Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
58.
kos.
LJUBLJANA, dne 26. septembra 1931.
Letnik
II.
V S E B
‘175. Zakon o izpremembi 5j 29. zuk. o izpremembah iu dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih.
37(5. Zakon o izpremembah in dopolnitvah tar. št. 30 in 31 obče (uvozne) carinske tarife.
377. Zakon o znižanju prejemkov državnih civilnih in vojaških uslužbencev in upokojencev.
378. Uredba o znižanju osebnih draginjskih doklad.
379. Odločba o znižanju osebnih draginjskih doklad.
I N A :
380. Uredba o izpremembah območja srezov in občin zbog iz-premenjenih banovinskih mej.
381. Uredba o stalni podpori evangeljsko-krščanskim cerkvam in reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije.
382. Prijava za rodb drag. doklade eivil. drž. uslužbencev.
383. Razpis o carinjenju satihiranega rotacijskega papirja.
384. Razpis o železnih bobnih za kalijev in natrijev klorat.
385. Razpis o carinjenju bombažnega prediva na ind. tuljavah.
380.	Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
375.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji iu volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta ,	•
zakon
o izpremembi § 29. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih.*
§ i.
Odredba zadnjega odstavka § 29. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih z dne 18. maja 1930.,** se izpremeni in se glasi, kolikor se nanaša na najemninski vinar (gostaščino):
»a odredba § 6. o najemninskem vinarju (gostaščini) velja od 1. januarju 1932.«.
§ 2.
Ta zakon dobi moč, ko se razglasi v »Službenih no-.Vinah«.
Beograd, dne 30. decembra 1930.
Aleksander s. r.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
'dr. M. Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general P. R. Živkovič s. r.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne Si. januarja 1931., štev. 22/VI/27.
** Zakon, glej »Službeni lisk št. 35/10 iz 1, 1930.
376.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in pros. lasamo na predlog Našega ministra za finance, Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o izpremembah in dopolnitvah tar. št. 30 in 31 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
§ i.
Tar. št. 30 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi se izpreminja in se glasi:
Oljnati plodi: repica, kitajska oljnata retkev, bukov žir in drugi oljnati, drugje neimenovani plodi , , , , ,	6	4
§ 2.
Tar. št. 31 uvozne tarife v predlogu zakona o ob carinski tarifi se izpreminja in se glasi:
Oljnato1 semenje:
1. solnčično	6	4
2. sezamovo, makovo in bučje . ,	6	4
3. bombaževo, laneno, konopljeno
in ricinovo, , „ , , , „ , , prosto prosi
4. ostalo	prosto	prosi
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dn 2L sentemhra 1931., št, 218/LXlX/444.
§ 3.
Ta zakon stopi v moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Niški banji, dne 9. septembra 1931.
Aleksander s. r. Minister za finance:	Predsednik
dr. Dj. Djurič s. r.	ministrskega	sveta,
minister za notranje posle, Minister za trgovino	častni adjutant
in industrijo:	Nj. Vel. kralja,
dr. K. Kumanudi s. r.	armijski	general:
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. Drag. S. Kojič s. r.
P. R. Živkovič s. r.
377.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon o znižanju prejemkov.*
§ i.
(l)	Uradniški pripravniki imajo za prejemke mesečne plačo po draginjskih razredih, in sicer:
1. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od
VIII. skupine:
v I.	draginjskem	razredu	1700	Din,
v II.	„	„	1550	„	,
v III.	„	„	1450	„	,
2. v strokah, v katerih so. zvanja razporejena od
IX. skupine:
v I.	draginjskem	razredu	1470	Din,
v II.	,,	„	1320	„	,
v III.	„	,,	1220	„	,
3. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od 'X. skupine:
v I.	draginjskem	razredu	1330	Din,
v II.	„	„	1180	„	,
v III.	„	„	1130	„	.
(s) Poleg plače pripade uradniškim pripravnikom tudi rodbinska draginjska doklada.
§ 2.
(*) Osebne draginjske doklade upokojencev, ki so upokojeni v času od dne 1. januarja do dne 1. aprila
1931.,	in ki jim je vzeta v rešitvi o ureditvi pokojnine kot osnova za pokojnino tudi doklada na službo, se
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22. segleanhra 1931«	2J&
znižajo za toliko, kolikor znaša 5% skupnih mesečnih pokojninskih prejemkov, izvzemši rodbinske draginjske doklade.
(s) Odredba predhodnega odstavka velja tudi za častnike, vojaške uradnike in stalne, vojaške profesorje, ki so upokojeni v času od dne 1. oktobra 1929. do časa, ko stopi ta zakon v moč, kakor tudi za uslužbence državnih prometnih naprav, ki so upokojeni v času od dne 1. aprila 1930. do dne 1. julija 1931.
§ 3.
(’) Osebne draginjske doklade, ki se izplačujejo po odredbah uredbe o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij, usvojenih z ustavo, z dne 28. julija 1925., D. R. št. 88.900*, in njenih kesnejših izpremembah in dopolnitvah**, se znižujejo, in sicer:
(2) Aktivnim in upokojenim verskim visokim dostojanstvenikom s 6%, aktivnemu parohijskemu duhovništvu pa s 5%.
§ 4.
Nagrade dnevničarjev in honorarnih uslužbencev se znižujejo s 5% od kosmatega (brutto) zneska. Ta znižba ostane, dokler se ne predpišejo uredbe, označene v § 166. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. in v § 272. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931.
§ 5.
(‘) Vse specialne nagrade, specialne doklade na plačo v denarju in stalni honorarji, ki se izplačujejo po kakršnikoli osnovi, se znižujejo s 6%.
(“) Dotacije in tantijeme, ustanovljene po kakršnikoli osnovi, se znižujejo z 10%.
(3) Sedanji stalni ali začasni prejemki poedincev, ki se izplačujejo iz državnih sredstev v državi, kakor tudi v inozemstvu, če niso pokojnine, narodna priznanja in invalidnine, se znižujejo s 6%, po posebni odločbi pristojnega ministra pa tudi nad ta odstotek.
(4) Zneski, določeni po odredbah predhodnih odstavkov, se ne smejo več zviševati.
§ 6.
Ta zakon dobi obvezno moč na dan 1. oktobra 1931.’, tedaj prestane veljati § 23. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. in § 23. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931.
V N i š k i banji, dne 20. septembra 1931.
Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveto, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general P. R. Živkovič s. r,
♦ m	■■■■—» '
* »Uradni list« št. 255/80 iz 1. 1925.
** »Uradni list« št. 289/67 iz L 1929. in »Službeni itoU *L 124*21 iz L im,
Minister za finance:
Dj. Djurič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. Drag. S. Kojič, s. r.
Uredbe osrednje vlade.
378.
Na podstavi §§ 28. in 127. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. in §§ 29. in 133. zakona o državnem prometnem osebju se predpisuje ta-le
uredba
o znižanju osebnih dravinjskih doklad.*
Clen 1.
Osebne draginjske doklade, odrejene v § 19. zakona o uradnikih,** se določajo tako-le:
Predsednik ministrskega Sveta .... 6.000 Din, ministri in bani....................  4.500	Din.
Clen 2.
Osebne draginjske doklade, odrejene v razpredelnicah § 22. zakona o uradnikih in § 22. zakona o državnem prometnem osebju,*** se določajo tako-le:
Položajna skupina	Stopnja	Draginjski razred		
		1.	II. | 111.	
I.		1000		
II.	1	1000	850	
	2	1000	850	
III.	1	1 (XX)	850	760
	2	1000	850	750
IV.	1	1000	850	750
	2	1000	850	750
V.		1000	850	750
VI.		1000	860	750
VII.		1000	860	750
VIII.		975	825	725
IX.		950	800	700
X.		926	775	676
				
Clen 3.
Osebne draginjske doklade, odrejene v razpredelnici § 24. zakona o uradnikih, se določajo tako-le:
Položajna skupina	Draginjski razred		
	I.	II.	III.
L	855	730	680
II.	840	715	665
III.	825	700	650
			
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. septembra 1931., št. 218/LXIX/450.
** »Službeni list« št. 133/25 iz 1. 1931.
•** »Službeni list« št. 246/40 iz 1. 1931,
Člen 4.
Osebne draginjske doklade, določene v razpredelnicah §§ 24. in 25. zakona o državnem prometnem osebju, se določajo tako-le:
1. Zvauičniki I. kategorije:
Položajna skupina	Draginjski razred		
	I.	II.	III.
I.	850	725	675
II.	835	710	660
III.	825	7 (K)	650
IV.	815	690	640
II			
2. Zvauičniki II. kategorije:
Položajna skupina	Draginjski razred		
	I.	II.	lil.
I.	830	730	680
II.	790	690	640
lil.	750	650	600
			
Clen 5.
Osebne draginjske doklade, odrejene v razpredelnici § 25. zakona o uradnikih, se določajo tako-le:
Položajna skupina	Draginjski razred		
	I.	11.	....
l.	650	600	575
II.	635	585	660
Clen 6.
Osebne draginjske doklade, odrejene v razpredelnici § 26. zakona o državnem prometnem osebju, se določajo tako-le:
Položajna skupina	Draginjski razaed		
	I.	P.	III.
I.	640	690	566
11.	625	675	560
			
Clen 7.
1.	Osebne draginjske doklade, ki pripadajo po odredbah § 127. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. in § 133. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931. upokojencem, ki so upokojeni pred dnein
1.	oktobra 1931. in ki so jim v rešitvi o ureditvi pokojnine vzete v osnovo za pokojnino tudi položajne doklade, se znižujejo za toliko, kolikor znaša 5% skupnih mesečnih pokojninskih prejemkov, izvzemši rodbinsko dm-ginjsko doklado.
2.	Če bi tako znižana osebna draginjska doklada znašala manj od minimalne doklade, določene v odstavku (0 § 127. zakona1 o uradnikih in prvem odstavku § 133. zakona o državnem prometnem osebju, je izplačevati to minimalno doklado.
Člen 8.
Ta uredba dobi obvezno moč na dan 1. oktobra 1931.
V Beogradu, dne 19. septembra 1931.; št. 66.300/1.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. R. Živkovic s. r.
Minister za finance: dr. Dj. Djurič s. r.
» « m
379.
Na podstavi § 2. zakona o draginjskih dokladah častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov in gojencev vojnih akademij z dne 7. maja 1930., se predpisuje ta-le:
odločba
o znižanju osebnih draginjskih doklad.*
1. Osebne draginjske doklade, ki se izplačujejo po zakonu o draginjskih dokladah častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov in gojencev vojniii akademij z dne 7. maja 1930.** se znižujejo in sicer: generalom, admiralom, višjim častnikom in višjim vojaškim uradnikom za toliko, kolikor znaša 6°/o, vsem ostalim pa za toliko, kolikor znaša 5»/o skupnih mesečnih prejemkov, izvzem-ši rodbinsko draginjsko doklado. To znižanje se ne nanaša na podčastnike vojske in mornarice in gojence vojnih akademij.
2. Ta odločba velja od dne 1. oktobra 1931.
V Beogradu, dne 19. septembra 1931.; štev. 66.400/1.
Minister za finance:	Predsednik
dr. D j. Djurič s. r-	ministrskega	sveta,
minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. R. Živkovič s. r.
380.
Na podstavi §§ 3. in 16. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja predpisujem to-le:
uredbo
o izpremembah območja srezov in občin zbog izpremenjenih banovinskih mej.*
I. V Dravski banovini.
Člen 1.
Del občine Štrigove, ki je pripadala srezu čakov* škemu v Savski banovini, in leži na levem bregu reke Mure, pride v sestav občine Dolnje Bistrice v srezu dolnjelendavskem v Dravski banovini; del občine Štrigove na desnem bregu reke Mure pa stopi kot samo-stalna občina Štrigova s sedežem v Štrigovi v sestav sreza ljutomerskega v Dravski banovini.
Člen 2.
Vasi Dubrava in Dubrava Breg, ki sta pripadali občini Križovljanu-Cestici sreza varaždinskega v Savski banovini, stopita v sestav občine Zavrča sreza ptujskega v Dravski banovini..
Člen 3.
Vasi Presika, Badličan in Prhovec, ki so pripadale občini Gornjemu Mihaljevcu sreza čakovškega v Savski banovini, stopijo v sestav občine Središča sreza ptujskega v Dravski banovini.
II. V Vrbaski banovini.
Člen 4.
Občina Srnica, ki je pripadala srezu brČanskemu, in občine Špionica, Orahovica in Bosansko Petrovo selo, ki so pripadale srezu tuzlanskemu v Drinski banovini, stopijo v sestav sreza gračaniškega v Vrbaski banovini.
Člen 5.
Sela Gornja Bukovica, Donja Bukovica in Karačič, ki so pripadala vasiljevski občini sreza tuzlanskega v Drinskf banovini, stopijo v sestav občine Maglaja - sela, izpostave Maglaja, sreza gračaniškega v Vrbaski banovini.
Člen 6.
Sela Crni lug, Kazanci, Baslasi in Nuglašice, ki so pripadale donjo-poljski občini sreza livanjskega v Primorski banovini, stopijo v sestav občine Bosanskega Grahova, izpostave Bosanskega Grahova, sreza Bosanskega Petrovca, v Vrbaski banovini.
Člen 7.
Občini Ličko Petrovo selo in Zavalje, ki sta pripadali srezu koreniškemu v Savski banovini, stopita v sestav sreza bihaškega v Vrbaski banovini.
* >Službene novine kraljevino Jugoslavije« z dno 15, septembra 1931., št. 212/LXVlII/440.
III.	V Primorski banovini.
Clen 8.
Oni del donjo-poljske občine, ki ostane v Primorski banovini, stopi kot samostalna občina donjo-poljska ' s sedežem v Cebeliču v sestav sreza livanjskega.
IV. V Drinski banovini.
Clen 9.
Del občine Ponira — sela Zabuviči, Kričiči in Me-lina —, ki je pripadal srezu Jajcu v Vrbaski banovini, stopi v sestav občine Vlahovičev, sreza travniškega, v Drinski banovini.
Člen 10.
Občina vraniška, ki je pripadala srezu fočanskemu v Zetski banovini, stopi v sestav izpostave Goražda sreza čajniškega v Drinski banovini.
VI. V Zetski banovini.
Clen 11.
Občine Orebič, Kuna, Janjina in Trpanj, ki so pripadale-srezu Korčuli, stopijo v sestav sreza dubrovniškega v Zetski banovini.
Clen 12.
Mioška in belobrdska občina, ki sta pripadali srezu višegrajskemu, in jablaniška občina, ki je pripadala srezu zlatiborskenm v Drinski banovini, stopita v sestav sreza pribojskega v Zetski banovini.
Clen 13.
Dragliška, jasenovška in negbinska občina, ki so pripadale srezu zlatiborskenm v Drinski banovini, stopijo v sestav sreza novovaroŠkega v Zetski banovini.
Clen 14.
Selo Cerje, ki je pripadalo gokčanski občini sreza žiškega, v Moravski banovini, stopi v sestav uščanske občine, sreza studeniškega, v Zetski banovini.
VI. V Dunavski banovini.
Člen 15.
Selo Bajcetina, ki je pripadalo glediški občini, sreza žiškega, v Moravski banovini, stopi v sestav čestinske občine, sreza gružanskega, v Dunavski banovini.
VII. V Moravski banovini.
Clen 16.
Selo Bresnik, ki je pripadalo takovški občini sreza studeniškega v Zetski banovini, stopi v sestav bogutov-ške občine, sreza žiškega, v Moravski banovini.
Clen 17.
Cvetaška, ladeviška ln tavniška občina, ki so pripadale srezu ljubiškemu v Drinski banovini} stopijo v sestav sreza žiškega v Moravski banovini.
Clen 18.
Občina Kušiljevo, ki je pripadala srezu moravskemu v Dunavski banovini, stopi v sestav sreza resavskega v Moravski banovini.
Clen 19.
Ta uredba stopi v veljavo od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
Dne 14. septembra 1931.; III. št. 52.054.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega - Veličanstva kralja, armijski general P. R. Živkovič s. r.
381.
Na podstavi § 6. zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930.* predpisujem sporazumno z ministrom za finance to-le:
uredbo
o stalni državni podpori evangeljsko-krščanskim cerkvam in reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije.**
Clen 1.
Stalna državna podpora, ki jo po zakonu o evangeljsko-krščanskih cerkvah in reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije dobiva slovaška in nemška evan-geljsko-krščanska cerkev augsburškega veroizpovedanja kakor tudi reformirana krščanska cerkev v kraljevini Jugoslaviji vsako leto po državnem proračunu, se določa za vse omenjene cerkve skupaj z zneskom 1,444.000 Din.
Člen 2.
Porazdelitev podpore, določene v Členu 1., med pn-edine cerkve, navedene v členu 1., se vrši z rešitvijo ministra pravde za vsako leto po številu pripadnikov cerkvenih občin, ki so v sestavu dotične cerkve, in po stvarno dokazani potrebi teh cerkev.
Clen 3.
Število pripadnikov cerkvenih občin vsake cerkve iz člena 1. se ugotavlja po statističnih podatkih, ki jih mora predložiti vsaka cerkev ministrstvu pravde pred pričetkom novega proračunskega leta.
Minister pravde ima pravico, preizkusiti in ugoto-toviti točnost teh podatkov po občih upravnih oblastvih, in po tem med proračunskim letom zvišati ali znižati delež podpore, določen po prvem odstavku tega člena.
* Gl. »Službeni list« št. 21/7 iz 1. 1930.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17, junija 1931., št, 134/XLIII/298.
Člen 4.
Ministrstvo pravde daje dotičnim vrhovnim cerkvenim oblastvom od dne 1. aprila 1931. dalje vsako leto po poštni hranilnici, v trimesečnih obrokih vnaprej, za njih cerkev določeni del podpore na razpolago; ta se mora prvenstveno in poglavitno uporabiti za one namene, ki so določeni v državnem proračunu za leto 1930.-
1931.,	in po predpisih, ki jih za to izdajo pristojna cerkvena oblastva, in je to priobčiti ministrstvu pravde v vednost.
Izjemoma sme minister pravde določiti v svoji rešitvi, ki jo določa člen 2., znesek dotacije za vsakega vrhovnega duhovnega poglavarja iz dela podpore, dodeljenega njegovi cerkvi, in sicer na predlog pristojnega cerkvenega oblastva.
Člen 5.
Vrhovno cerkveno oblastvo vsake cerkve iz člena 1. mora poslati po preteku proračunskega leta obrazloženo poročilo ministrstvu pravde, za kaj se je uporabila prejeta stalna državna podpora in v katerem znesku.
Po teh poročilih oceni ministrstvo pravde dejansko potrebo dotične cerkve po državni podpori in predlaga znesek skupne državne podpore za vse cerkve, omenjene v členu 1., za prihodnje proračunsko leto v mejah dotacije, določene v državnem proračunu za leto 1930./31.
Člen 6.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem 1. aprila 1931. in velja, dokler se po dokazani potrebi na isti način ae izpremeni.
V Beogradu, dne 30. marca 1931.; št. 3102/31-XV.
Minister pravde:
D. V. Ljotic s. r.
382.
Na podstavi § 16., odstavka (‘) uredbe o draginjskih . dokladah civilnih državnih uslužbencev z dne 27. maja
1931., št. 35.000/1., »Službene novine< z dne 12. junija
1931., št. 130/LX/282, predpisujem ta-le obrazec:
Prijava
za prejemanje rodbinske draginjske doklade po uredbi o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev z dne 27. maja 1931., št. 35.500/1, »Službene novine« z dne 12. junija 1931., št. 130/LX/282 *
1	Ime žene:	
2	Ali je žena aktivna državna uslužbenka, upokojenka ali v državni službi kot kon-traktualna uradnica, dnevničarka ali honorarna uslužbenka?	
3	Ali živi vložilec prijave z ženo skupaj ali pa ločeno zaradi razdružitve' zakonske skupnosti?	
		
4	Ali ima žena dohodek in koliko na mešec?	
5	Ime in rojstni datum za vsakega otroka z navedbo, ali je zakonski ali pa pozakonjen. Za pozakonjenega otroka je navesti datum in številko odloka o pozakonitvi.	
6	Za otroka pod 16 leti: Ali ima kakršenkoli dohodek bodisi od javne ali zasebne službe, bodisi od premične ali nepremične imovine, in koliko na mesec? Ali ima mesto v kakršnemkoli vzgojnem zavodu ali prejema štipendijo, podporo ali naklonitev, od koga in koliko na mesec? Ali je vstopil kot učenec v obrt, trgovino ali drugo podjetje in ali ga delodajalec vzdržuje?	
7	Za otroka nad 16 leti: Ali se šola in na kateri šoli? Ali je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje? Ali kot neoinožena hči gospodinji svojemu očetu vdovcu?	
	Datum in kraj vložitve prijave:	
Priimek in ime, zvanje, urad in stanovališče vložilca prijave:
Na hrbtu prijave je natisnjeno to-le besedilo:
Navodilo
za izpolnitev prijave za prejemanje rodbinskih draginjskih doklad.
Prijava služi kot listina, po kateri se odreja in izplačuje državnemu uslužbencu rodbinska draginjska doklada. Zato je treba navesti vse zahtevane podatke naj-točneje, ker drugače vložilec prijave odgovarja mate rialno, disciplinsko in kazensko.
Razpredelka 1 in 5 sta jasna in treba jih je izpolniti ustrezno besedilu.
^ razpredelku 2 je navesti ženino zvanje in urad, pri katerem je zaposlena; če ni zaposlena, je vpisati: »Ni zaposlena.«
V razpredelku 3 je vpisati: »Živi v skupnem gospodinjstvu«, odnosno če živi ločeno, je označiti: »Živi ločeno« in navesti razloge, zakaj živi ločeno.
V rubriki 4 je označiti znesek mesečnega čistega dohodka in vir, iz katerega žena dohodek prejema (od posestva, od rente, od osebnega dela itd.). Če žena nima dohodkov, je vpisati: »Nima nobenega dohodka.«
V razpredelku 6 je navesti ime vsakega otroka z označbo, koliko ima mesečnega dohodka, kakor tudi z označbo vira dohodka; zavoda, v katerem ima otrok mesto; ustanove, od katere prejema štipendijo, podporo, naklonitev. Če je otrok kot učenec v obrtu, v trgovini ali drugem podjetju, je navesti, ali ga vzdržuje delodajalec in kakOj gogolnoma ali samo deloma, Za vsakega
otroka, ki nima dohodka ali vzdrževanja, je treba to posebej navesti.
V rubriki 7 je navesti ime otroka z navedbo šole, odnosno bolezni, odnosno činjenice, da je vložilec pri-
f jave vdovec in da mu neporočena hči gospodinji.
Vsaka prijava brez izjeme mora biti izpolnjena po vložilcu prijave lastnoročno in prav tako podpisana. Prijave, ki so jih izpolnile druge osebe, najsi so podpisane po vložilcu, se morajo takoj vrniti in se po njih ne smejo doklade izplačevati.
Kot potrebni dokazi po odstavku (2) § 16. uredbe se smatrajo:
Za razpredelek 1 poročni list.
Za razpredelek 3 potrdilo občinskega ali policijskega oblastva o skupnem, odnosno ločenem življenju, razen primera iz § 6.
Za razpredelek 4 potrdilo pristojnega občinskega oblastva o imovinskem stanju, odnosno davčnega oblastva o tem, da žena ne plačuje davka ali koliko davka plačuje. Istotako tudi za razpredelek 6 glede dohodkov otrok od posestva ali zaslužka.
Za razpredelek 5 rojstni list. Za pozakonjenega otroka izvirnik ali overovljen prepis odločbe o pozako-nitvi.
Za razpredelek 6 glede štipendije, podpore, naklo-nitve, kakor tudi o tem, da otroci nimajo mesta v zavodu, potrdilo šolskega oblastva. Za dokaz, da otrok, ki je v obrtu, v trgovini ali drugem podjetju, nima potrebnega vzdržavanja od delodajalca, izjava delodajalca, potrjena po policijskem ali občinskem oblastvu.
Za razpredelek 7 šolsko potrdilo, da je otrok reden dijak, če se šola; zdravniško potrdilo dveh zdravnikov v javni službi, če je otrok nesposoben za pridobivanje; potrdilo občinskega ali policijskega oblastva, če neporočena hči svojemu očetu, ki je vdovec, gospodinji.
Za vse ostalo zadostujejo dotične izjave vložilca prijav in se ne zahtevajo posebni dokazi.
Poročni list, rojstni list in odlok o pozakonitvi se morajo predložiti samo ob vložitvi prve prijave. Ko se vlagajo poznejše prijave, je treba priložiti rojstni list, odnosno odlok o pozakonitvi samo za onega otroka, za katerega se doslej doklada ni prejemala.
V Beogradu, dne 10. avgusta 1931,; št. 52.600/1.
Minister za finance: dr. D. t)uric s. r.
m • m
383.
Razpis
Ocarinjanje satiniranega papirja za tiskanje na rotacijskih strojih.*
V predposlednjem odstavku razpisa C. št. 29.131/29 Je predpisano, da se smatraj kot papir za tiskanje na rotacijskih strojih ves papir, beli ali naravno belo-sive barve, iz tar. št. 455, točke 1. a), ki se uvaža v namotih velikih dolžin. Z istim razpisom je objašnjeno, da se smatraj kot papir za tiskanje iz tar. št. 445, točke 1. a) tudi papir, omenjen v točki 1. a), če je satiniran, kar
4
pomeni, da je treba ocarinjati po tar. št. 445, točki 1. b) tudi papir za tiskanje na rotacijskih strojih iz tar. štev. 445, točke 1. a), če je satiniran.
Kakor sem opazil, se poslednje čase uvaža papir za tiskanje na rotacijskih strojih iz tar. št. 445, točke l.a), ki je satiniran; zaradi pravilnega pobiranja carine in ostalih davščin naročam carinarnicam, da se povsem najstrožje drže predpisov, obseženih v razpisu C. štev. 29.131/29, ko carinijo tak papir.
V Beogradu, dne 17. septembra 1931.; štev. 32.438.
Minister za finance: dr. Dj. Djurič s. r.
384.
Razpis
Železni bobni kot priznan zavoj za kalijev in natrijev klorat.*
Minister za finance je odločil na podstavi čl. 7. in 23. predloga zakona o obči carinski tarifi, da se smatrajo za priznane zavoje v smislu čl. 10. pravil o tari tudi železni bobni, če se v njih uvaža natrijev in kalijev klorat.
11 pisarne ministrstva za finance, oddelek za carine, v Beogradu, dne 13. januarja 1931., štev. 1252/IV. 1252/1 V.
385.
Razpis
Carinjenje bombaževega prediva, na-motanega na velikih industrijskih tuljavah.*
Zbog pospeševanja tekstilne industrije in na podstavi čl. 7. in 23. predloga zakona o obči carinski tarifi, je odločil minister za finance, da se odobruje izjemno od čl. 3. pravil o tari plačevanje carine na inozemsko bombaževo predivo, ki se uvaža na velikih industrijskih tuljavah iz železne pločevine in lesa, katere so se predhodno izvozile kot prazne in so bile prijavljene za povratek v smislu čl. 98. carinskega zakona od netto teže prediva, tuljave pa se opraščajo plačila uvozne carine kot domače blago, izvoženo na povratek, s pogojem: da se ugotovi pri uvozu, da so tuljave uvožene ▼ zakonitem roku in da se ugotovi s pregledom tuljav in s primerjanjem z izvoznimi deklaracijami, po katerih je izvršen izvoz, da so uvožene tuljave resnično iste, ki so se izvozile prazne na povratek po čl. 98. carinskega zakona.
Uvozniki, ki želijo izkoristiti te olajšave, morajo predložiti posebno prošnjo carinarnici, ki nato izda takoj potrebno rešitev. ,
Iz pisarne ministrstva za finance, oddelek za carine, v Beogradu, dne 13. januarja 1931., štev. 1251/IV.
386.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 179 z dne 8. avgusta 1931.:
Njegovo Veličanstvo kralj je postavil z ukazom z dne 14. julija 1931.: za inšpektorja 4. skupine 2. stopnje pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani dr. Kurbusa Bogdana, svetnika 5. skupine iste direkcije; za svetnika 4., skupine 2. stopnje Suha e a Antona, svetnika 5. skupine pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani; za administrativne uradnike 6. skupine:	Binder Marijo, Jereba Franca in
Štamparja Milana, administrativne uradnike dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, 7. skupine; za p. t. uradnike 6. skupine Čuša Jakoba pri p. t. uradu v Murski Soboti; Dularja Josipa, Hofmana Edvarda, Modrijana Ivana, Pokorna Tomo in Vojsko Vladimirja pri p. t. uradu v Ljubljani 1; K r a k e r j a Alojzija in Vebra Gabrijela pri p. t. uradu v Ljubljani 2; Klinarja Vladimirja in Klasinca Franca pri p. t. uradu v Mariboru 1; Volavška Franca pri p. t. uradu v Mariboru 2; Kambiča Ivana pri p. t. uradu v Novem mestu; za tehnike 7.skupine: Lenasija Milana, tehnika III. terenske t. t. sekcije v Ljubljani, Urbanca Miroslava, tehnika mestne t. t. sekcije v Ljubljani, in Remca Maksa, tehnika dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, dosedaj 8. skupine; za računske uradnike 7. skupine: Hočevarja Jerneja, Lebna Franca, Levstka Franca, Podrebrška Sta n k a, Rif 1 j a Franca, Rusa Ivana, Slamiča Vinka in Šparhakla Leopolda, računske uradnike dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani v 8. skupini; za p. t. uradnike 7. skupine:	Buljevič Marijo, Cerarja Petra,
Čampa Josipa, Črnjača Ivana, Kratohvil Ano, Marušič Justino, Vebra Rudolfa, Žnidariča Franca in Hribarja Gregorja pri p. t. uradu v Ljubljani 1; Lebiča Rudolfa, Dvoršaka Gustava, Filipiča Josipa, Kadunca Srečka, Mošeta Franca, Smrdu Marijo, Sinrdu Viljema in Vrtovec Hildo pri p. t. uradu v Ljubljani 2; Kunsta Vaclava, Ortana Ivana in Firbasa Janka pri p. t. uradu v Mariboru 1; Grošlja Miroslava, Ivnika Antona, Korna Franca, Monda Josipa, Šetinca Martinu in Gradišnika Josipa pri p. L uradu v Mari-
boru 2; Bizjaka Alojzija pri p. t. uradu v Domžalah; Brumca Franca pri p. I. uradu v Cankovi; Šumana Franca pri p. t. uradu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Kolar Marijo in Kosmač Katarino pri p. t. uradu v Kranju; Kržišnik Marijo pri p. t. uradu v Mostah pri Ljubljani; Lenart Amalijo pri p. t. uradu Št. Vid nad Ljubljano; Petroviča Nikolo pri p. t. uradu v Slovenski Bistrici; Rabiča Pavla pri p. t. uradu v Laškem; Trstenjak Antonijo pri p. t. uradu v Kamniku; Višnerja Leopolda pri p. t. uradu v Celju; Butkoviča Slavka pri p. t. uradu v Slatini-Radenei in Žehlja Franca pri p. t. uradu v Meži, vsi p. t. uradniki 8. skupine.
Minister za promet je odločil z odločbo z dne 25. julija 1931., D. štev. 4495/31, da se odpusti Bras Oton, pomožni strojevodja 10. položajne skupine direkcije državnih železnic, v Ljubljani iz državne službe po pravo-močni razsodbi disciplinskega sodišča prve stopnje pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Z odlokom načelnika oddelka za carine z dne 31. julija 1931., štev. 25.32G/IV, je sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podal Markelj Maks, carinski posrednik carinarnice na Rakeku.
Številka 180 z dne 10. avgusta 1931.:
Njegovo Veličanstvo kralj je postavil z ukazom z dne 14. julija 1931 pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani za višjega svetnika 4. skupine 1. stopnje ing. Kolariča Matevža, svetnika 4. skupine 2. stopnje iste direkcije.
Številka 181 z dne 11. avgusta 1931.:
Minister za šume in rudnike je postavil z odlokom z dne 28. julija 1931., R. štev. 12040, pri direkciji državnega rudnika v Zabukovcih za pomožnega tehničnega manipulanta v 7. položajni skupini s plačo Din 730—, s položajno doklado Din 400'— in osebno draginjsko doklado Din 850— mesečno Velikonjo Antona, dosedanjega pomožnega tehničnega manipulanta 9. položajne skupine s plačo Din 675-—, položajno doklado Din 300— in osebno draginjsko doklado Din 800— mesečno v službi pri isti direkciji.
Prepovedano uvažanje in razširjanje. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 1. avgusta 1931., I. štev. 25.019, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati madžarski knjigi »Helytelen Utaken« in >A Sovjet 1930 ban« v izdaji Genius Knadasa v Budimpešti.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 3. avgusta 1931., I. štev. 25.229, je prepovedano uvažati v našo držalo in v njej razširjati reviji »Croatian Review« in »Hrvatska Smotra«, ki izhajata v angleškem in jugoslovanskem jeziku v Filadelfiji,
Izdaja kraljevski! banska uprava Dravske banovine; njen pr edstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v LjublianL Tiska in saiagat Tiskarna sMarjrm« g tjitbljan U aipn predstavnik: ytinor fthhdlek S Ljubljani,