13. številka. V Trstu, v soboto 14. februvarja 1891. Tečaj „EDINOST" t h Rja dvakrat na teden, vnako gredo in aoboto ob 1. ari popoludne „Edinost" stane: ta Tie leto gl. 8.— ; i*ren A*»t. ».— gl. ta polu let* „ 3.—: „ , 4.50 „ ta četrt leta „ 1.50: „ „ 2.25 „ Ponamične številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka ▼ Tritn po & nov.. v florioi in v Ajdovžčlni po « nov. K i saročbe bres priloiens naročnin« ■• upravniiivo a« ozira. EDINOST OglMl in osnanila »e rakune po vrNkira v petitu ; za HMlove t debelimi črkami h« plačuje prostor, kolikor bi ga obneslo navadnih vrstic. Poilana, javne zahvale, osmrtnic« itd ne račune po pogodbi. v«i dopiHi ho pošiljajo uredništvu v uliei Carintia št. 25. Vsako pismo mora biti Irankovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije so proste poštnin«. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V tdinojt Je m ć Slovenci, ne volite poslancev brez idealov! Dopis a Kranjskega. Slovence imenujejo nekateri intere-santen narodič. Pa ni tnko napačno to imenovanje. Ali mar ni čudo, da smo »kozi tisoč let, ko so nas nemški in laški uradniki in slični oblastniki vladali, vender le svoj jezik, svojo narodnost ohranili, ali ni mar Čudno, da etno se napoeled začeli še zelo zavedati svoje narodnosti in potegovati ne za svoj narodni jezik. Slo« venci pa zaslužimo tudi, da nas svet imenuje pošten narod, kajti borimo se za svoj jezik, za svoje pravico le s poštenimi sredstvi; pri svojih terjatvah se zmirom in zmirom le na postavo sklicujemo in le s postavnimi sredstvi skušamo priboriti si svoje pravice. To dobro ime si moramo tudi v bodoče ohraniti, zlasti pa takrat, kcdar v javnost stopamo. Očitno se med svdt podaja narod s svojimi društvi, s slovstvenimi proizvodi, zlasti s perijodičnimi, posebno pa se takrat narod o g 1 a i a, kedar so volitve, volitve v občinske, deželne in državne zastope. Volitve eo brus, na katerem se kaže trdost, jeklenost in značaj naroda. Žalostni so bili časi za Slovence, ko smo pošiljali več ali manj nemškutarjev v -deželne in državne zastope. Ti časi se nam morebiti ne bodo več povrnili, vendar moramo jako oprezni biti. Vsaj ni še ■ dolgo temu, ko smo poslali Slovenci v državni zbor narodnega zastopnika, ki ni bil menda še slovenščine zmožen. Previdni moramo Slovenci torej biti, ako se nam z nova priporoča državnozborski kandidat, ki ni zmožen slovenskega jezika, ki niti ne govori niti ne piše v slovenskem jeziku s svojimi slovenskimi voliloi. Previdni moramo Slovenci biti tudi s takimi kandidati, kateri priporočujejo Slovencem prijenjljivost in popustljivost v narodnih zadevah, češ, lože bodemo potem kaj v materi alnem obziru od vlade zahtevali in dobili. PODLISTEK. Pismo, pisano pustni torek. Zopet primero pero v svojo desno roko — ali pa v levo, kaj ne, to vam je vse eno — in vam pošljem „pustno pismo". Sama prevara vlada na svetu. Če gre človek v cerkev in vidi množico pobožnega ljudstva, nehote si misli, no, Bog ima še dobre otroke. Če pa gremo po mestu zadnje dni pusta, smeje si bomo rekli: Ves svet je velik norec! Vendar pa je prevara prvo in drugo. Vsa okolica je podobna plesišču. Tresk, kdo bo pa podplate delal! Pa, da se komu ne zamerim, zato brzo kaj druzega. V „Edinosti" št. 9 čital sem — no, čitali smo, da so v tržaški okolici že .ku> kavice*. Mene rado zebe, zato sem bil vesel, češ, pomlad je Id. Na, spak ; zopet je burja in mraz I Prevara na vsak način. Konec dopisa krasil je posten „X." V matematiki včasih mnogo velja, včasih je x=atO ; včasih pa še manj — no manj kot „nič", to — to pa je zopet — prevaro. V obče nam je Slovencem pazljivosti treba, zlanti ker smo pri mnogih odličnih domoljubih opazili, da so včasih popustili še za trenutek narodno zastavo, da so le vstregli željam svojo frakcije. To smo bili opazili žalibog v kranjskem deželnem zboru lani, ko sta dva od sedanjih državnozborskih kandidatov v narodnem vprašanju glasovala z našimi nasprotniki zoper narodno ustanovo, zoper željo velikega slovenskega domoljuba, in ko se to glasovanje ni izvršilo po naključbi, marveč na priporočilo odličnega slovenskega glasila in slovenskega društva. Slovenoi, bodimo torej previdni, kedar se nam taki kandidatje oglašajo. Še previdnejši moramo biti, kedar se nam oglašn kandidat, ki se pred svetom ni izkazal roož-beseda, in kedar se nam ponuja mož ki ni prišel in ne namerava priti na dr-žavnozborski stol s pomočjo svojih idealov. Slovenci, če nat vodijo pri volitvah drugi nagibi, in ne naši ideali, potem smo že izgubljeni, potem bodemo danes volili bogatega narodnjaka, jutri bogatega veter-njaka in naposled imovitega ali upljivnega nemškutarja. S tem si nakopljejo veliko odgovornost ne samo volilci, ampak tudi vsi tisti odbori in časniki, ki utegnejo izvolitev takega poslanca pospeševati. Slovenoi, ohranili smo si dobro ime kot pošten narod v svoji težki politični borbi; s k u S a j m o, da si to lepo ime tudi v bodoče, zlasti pa pri sedanji važni d r-žavnozborki volitvi ohranimo! Politični pregled. Notranje dežele. Minister za Galicijo, gospod Zaloški sam je nekda v ministerskem svetu glasoval proti svojemu rojaku, g. D u n a j ew-s k o m u in je potemtakem sokrivec na padcu poslednjega. V poljskem klubu so nekda radi tega jako nevoljni na Zaleskega. Krakovski „Czas" meni, da je povrat cen- Toda sedaj nastopi post, Čas pokore, zato naj še kaj pametnega zapitem. Nedavno čital sem, da je nekaterim gg. jako zoprno slovensko petje v tržaških cerkvah. To je pa res preveč! Takega Lahona bi jaz kar z gosli počesal, pa — naglost ni dobra. Mislil sem, počasi mislil in prišel na sled, da je njih pritožba za 10°/0 opravičena. No, ne gledajte tako; mislite, slušajte! Lepo pecje jo nekaj posebnega, rekel bi — nekaj nebeškega. Lepo, milo ubrano petje človeka nekako očara, ublaži ! Jo pa v Trstu slovensko oerkveno petje tako P Nikakor ne. Le poslusajmo prelepo pesen „Sveto". Kako gido ne zgovarjajo besede! Potem pa še vsak po svoje vpleta vmes svojo figure, trilerje itd. da jo treba res kosmatih ušes, da se vse to potrpi. Je li čudno, da tako petje Italijanom ne ugaja F! Pri sv, Antonu, pri »v. Jakobu itd. v Trstu in pa — recimo — pri sv. Jakobu v Ljubljani ! Joj, Tržačani ! Spravite ušesa v žep ! Je li ros Trst tako ubožno in zavrženo mesto, da ne more imeti vsaka farna cerkev kakih 12 pevcev, ki bi peli po notah, in pa zgovarjali besede kakor za- tralizma pri nas nemogoč. Ministerski predsednik — podprt po zaupanji krone, Konservativnih in avtonouaintiskih elcme\tov — je rešil mnogo važnih vprašanj in go-♦rnrtj ne bode sedaj podiral, kar je v 11 letih sezidal. Poljaki so vedno priznavali Nemcem pristojno jim mesto, ali branili so sebe in druge pred hegemanijo centra-listov in liberalcev. (To ni res. Op. ured.) Težko bi bilo, že se sedaj pogoditi prihodnjo situvacijo in prihodnjo vladino mer. Zato pa velja za sedaj geslo: kot temeljna misel dosedanja tradicija poljskega kluba in kot taktika mirno čakanje, da vidimo, kako se da rešiti vpliv največe kron o vine. „Czas" pravi, da besede te ne veljajo vladi, ki so je razdvojila ter s tem vse presenetila in vzbudila vznemirjenje, ampak veljajo novim kompromisom in zvezam v državnem zboru. Poljski klub najde gotovo svojo mesto v „ravnovesju" strank, koje se drže avtonomije in konservativnih idej. Nikoli pa se ne bode vezal z ekstremnimi strankami, ako bi tudi hotele jamčiti stališče Galicije ali ako bi hotele deželo pridobiti z obetanji kakih koristi. Iz te izjave poljskega lista bi se dalo posneti, da se Poljaki za sedaj z nikomur ne vežejo in da se hočejo svoječasno pridružiti oni stranki, koja jim največ ponudi. V ta namen mislijo za sedaj „na bodočo kompromise in zveze". Nade Poljakov so pa tudi dokaj osnovane, kajti nemško-liberalna stranka došla jim je h svojim volilnim oklicem na pol pota naproti, češ, da jej bodo delovanje tudi druzih parlamentarnih skupin dobro došlo. O predzgodovini ostavke D u n a j e w-s k e g a piše Lvovski dopisnik Dunajske „Wiener Allg. Zeitg.* : „Dunajewski bil je že od začetka za to, da se ruzpusti državni zbor, prinesel pa je seboj v ministersko posvetovanje neko izjavo — koja naj bi se bila objavila v vladnemu listu, — da se hoče vlada tudi zanaprej opirati na večino, izkušeno v dobi 12 let. hteva sedanji čas in pa cerkvena dostojnost P Petje je umetnost; zato treba vaj, truda, žrtve. Ć. duhovščini v Trstu bi svetoval, naj skupno osnuje kako pevsko šolo, kakor jih imajo drugod. Po veličastnih cerkvah naj bi se glasilo milo ubrano petje in povzdigovalo duha k Bogu. To bi bilo vsem ljubo in tudi gg. Lahom bi ne bilo toliko zoprno kakor je sedaj. To si zapišite, da no pozabite, pa ne jezit« ae ! Vsak naj svoje stori in vso bode bolje. Borovski. On • • • PoToat grofa E. A. S a I i u s a. (Dalje.) VIII. Loreno je stopil iz sobe, šel v dvor in z nasladom začel dihati sveži zrak. Razburjenost in vznemirjenost polastili sta se ga iznova. -Čud na, posebna jednakost," mislil si je. „No to ni on ! . . Mrtveci ne prihajajo nazaj . . No kdo je pa ta P Kako rešiti zagonetko . . . Kdo jo ugane P" Na to je predložil minister grof Schonborn nek drug načrt, kojega je spisal dr. S t e i n b a o h. Ta načrt je bil odločno za to, da se vlada približa levici. Pri glasovanju bila je jednakost glasov; grof Taaffe je pretrgal sejo, da od najvišjega mesta dobi potrebnih ukazov. Ko bo je seja zopet otvorila, izrekel se je Taaflfe za Steinbachov načrt. Minister Z a 1 e s k i , koji je popred glasoval za načrt svojega rojaka, se je na to izjavil, da je služabnik krone in da se uda nje želji. Dunajewski je na to odgovoril, da on se čuti svetovalca krono in da stoji in pade se svojim načrtom. Ker so pa ta poslednji načrt s večino glasov odklonili, bil je odstop Du-najewskcga gotov. Na to bo na predlog Zaleskega Steinbachov načrt po nekaterih mestih nekako v avtonomistiikem zmislu zasukali ter ga potem v poznani obliki prijavili. Imenovanje Steinbacha bila je le posledica teh dogodkov. Pripomniti mi je še, da Dunajewskemu nikakor ni bilo ljubo, da so ga pozvali v gosposko zbornico, kajti državnozborski mandat bil bi mu ljubši." „Neue Fr. Presse" objavlja avstrijskih škofov pastirski list, ki se ima izdati povodom volitev. V tem listu se pravi: Pri vsej pravični ozirnosti na avstrijskih narodov različne interese, morajo zahteve narodov vedno jednoto države imeti pred očmi in spoštovati življenske pogoje vkupne domovine. Po katoliških načelih se ljubezen do naroda ne smo obračati proti zakonu, proti ljubezni do bližnjega in do brata, in ne sme ponižati do poganskega plemenskega sovraštva. Pastirski list pozivlje voliloe, naj volijo značajne, zvesto avstrijski misleče in odločno katoliške može. Vnanje države. Vsi ruski listi kar tekmujejo, kako bi prisrčniši izrazili svojo prijaznost do Avstro-Ogrske. „Graždanin" piše: „Mladi nadvojvoda doSel je iz domovine, kj«r je mehanizem državne mašine zelo In takoj je Lorenc skoro zakričal : — Zaher 1 Zaher zna vse . . . Zamislivši se nekoliko minut, uveril se je Ohotskij popolnoma, da gotovo zna stari strežec — in jedino on — tajni uzrok tega neverojetnega prikaza. „Maščujo se, ker sem mu ukazal ostaviti grad. Toda s tem sem mu odgovoril na izzivajoče obdolženje o stričevi smrti. A ako je bil zadušen ... je bil morda od kakega drugega, kakor od onih dveh, ki sta skušala zadušiti tudi meno P . . Ko je dolžil Zahor mene, ni znal morda o prisotnosti . . . onega drugega čudaka P . . Ali sta izvršila skupaj zločin in hotela spraviti se na-me . . . Snuje se od dveh človekov, da bi pooiala gospodarja grada !.. A solze, žalovanje Zaherja pri stričevi smrti P Kaj je to P . . To ni bila igra. Hodil je veB potrt, a vzvoselil se jo samo pri poglodu na-me, polnem zlobe in zavisti . . . Ne, ni se mngol vdeložiti zločina. Moj Bog! Kar vrti se mi v glavi. Vse se ini meša . . . To jo pravo vražje navdahnjenje I" Neki notranji glas ukazoval je baronu, naj ide takoj naravnost k Zaherju in *e pogovori krotko z njim, naj ga poprosi kompliciran, v Rusijo, kjer je ta mehanizem zelo jednostaven in kjer se duhovi ne plače bodočnosti v očigled politiki vladarja, koji želi ca zunaj miru in ca znotraj blagostanja ljudstva. Pri teh odnosajih in pri taktm čutstvovanju ne more visoki gost pri nas druzega najti, nego sicer nevidno ali tem živahnejše zatrdilo, da bi bila za njega domovino politika trajne odkritosrčnosti in zaupanja do te velike države, koja išče le • reče svojega ljudstva, najbolja. Novo italijansko minister- • t v o umaknilo bode vse predloge prejšnjega ministerstva Crispi vstevši predlogo o reorganizaciji prefektur. Program ministerstva je: Teženje po jedinem cilju, da ae ohrani mir; gojitev prisrčnih odnošajev do vseh evropskih držav ; v notranjem pa braniti svobodo, postave spoštovati in po varčnosti ustanoviti ravnovesje v proračunu. — Iz Rima javljajo, da se Rudini res z raznimi strokovnjaki posvetuje, kako bi le dalo pri mornarici kaj prištediti. Se le pott>m, ko to doženejo, izvrši se imenovanju ministra za mornarico. DOPISI. Iz Pomjana dne 12. februvarja 1891. (Izv. dop.) Poročala je že „Edinost", kako ■o „volilne liste" tukaj izpostavljene, namreč doma pri tajniku, namesto v županijskom uradu, in da je bilo treba pritožiti se ces. kr. okrajnemu glavarstvu, da naj bi ono kategorično zapovedalo tajniku, da naj dela po postavi. In sedaj še nekaj druzega, iz čeBar bodo bralci razvideli, zakaj se je tajnik toliko protivil in bal, „liste" izstaviti v županijskim uradu. Pri zadnjih volitvah za občino je bilo v I. razredu vseh volilcev 187, v II. razredu pa 348, tedaj skupaj 535 volilcev. Od teh sedaj nima glasa 20 volilcev, ki imajo posestvo, pa ne stanujejo v pomjan-ski županiji, večjidel iz Kopra in drugi iz druzih županij. Dalje je bilo pri zadnjih volitvah v II. razredu precej volilcev, ki so plačali davek pod pet goldinarjev; sedaj tudi ti nimajo glasa, ker ne plačajo davka, kakor postava zapoveduje, — pet goldinarjev — in teh je bilo okoli 15. — Je pa tudi še nekaj tacih, ki so zadnjikrat glasovali za italijansko stranko, pa niso imeli pravice voliti — takih je bilo tri ali štiri in potem trije, ki so umrli. Tako bi bilo število vseh pravico imajočih volilcev še pod 500 (pet sto); koliko je pa vpisanih volilcev v sedanjem imeniku P Svet beri, oproščenja, naj se pomiri z njim in prosi ga, da bi mu objasnil ves ta neverojetni dogodek. Toda prirojen ponos ni dopustil Lo-rencu, da bi šel prvi pomirjevati se s prostim slugo, s strežcem. Skoraj ves grad prebrel je baron Ohotskij, prosil in razpraševal vse sluge, kako ae je prigodil zagonetni dogodek, na kak način se je pokazal mrtvi in pogre-beni grof, kakor bi bil živ. Baron je izvedel, da je objavil Zaher zjutraj po pogrebu VBem prebivalcem o prečudnem dogodku v gradu. V zločinskem in drznem dejanji dolžili so gotovo njega, barona. Po Zaherjevih besedah je bil šel grof nenadoma, ne da bi komu povedal, po noči iz grada, ker je prebival v njem nekoliko let neprestano. To odsotnost porabil je baron, da bi objavil njegovo smrt in pokopal koga drugega mesto njega. — Ste prišli z uma ! vzkliknil je Lo-renc. — Kaj neste videli vsi grofa mrtvega P Se neste poslavljali od njega, ga neste videli v rakvi ? Ni li plakal sam Zaher kakor otrok, ne da bi šel celi dan ni za korak od tela P (Dalje prih.) čudi se in strmi: 623. — Od kod jih je tajuik dobil, to je uganjka! Zato ni čudno, da se govori po občini, da ta in ta je bil zadnjikrat v III. razredu, tedaj plača davka pod pet goldinarjev in sedaj je v „listi* in ima pravico voliti! In od teh 123 in več volilcev so večji del ali skoraj vsi iz onih vasij, kjer tajnik ve, da jih bode za-se dobil — iz onih vasij pa, kjer bodo skoraj vsi proti njemu, pa je uvrstil prav malo onih ki nimajo pravice voliti. To je tedaj vzrok, zakaj tajnik ni hotel imenika volilcev pokazati — in se je govorilo okoli po vasi, da mu je gosp. okrajni glavar v Kopru ukazal (! P), da ne sme nobenemu „listin** pokazati. Sporočili in naznanili so možje, katerim je kaj mari za volitve, vse to alav. c. kr. okrajnemu glavarstvu. Kako bode to ukrenilo, čakamo. Če je še kaj pravice na avetu in če sploh hočejo postave spol nje vati, morajo one krivične „liste" uničiti in dati nove narediti, drugače pa postava več nima veljave! Liste so pisane tudi v abecednem redu in brez naznanila, koliko vsak vo-lilec plača davka — tudi to je voda na njih mlin. Danes so prišli v Pomjan, Kamor jih je tajnik po občinskom slugi (fantu) poklical, trije iz Marezig, dva iz Loparja, eden iz Trušek, eden iz Bošta, dva iz Manžana (doma bivšega župana Gugneza) trije iz Šmarij in Garžona in po dva iz Kostabone in Krkavec. Tukaj bodo prejeli 0 r d i n e (ukaze), kako in kaj naj delajo — že sedaj teče vino in pijejo ga, kolikor hočejo — in vsi ti so sami renegati in Iškarijoti. Pri zadnjih volitvah v občinski zbor so skoraj vsi glasovali za slovensko-domače može — sedaj pa bi hotel tajnik, da glasujejo za može, po njem — Italijanu — nasvetovane. V sredo so imeli renegati in Iškarijoti iz pol občine svoje o r g i j e t Šlo je črez „farje", „Kranoe", „Hrvate", „tujce" (fo-rešte), kar seje le kdo z misli ti mogel, toda če bode veljavna postava in pravica, jim vse to ne bode pomagalo! Komunski (občinski) sluga (fante) hodi na povelje tajnikovo okoli in pregovarja volilce za italijansko stranko in pravi, kar pa Še nihče ne ve gotovo, da bodo volitve volilnih mož tukaj prihodnji petek in soboto t. j. 20. in 21. t. In to bi bilo tudi nekaj proti slovensko-patrijotični stranki — ker bi bile skoraj ali gotovo najprej volitve v Pomjanu v celem okrajnem glavarstvu, in ker bi se takrat duhovniki ne mogli vdeležiti tako volitev, kakor jim dolžnost in vest nalaga — ker parola je tukaj izdana, „le farja nikar ne voliti". To so se naučili od Italijanov po Istri, in sedaj jih slepo ubogajo I Reveži slepi se dajo od svojih sovražnikov voditi! Italijani mislijo postaviti za kandidata v zapadnji Istri nekega Madonizza, velikega bogatina iz Kopra. Opazke uredništva: Postava pravi, da listine morajo biti javno izpostavljene skozi 8 dni. V tej dobi ima vsakdo pravico zase in za druge reklauio-vati, v slučaju, da ni vpisan v listine, a ima do tega pravico. Sporočilo in naznanilo o nepostavnem postopanju g. tajnika Pumjanskega ces. kr. okrajnemu glavarstvu v Kopru je že takova reklamacija in ono je gotovo ukrenilo potrebno, da se postava vrši in red vzdrži. Glede občinarjev, koji imajo pravino voliti volilne može, velja sledeče pravilo: Volilci so vsi oni obćinnrji, koji so bili pri zadnjih občinskih volitvah uvrščeni v I. ali II. volilni razred brez ozira na to, koliko davka plačujejo. Razun teh tudi oni III. razreda, koji plačujejo najmanj 5 gl. direktnega davka. V listinah pa mora biti zabilježeno, koliko vsakdo davka plačuje. Nadejamo ae, da se pošteni slovenski volilci ne bodo dali podkupiti — bodisi 1 denarjem, ali jelom ali pilom — kakor se je več zaslepljenih občinarjev dalo podkupiti pri zadnjih občinskih volitvah. Spomnili se bodo, da so volitve te ravno radi podkupovanja in neredov, koji so se pri istih dogajali, bile od više oblast-nije uničene in spomnili se bodo tudi, da se pošteni možje ne prodavajo niti za skledico leče, niti za kaj druzega na svetu. Več velja poštenje, nego ves denar in najboljša pijača in jedača. Ured.) Ospo, v prvi polovici februvarja t. 1. [Izv. dop.] Radostnim sreem morem bilježiti, da je naše srenjsko gospodarstvo po preteku par desetletij prišlo v prav ugodno stanje in to po zdatni požrtvovalnosti in iskreni skrbi sedanjega starašinstva. oziroma blagajnika Antona Volka (po domače Bizjaka) in občinskega svetovalca Josipa Vodopivca. V teku štirih let se je v davkarijo plačalo zaostalih davkov gold. 2436.36»/». To je častno in veselo: Bog nam ohrani še na dalje take izvrstne oskrbnike in vestne može na krmilu te srenje ! Zdaj je očitno dokazano, koliko bi se dalo v tej občini dobrega in koristnega izvršiti, ko bi vestno gospodarstvo z občinskimi do* hodki prevladalo. Ne bilo bi treba občinskega imetja zastavljati. Pri takih dohodkih se ni treba pred mamonom v.Janjati. Kaj ne Bizjak P Redki so možje, pa vendar so, ki jim je občni blagor več, kot Bama čast, biti predstojnik občine. Vam pa ob-činarji naj služi v svarilo in nauk, kam zabrede občina, ako ni v pravih rokah. Mladi možje naj ae pa tudi skrbno bavijo, kako se bodo vedli, ko jim pride danes ali jutri občinski posel v roke. Tudi naša nevesta-cerkev se od leta do leta mladi, kmalo bo stala vsa pomlajena med njenimi vrstnicami. Ospo je v resnici srečna fara, ki dobiva tako skrbne g. župnike. Sedajni č. g. župnik bo popolnoma delo dovršil: samo da nam ga ljubi Bog več let med nami ohrani ! Petje je tudi še precej dobro in ko bi ne bilo nekaj Davidov popustilo liro — bi bilo še boljši —. Mea kulpa, kdor je tega kriv. Za vse drugo, kar nam je treba znati v dušni naš blagor, služijo nam „Slovenske večernice" leta 1890. Boljših „večernic* nam ni mogla slavna družba sv. Mohorja podati, kakor so letošnje. Želeti bi bilo, da se jih v prihodnje prav obilo vpiše v to prekoristno in za nas Slovence zelo častno družbo. Ni treba se nam bati, da nas bodo na meh odrli, ako očitno pripoznamo svojo slovensko vero, ter za trdno upamo na boljšo bodočnost slovenskega naroda, katerega iz dna svoje duše ljubimo in zanj gorimo. Odlikovanje čast. g. Ivana Naber-g o j a je očiten dokaz, da nismo še pozabljeni od našega presv. cesarja, kateri ljubi vse svoje narode in toraj tudi nas. Vsaj priča zgodovina vseh časov o zvestobi iu udanosti slovenskega naroda. Vsi zavedni Slovenci se tega odlikovanja gotovo prav srčno vesele, ker imajo zagotovilo, da tudi na najodličnišem mestu poznajo resnico pesnikovih besedi: Hrast se omaja in hrib — Zvestoba Slovencev ne gane ! O s a p e o. Različne vesti. Presvitla cesarica odpotuje, kakor brzoiavljajo iz Beča, to spomlad v Karf na Grško, da si tamkaj ogloda stavbo njenega novega gradu in prepriča o napredku dela. Sredi marca se pripelje v Miramar. kjer se vkrca na parnik. Kaj pa tO?! Osrednji volilni odbor za Kranjsko se ni spregovoril svoje bosede, tak(S, da še ne vemo, kateri bodejo oficijelni kandidatje za posamična okraja. Toliko veče je nase začudenje in — da naravnost povemo — naša nevolja, da se je l neke strani že sedaj začelo ruti in ljudi vznemirjati. In ruti se je začelo p o Notranjskem in ruje se proti jednemu najboljših, najpridniših, naj-vestniših in najznačajniših dosedanjih naših poslancev — ruje se proti dru. F e r j a n č i č u. Kogar se ni preslepila strast in kdor si je ohranil le še iskrico slovenskega ponosa v prsih svojih, naj sodi, kdo v v e č i meri v s e b i združuje kakovosti pravega slovenskega poslanca: Ferjančič ali — H o h e n w a r t. Uverjeni smo, da zavedni volilci Notranjski prav dobro pogodč razloček mej tema dvema možema. Volilni shod za II. okraj okolice Tržaške bode jutri v nedeljo popoludne „pri lovci". Pogovarjalo se bodo o kandidatu za državni zbor. — Jutri v nedelja bosta tudi za prvi okraj dva volilna shoda in sicer obl. uri popoludne v Skednju (v gostilni g. Jož. S a n c i n a-C i n a) za Škedenjske volilce in ob 3. uri popoludne za volilce Spodnje in Zgornjo Marije Magdalene v gostilni gosp. Jos. Čoka pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. — Za IV. okraj je tudi jutri ob 4. uri p. p. volilni shod pri Ferlugi na Greti. Pozor volilci na Koperftftlnil Prijatelj nam je zatrdil, da so pri zadnjih državno-zborskih volitvah tudi nekateri mestni volilci glasovali pri volitvah volilnih mož v kmetskih občinah. To ne sme biti, to prepoveduje postava. Kdor voli v jodni skupini, ne sme voliti še enkrat v drugi. Pro-testujte torej, ako bi se hotelo zopet kaj tacega poskušati! Volitve na Koroškem. „Slov. Narod" priobčuje nastopna telegrama: Velikovec 13. februvarja. Zmaga naša ! Gross, Kriegl, Measner, Premru, Škofic izvoljeni kot volilni možje. Mogoče tudi šesti, Morič od sv. Marjete. — Uelofec 13. februvarja. Slovenska stranka na skrajni meji v Šmar-jeti sijajno zmagala. Naša zmaga tudi v Tinjah in Beli, skupaj 13 zanesljivih volilnih mož! Po hudem boji uridobljene sta za nas prvi dve važni postojanki. Občini Šmarjeta in Tinje sta bili do sedaj vedno na strani nemških liberalcev in Bauernbundarjev. Veselje na tej nepričakovani zmagi nepopisno! Bog daj srečo še drugod. Seja Trfaikega mestnega sveta dne 12. februvarja. Župan se zahvaljuje obema podpredsednikoma na njunem delovanju v prid občine. Svetnik S pad o ni proslavlja umrlega vodjo dalmatinskih avtonomašev ter predlaga, da mestni zbor s tem izreče Bvoje sožalje, da svetniki ustanejo raz sedeže. Se zgodi. Galerija ploska — g. župan jo pa opozori da jej ni dovoljeno ni pritrjevati ni grajati. Zatem vršila se je volitev v razne odseke. Izmed slovenskih poslancev voljen je v pravni odsek dr. S a n c i n ; v odsek za javna dela Nadlišek; v odsek za trgovino, obrtnijo in poljedelstvo N a -borgoj in Martelanc. Ko je bilo to delo dovršeno, sklenili so sejo. Za podružnico sv. Cirila in Metoda nabralo se je do dne 6. t. m. v pušici „Čitalnice" 3 gl. 75 kr. — Na „Sokolovi maskaradi* nabralo se je 8 gl. 36,^ kr. — Pri venčku plesnega odseka „Delal, podp. društva" od dne 9. t. m. nabralo se je gold. 9.31. — Za prodane kontra-marke daroval je nekdo 1 gld. — Žrtva plesa g. Ž. daroval je 1 gld. — Zvezdo-gledi z Opčin nabrali so gl. 3'40. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Bojanu, se je nabralo pri veselici pevskega društva „Hajdrih" na Prošeku dne 8. t. m. 6 gl. — » Adrijaši"-krokarji so nabrali 11. t. m. 1 gld. 03 nvč. v enak namen. Občni zbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda je jutri, dne 15. t. m. ob 3. uri popoludne v „Slovanski čitalnici". Maskarada „Trž. Sokola". Nedavno smo rekli, da se z maskarado „Trž. So- kola" predpustna edzona izvestno popne do svojega vrhunca. In tako je res bilo. Bil je to sestanek ne le izbranega, ampak tudi v resnici radujočega se občinstva. Na prelepem vspehu se niso radovali le člani čvrstega našega „Sokola,11 ampak veselili so vsi, kojim je mari vspešni razvoj društvenega našega in s tem združenega političnega življenja. Prvo kadriljo plesalo je kacih 70 parov. Prekrasen je bil prizor, ko sta mej finale in pri sviranju našega „Napreja* privlekla dva fantiča na prilično velikem vozu stoječo piramido. Ko so se dame razvrstile v obliki zvezde okoli pi« ramide, pričela se je vrteti zvezda in piramida žnjo. Kar naenkrat razlušči se piramida na več koscev in iz nje sredine ■koči kviško rudeče opravljeni fantič s trobojnico našo v roki, >sklikajoč „živijo, živijo l", katerim vsklicem »e je občinstvo odzvalo stoterimi „živijo* - klici. Občinstvo je bilo kar oduševljeno ob tej bujni sliki, sestavljeni po raznobarvenih maskah in kostumih in dičnih opravah naših „So-kolovcev*. Število krasnih mask nadkriljilo je vse nase nade. Ni nam mogoče vseh navesti, označiti pa hočemo nekatere, ki ■o nam najbolj ugajale. Tu je stopala ponosna grška kraljica in poleg nje Grkinja v navadni narodni opravi; tam so se šetale P er z i j a n k a, Armenka in Kitajka. Prekrasna o k o 1 i č a n k a je kaj pomenljivo pomižekovala tjakaj v oni kot, kjer je stal krepak Gorenjec, kakoršni v resnici so. Kaki posli so ga uprav ta dan v Trst priveli, Bog sam ve; toliko pa je gotovo, da je povsem dostojno zastopal •voje rojake. Ponosen okoličan, s „fr-kindežem* na glavi stopal je pa naguban-čenim čelom po dvorani in resno motreč nas vseh, kakor da je predsednik centralnemu volilnemu odboru za bodoče držav-zborske volitve in hoteč se že danes uve-riti, amo-li vsi tu zbrani pristaši prvega našega okoličana in prčdistitiovanega našega driavnozborskega poslanoa. Reprezen-tant iz rokok o-d obe — zares krasna maska, dasi nismo mogli pogoditi, jeli bil kak učenjak, diplomat ali Bog-si-ga-vedi kaj — nam je dokazal, da se zna kaj spretno kretati tudi v novodobni moderni družbi, kakor bi hotel očividno dokazati, da si srednji in novi vek nista tako tuja, kakor navadno mislimo. Celo naši Korošci nas niso pozabili: poslali so mej nas rojaka iz Z i 1 j s k e doline. Čudom se je začudil naš starosta — in pa tudi malo razjezil — ko mu pridrvi v dvorano — kakor bi z neba padel — nevaren tekmec: pravi pravcati ženski starosta z vsemi potrebnimi znaki in odlikovanji. Poleg tega „staroste* kretala se je brhka „S o k o 1 k a* — najbrže nekak adjutant novega staroBte. Menda sta se pa kmalu pobotala oba staroste, kajti videli smo ju roko v roci drviti po dvorani. Veliko občudovanje vzbujala je skupina gravitetično atopajočih Turkov. Divjaki ti so kar poseli sredi dvorane ter jeli moliti svoj koran. „Alah, Alah" t — Najdaljši mej njimi — tako dolg, da bi lahko zvezdo klatil — se pa naenkrat razkorači ter predrzno zijaje po občinstvu prav nespodobno zavpije: „Ja ja, pri nas je vsak dan halč i" To je pa že bil kak novošegni Turek ! Da v tako mnogovrstni družbi ni manjkalo Ciganke so razume oh sebi. Le žal nam je, da nismo utegnili ponuditi jej roko, da bi nas nekoliko sprovela v temno bodočnost. Toliko pu amo izvedeli iz verodostojnega vira, da Ciganki tej po-etiška žila kaj krepko bije. Poleg teh jo bilo obilo mask — sadov iznajdljive fantazije — in neumornih klownov. Mej temi bi omenili krasne fantastično maske, ki je s trobojnico v roki prihrumela v dvorano, kakor da gre v boj za osvobojenje Slovanov. — Z velikim veseljem bilježimo, da je bil pri niaskaradi hrvatski in češki živelj bogato zastopan. Moj odmorom pelo ae je nekoliko zborov, Vapeh bil je torej sijajen in „Sokol* naš mora hvaležen biti vsem vdeleženccm, ki so mu do tega vspeha pripomogli. Ako gre tako naprej, postane Sokolova maskarada tradicijonelna v našem socijalnem življenju. Vodstvo „Tržaškega podp. in bralnega društva" uljudno vabi vse čč. gg. druž-tvenike, da se udeležijo rednega občnega zbora, kateri se bode vršil v nedeljo dne 22. februvarja t. 1. točno ob 3. uri popol. v društvenih prostorih (via Caserma št. 13). Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje društvene kronike minolega leta. 3. Prečitanje računov za 1. 1890., preložitev hranilničnih knjižic in vrednostnih papirjev itd. 4. Prečitanje izjave pregledovalnega odbora. 5. Posamični predlogi (Taki predlogi morajo biti vsaj tri dni pred občnim zborom naznanjeni vodstvu.) svetovalstva, članov ali interpelacije. 6. Volitev: a) vodstva; b) svetovalstva ; c) pregledovalnega odbora ; in d) mirovne sodnije. Občni zbor je veljaven, ako Be ga udeleži vsaj ena tretjina članov, zatorej prosi vodstvo vse društve-nike v lastnem interesu, du se mnogoštevilno istega udeleže. DomaČa veselica pevskega društva „Adrija* v Barkovljah, katera seje vršila vtorek dne 10. t. m. v prostorih gostilne „Al Risorgimento* izpala je povsem ugodno. Akoravno se ni izdalo in razpošiljalo nikakih vabil, bilo je lepo število udeležencev. Četverospev „Brodar", mešan zbor „Vesela družba* in zbor „Naš maček* se je moralo ponavljati. Splošen smeh in burno odobravanje pa je vzbudil pri/or prihodnjih vekov „Mlatiči* in mora se reči, da je bila ta ideja g. pevovodje povsem izvrstna. Pelo je 14, od 12—14 letnih dečkov v domači kmetski opravi s papirnatimi čepicami na glavi in brkami pod nosom; nekateri so držali v rokah cepoe, drugi vile, grablje itd. Vrli dečki so morali svoj prizor dvakrat ponavljati. Tudi sodnijski prizor je vzbudil odobravanje med poslušaloi, katera predstava je pustnemu času primerna. Po „šaljivi tomboli* zapeli so na željo nekaterih zunanjih udeležencev še mešani zbor „Sarafan rudeči*, katero pesem se je moralo tudi ponavljati. Po jednournem odmoru se je pričel ples, kateri je trajal do jutra. —Domače ljud stvo se je izvrstno zabavalo, in želeti bi bilo, da se napravi v dan pusta i drugod po okolici enake veselice, katere jako upljivajo posebno v moralnem obziru na domače ljudstvo. Odbor pevskega društva „Adrlja* v Barkovljah Be zahvaljuje vsem onim p. n. gospodom, kateri bo blagovolili kaj poda« riti ob priliki veselice dne 10. t. m. Pusta so se tudi letos tržaški noroi precejšnje Bpomnili. Nedeljo in ponedeljek nismo sicer imeli kakor druga leta luksur-joznega ,korza", pač pa v torek popoludne. Ljudstva se je po korzu kar trlo in bilo je tudi preoejšnje število kočij in mask. S bere Maričina novela „Na obali*1; Portgoričanovi črtici „Naši vaščanje* pripadata vsekakor dobrim povestim iz vaškega življenja. Rakeževo zdravoslovno črtico „Nos" Huio brali z velikim zanimanjem, takisto dr. Murkov spis o Prešernu in Kašove črtice iz južne Dalmacije. Temeljiti spis Rutarjev navaja znanstvene podatke o notranjskem vodovji ; zanimiv je istega pisatelja spisek o Šiški, vasf blizu Ljubljane. Bežkovi slovniški razgovori bodo prijali kakor jezikoslovcem tako tudi širšemu občinstvu; literarna razpra-vica Leveeva dokazuje neizpodbitno, da je znana pesem „Kje »o moje rožice" samo prost prevod nemške pesmi Jaoobi-jeve. Naposled prinaša „Listek" obilo novic iz domaćega in sploh slovanskega slovitva in kulturnega življenja. Telegram „Edinosti". Iz Pomjana: Tajnik neče pokazati volilnili listin v uradu, ampak doma t stanovanji. Pritožili se na glavarstvo. Tržno poročilo. Cene r>e razumu, kakor se prodaje na debelo blag za gotov denar). C»n» o4 for. do for llio biser jako iina . n 111.- 113 — Java .... 1^5,- 126,- Sar,to« lina..... 106- 108.— „ srednja . . . . 100.- 102. - Ouatemala..... _._ _t_ Portoricco..... 126.- 12«!- San Jcigo de Guba . 1^6.— 137.- Ceylou plant. fina . . . 128.— 132.- Java Alnlang. zelena . n 118.- 119.- Campinas..... . —. _ Kio oprana .... __ „ lina...... 106.- 107.- " srednja .... 98,- 99.— OanU-ligae* v zabojih . . 28.- _._ Kaoltov cvet..... 380.- 390,- Inger Bengal...... it 23 — 24.- Papar Singapore ..... . fil.- 52 - Pena»ig...... n 48.— 45.— Batavia...... n 45.- 47.- Piment Jamaika..... 32.— __ Petrolej ruski v sodih . . 100 K. 7.— _,_ . v zabojih . » 8— _ Vije bombažno amerik. . . n ao.- 32.- Lecce jedilno j. f. gar. 41.— 42 - dalraat. s certifikat. . . 43.- 44.- namizno M.S.A.j.f. gar. 66.- 36,- Aix Vierge .... 55.— fi").- . tino ..... 87 — 65.- ftoftići pulješki ..... 8 25 ___ dalmat. s cert. . . _t_ _ _ Smokve puljuške v sodih . n — — _ n v vencih . . 18- _ ___ Limoni .Miiaimi...... zaboj 4.50 5.— Pomeracčs Puljeske . . . . 4 50 5. - K»ndlji Bari ha..... UHI K. 120.— 122.- dal m l.a, s cert. - _ __ ___ Pigaolli......... Sls itaiij. iiajtineji . . . n 20.50 —.- „ srednji . . . • 19. - 19.50 Kangooit cxtral . . . 16.50 — n l.a; carinom rl.uj . . . n 14— 14.50 n 12.50 13,- Sult&cino dobre vrsti . . 54.— 58.- Suho grozdje (opaia) . . . _._ Cibebe ......... _ 25.- 27. - Slaniki Yarmoath .... sod 12.50 13.- Polentvks H tedne velikosti !00 K. 82.— 33,- > etiko..... „ 29.— 80.— Sladkor centrifug, v vrečah . cevtifiak. . . . 31.- 31.25 Faiol Coks....... 14.- 14.50 Mandoloni..... 11.- _■_ Bvetlorudeči .... 9 75 ___ temnorudeči .... _ „ bohinjski...... 10^50 kanarček ...... j 10.50 —._ beli, veliki .... 10.50 zeleni, dolgi .... n 9.50 ___ „ okrogli . . . - .— —.— mešani, štajerski . . 8.50 _,_ Kulo . KH.— 85. - Seno konjsko....... 2.50 3.50 3 - 4 — Slama ....... 3.— 3.50 SLUŽBA stalnega uradnika pri „Delavskem podp. društvu v Trstu" odda se s petnajstim marcijom t. 1. Razvea navadnega splošnega naobra-ženja tirja se za to službo popolno znanje slovenščine, praktična zmožnost v računstvu pa knigovodstvu in gl. 250 kavcije. Sploh oženjeni prosilci, posebe pa šo vpokojeni c. k. uradniki, ki so pri moči, imajo prednost. Društvo plačuje uradniku f. 480 — na leto in mu daje primerno lopo stanovanje v društvenih prostorih. Ponudba naj se v teku 3 tednov dopošljejo na predsedništvo društva. 8—1 Lastnik pol. driižt^o „šdinost". Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa UHpchi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in Čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 nvč. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri z iprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko u/.ivajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena Akatlja velja 30 nvč. Plafiter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cona 8 plaStrov zh kurja očesa 20 nve. — Ena steklcnica tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni C ri s to f oll e tti, Pontoni in Gliubic. 3—12 V tej Blokami govori se tudi slovenski. Varujte konje! Nnkupil sem za polovico navadno cene vso zalogo neke velike slovite tovarne za konjske plahte. Oddajam torej, dokler bode dopuščala zaloga, velike debele, široko, neobrabljive konjs'-e plahte po skrajno nizkih ci-nah : Konjske plahte eden in pol mttra dolge in Široke komad gld. 1.50 Konjske plahte eden in tričetrti metra dolg« in široke komad gld. 1.80 Konjske plahte ruinenodlakastu „ Konjske plahte rumunodUkaBte, double „ Gosposke plahte posebno line „ Tigraste plahte posebno fine „ Bururet svilene plahte „ Proti gotovem plačilu ali poštnem povzetju razpošilja tovarniška zaloga S. Altmann, >Vien, I., Dominikanerbastei Nr. 23. 15—10 Exporteur. 2.50 3,50 8.-1/.— 3.50 Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PREND1NI v Trstu Telefon št. 334. 1B—30 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Tu sladčice imajo isto moč kakor k6tra-nova voda in glavico (Kapsule), lažje se. proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enoj plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catraiue. V T r s t u He prodajejo v lekarnioi Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah. PRILIKA! V sled američanskih čolnih odnosajev možno mi je bilo, kupiti celo zalogo noke Hlovite tovarne za ogrinjata; možno mi je torej vsaki dami podati veliko, debelo in gorko ogrinjalo za nezaslišano nizko ceno a. v. gld 1.35. Ta krasna ogrinjala dobe so v vseh barvali, svitla in temna, s krasno borduro in tinimi fran/.ami, eden in pol motra dolga in eden in pol metra ftiroku. Da spravim bliigo hitro v denar, prisiljen sem razprodati te rute za cene po nič. Razpošilja na vse strani po poštnem povzetji 10—15 S. Altmann. "NVien, I., Dominikanerbastei 23, KWIZDE izklj. priv. restitucionalni fluid (voda za pranje konj). Se uporablja Se 30 let z najboljšim vspehom po hlevih raznih dvorov, večjih hlevih civilnih oseb in vojaštva v okrepčanje pred hudimi napori in zopetno okrepčanje po naporih ; ako s« noga zvene ali izpahne, ako postanejo mišice trde itd. vsposoblja konja za posebna dela pri vežbanju konj (Training.) 1 Rteklonica gld. 1.40. Pravo ho dobiva lo pod zgornjo varstveno marko po vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerska. Ha/.pofiilja vsaki dan glavna zaloga Prun/, Joli. Kwizd», c. Kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj, Kreisapotheker, Korneuburg bei "\Vieu Znaten postransk zaslužek, koji se vedno vekSa in več let traja, dobo pripravne in zanesljive osobo, katerih prefinje življenje pa mora biti neomadeževano in ki ho v vedni dotiki z občinstvom. Doduženi žan-darmi in podčastniki imnjo prednost. Povprašuje se pod „G. S. 1891." Graz, postlagerrul. 25—2 Krasni uzorke na privatne naručitelje 20— 1 badava i franco. Jošte naviiljeno knjige uzoraka za krojače nefrankirauo i uz ulozak od 20 for., koji do so nakon ovršene naručbo uračunati. Tvari za odjela. Peruvien i Dosking za visoko svećenstvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolase, livre; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje so pere Plaid za pntnike od 4 14 iid. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih nosvud nudjaju, te jedva podnoso krojačke troškove, neka se obrati na Iv. Stikarofsky-a u Brnu. Veliko skladište sukna Austro-Ugnrske. U mojem stalnom skladištu u vrioduosti od V, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici j"St pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi. da se od tako malenih osta-uaka i odrezaka ne može poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala uzorkali u kratko ništa preostalo, to je ono usljed toga prava slleparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka 1 ostanak a, te su u takovih slučaievih odrezei uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovog postupanja jesu bjelodnne. — Odrczci, koji sa nedopadaju, zamjenjuju ue U a« povrati novac. Kod naručim treba navesti l»oju. duljinu i cienu. Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje preko 10 for. frmko. 1 - 24 Doplsnje u njemačkom, madjarskom, češkom, poljskom, italijansUoin 1 ftancezknm Jeziku. Resno svarilo do vseh, ki nemajo še police bodisi glođe pridobitve posojila, ali pa kot volilo svoje j družini (polica je namreč iste vrednosti kot gotov denar), posebno ugodna za zadolžene hišne posestnike in posestnike zemljišč, ker ob priliki nonatjujane smrti zaostali po izplnranju zavarovano glavnice zndobo posesBslvo neobremenjeno; imenitna za novopo-ročence, ker je moči brezpogojno zavarovati zakonska in otToke; slednjič porabljiva za kavcijo ali depot in pri trgovskih drugih v mejsebojno osiguranje. Polica za zavarovanje na življenje je za vse slučaje najgotovejša, n ajvar ć-nejša in najboljša naložitev kapitala in in jej je dati prednost pred vsemi hranilnicami. h — 25 Kako in s katerim načinom je najložje dobiti to polico, pove ustmeno ali pismenu, povsem diskretno in brezplačno. Assecuranz Ober Inspektor „Kinin" Wien, II. Ob. Donaustrusse 59 ; 3—5 ure. Brezplačna pojasnila v vseh hinotekarnih iv zadevali osobnoga kredita. Proti Dimu ! Izdelujem dimnike proti dimu, s katerimi jamčim »a dober vspuh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo ceno petnajst gold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju. Z« administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — poprave kjućavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi. Zustop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in oimentiranu uteži. Izdelujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konserve, za sušilnice in drugo različne potrebe industrije. 16—16 Ključavničarska delavnica Josipa Zolia Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici Chiozza.) Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski postni parobrod „RED STEARN LINIE« iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfijo koncesijonovana crta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cosijonovani /.a«top 5—42 „Red Star Linie" na Dunaju, IV "VVeyringergasB6 17, ali pri Josip-u Strasser-u j Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. 99 pariške svetovne razstave in dunajsko poljedelske razstave. .Čudež novega veka je elektromehonični užigalec iz srobronikolna, krasno emailliran, ki se užge po mehaničnem pritisku pri najhujšem viharju in pri vsakem vremenu in nikdar ne odpovč. Ta neobhodno potrebni predmet Btane samo: komad gld. a. v. 1.50. . Neizogibno potrebno za vsacega" je američansko univerzalno orodje; to obstoji: iz jednih klešč, 1 klndiva 1 noža, 1 potezalca vijakov, 1 potezalca zamaškov, 1 stiskalea zamaškov in rezalca stekla; vse to prav masivno in trpežno; to univerzalno orodje more se kaj prikladno v žepu nositi in stane samo: komad 1 gld. „Vse novosti preseza* novo iznajdeui »parat na por za kuhanje, s katerim se more v najkrajšem času s parom pripraviti pečenko, ribe, juho. kroinuir, zelenjavo itd. itd Ta aparat z loncem vrod stane samo: Za 2 litra prostora a. v. gld. 8.50 Za 8 litre prostora a. v. gld 4.— Za 5 litrov prostora a. v. gld. 5. .Ni je če bilo« Buhonia-.OHle" za brušenje nožev iti k6s, s katero se more v jedni sekundi izvrstno nabrusiti najbolj topi nož ali koso, je torej neizogibno potrebna za vsacega rokodelca, tovarne itd. s kratka za vsacega in stane samo : komad a. v. 1 gld. „Najpotrebnišl za vsako gospodinjo* je univerzalni kuhinjski aparat, s katerim je m6či v 2 minutah prirediti maslo, ame-tano. sneg, chateau itd. — in v jed.ii minuti prirediti gosto ali redko: krompir, repo, radič, h en, čobulo, kumare vsakovrstno Badje itd. itd. — Ta aparat, katerega ni smeti pogre&nti v nijedni kuhinji, stane komad a. v. 1 gld. .Jako zabaven in poduoljiv" je novolznajdeni žepni mikroskop, 40l)Qkrat povekšano vidi se vsako stvar, torej nepogrešljiv za mlade in stare in posebno koristen za gospodinjstvo v preiskovanju jedil in pijač — 1'ridejana mu je tudi lupa, katera kratkovidnim pri čitanju izbnrno služi: komad a. v. 1 gld. — .Vsaki iznajdbi kos je* novost mašine za kuhanje so špiritom, katera pripravi v treh minutah pečenko, krompir. prikuho, čuj, kavo, s kratka : vse; opremljena je jako elegantno, ima shrumbo za špirit itd. in je nepogrešljiva za vsacega; ta praktična iznajdba stane samo: komad a. v. gld. 5. — .Koliko je ura" pove regulirana ura-budnica v krasnem oklepu iz nikelna, s kazalcem sekund in z budilni-kom na zvonce, k. čudovito zveni. Ta ura teče in budi točno in stane samo: komad a. v. gld. 3.50. Vse to koristne stvari dobč se Niuno proti gotovem plačilu nli poštnem povzetju pri D. KLEKNERJ-U WIHN 10 I., Sclionlaterngasse Nr. lil, ■15 Izdajatelj in odgovorni urodnik Maks Cotlč. Tiskarn« Dolenc v Trstu t