest-janom ogromne stroške. Razširjenje uršuliuske šole nebi več koštalo, kakor 6000 gld. Aboten pa drag strah pred Uršulinarcami!
(Smo mi Slovenci ali Nemcih) Dva učitelja, ki sta za to plačana, da potujeta in ljudi v kmetijstvu podučujeta, sta se napovedala, da prideta te dni na Laško kmetov podučevat seveda nemški, ker slovenski ne umeta. Dva soseskina zastopa sta odgovorila pismeno, da, ako bota slovenski učila, nju bodo radi poslušali, nemški ne umejo. Čudni so ti ljudje, ker menijo, da mora zavoljo njih vsak nemški znati!
(Iz pred celjske sodnije) 11. t. m. so porotniki krivega spoznali hudodelstva tatvine Anton-a Slomšek-a iz Ponikve, ki je bil v 61etno težko ječo obsojen. 1-2. t. m. France-ta Medved-a iz Trbovlj zavoljo uboja, ki je dobil 5 let. 13. t. m. Jakob-a Florjančiča iz Ptuja zavoljo oskrunjenja — 6 let težke ječe.
(Konji utegnejo postati dragi). Dobre 3 1/2 — 7 let stare žebce kupuje naša vlada do konca maja. : Bržej ko ne bodo tudi Francozi prišli po konje, ker njih na Nemškem ne smejo kupovati. Potre-1 bujejo pa za svojo vojno više 10,000 konjev.
(Dravski most nad Borlnom) napraviti je ptujskemu okr. zastopu dovoljeno. Do 1. 1877. 1 mora most postaviti, zato pa sme 50 let mostnino pobirati.
(Učiteljska skušnja) za ljudske in mestjanske šole se bode letos v Gradcu vršila meseca aprila t. 1. Kdor njo hoče delati, ta se mora do 28. t. m. pri ravnatelju (dr. Vrečko) izpraševalne komisije oglasiti.
(Javna zahvala). Savinski naročniki „Slov. Gospodarja" bivšemu vredniku in zdajšnemu Konjiškemu nadžupniku č. g. dr. Ulagi srčno zahvaljujejo za krepko, možato in nevstrašeno vredo-vanje in mu ob enem iz srca želijo na njegovem novem mestu srečo, milost in blagoslov božji.
Naročniki.
Tržiin cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Pšenice vagan ....	4	60	4	25	5	—	4	40
Kži „ ....	4	10	3	40	4	—	3	10
Ječmena „ ....	3	70	3	—	2	40	—	—
Ovsa „ , . . .	2	20	2	—	2	60	1	90
Turšice (koruzel vagan .	3	—	2	75	3	20	2	50
Ajde	2	60	2	45	3	—	2	20
Prosa „	3	50	3	10	3	■20	2	20
Krompirja „	2	10	i	80	2	—	2	—
Sena.....cent .	1	80	2	—	1	—	1	—
Slame (v šopkih) „	1	40	1	40	—	80	1	25
„ za steljo „	—	80	1	—	—	60	—	85
Govedine funt ....	—	25	—	24	—	26	—	24
Teletine „ ....	—	28	—	24	—	26	—	24
Svinjetine „ ....	—	29	—	24	—	36	—	28
Slanine „ ....	—	34	—	32	—	36	—	30

Pirlian in Pok.
0 H
h
0 z n a n i 1 o.
Kdor ima več vinskih droži skupaj, ta jih lehko in po najboljši ceni proda pri tukajšnima trgovcema v gosposki ulici Nr. 110.
Maribor V marcu 1875.
Pirhan in Pok,
trgovca.
2—3
M
w
a
h
w
0
I
Pirhaii in Pok.
El
Kaj novejši kurz! na Dunaju.
Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. % . Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa s 4kratnim srečkanjcm .
Ažijo srebra.............
„ zlata.............
17
70|
167 105 5
¥F. 10
24
IjOierljne številke:
V Trstu 13.'marca 1875: 77 5 52 12 48. Prihodnje srečkanje: 27. mareija 1875.
Pri Seitz-u V Gorici
so prišle lani —• pa prepozno — na svetlo bukve:
Sveti veliki teden
in
Velika not,
ali
cerkvena opravila tega svetega časa v latinskem in slovenskem jeziku s pravili za duhovne in pojasnili za ljudstvo.
3—3	Sestavil
Andrej Marnšič,
učitelj včrstva na c. kr. gimnaziji v Gorici.
Na prodaj so pri založniku Scitz-n v Gorici; — pri M. Gerber-ju, Giontini-u, Kleinmayer-ji & Bamberg-n, Lerher-ji in Ničman-u v Ljubljani; — pri C. Tandlerji v Novem mestu; — pri Leyrer-ji v Mariboru — pri T. Drexel-nu in fieiger-ji v Celji; — pri Bertsehinger-ji & Klein-u in pri KIecinayer-ji v Celovcu. — Naročujejo se lahko tudi pri vseh drugih bukvarjih, ali pa naravnost pri založniku Edv. Seitz-u v Gorici za poštno povzetje (Postnachnahme).
Cena jim je mehko vezanim I gold. 50 kraje.; trdo včzanih cena se ravna po tem, kakor so lepše in draže ali manj lepo vezane.
I* *
A o t o it K r h e i k p I
v gosjiodski ulici
v Mariboru.
1—2
Oblačila za spomlad in leto.

se priporocujejo v
bogati zalogi oblačil
gospoda Antona Scheikel-a v Mariboru
(v ffnsfios/ii iclifi.)
Vsa oblačila so njegovega lastnega dela in dobro narejena.
Spomiadna obleka
iz domače voljne . . od 22 gld. naprej francosko blago jako fino blago . . . , 26 „ „	jako fino blago .
Talarov za čč. gg. duhovne
iz peruvijena . . . od 17 gld. naprej Kajosa ali Ripsa je vedno v zalogi pripravljeno. Naročene stvari se takoj naredijo; in če se kaj želi na k ogled, se hitro in na vsako mesto pošle. Nevseče reči se franko retour tudi nazaj vzemejo.
^ Anton Stluifatl |	v gospinlski ulici
od 25 gld. naprej „ 30 „ „
od 13 gld. naprej
v iTRarilioru.
Izdatelj in založnik tiskovno katol. društvo. Odgovorni vrednik Dr. Lavoslav Gregorec. Tisk J. M. Pajk-a v Mariboru.