Leto 1888.
Državni zakonik
za
, •
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXVI. — Izdan in razposlan dne 12. .julija 1888.
106.
Zakon od 28. junija 1888,
° poroštvu in investicijah Košiško —Boguminske železnice.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujom takö:
Člen I.
I Vladi se daje oblast, Košiško — Boguminski že-Zn°cestni družbi po meri naslednjih določil zago-k v'h povišek letnega čistega donosa za avstrijski 0s imenovane železnice, za katerega je država a“r°k> do onega iznosa, kateri je enak letnini od 0^-778 gl. 37 kr. av. v. v srebru, potrebni za restovanje in odplačilo predstvenega zajma v no-lnalnem iznosu od 5,500.000 av. v. v srebru, aJ°Čega obresti po štiri od sto v srebru avstrijske Vejave, ki se ima vrniti v 74 letih.
. Določila, kako je oddati omenjeni predstveni ■j iem> in katerega najmanjega kursa za oddajo se ae držati, podvržena so odobrenju državne
“Prave.
Člen II.
• Skupilo predstvenega zajma, ki ga bode vzpri-11 Po Členu I, sme se uporabiti v založbo troškov svih <^e^n'kl zad°lžnic 'n vrhu tega za naslednje
1.	V vračilo poroštvenih ponapredščin z na-tekšimi se obrestmi vred, ki jih je država družbi dodelila za avstrijski kos Košiško—Boguminske železnice;
2.	v plačilo visečih dolgov, in pa v založbo troškov za investicije (razširjalne gradnje, dobave, pomnožbo vozil in dr. t.) v letu 1888 in v sledečih letih na omenjenem železnocestnem kosu po odo-brenji državne uprave, katero bode poprej zadobiti, ali po njenem zaukazu. •
Člen III.
V členu I omenjeni povišek letnega čistega donosa, za katerega je država porok Košiško—Boguminski železnici, naj stopi v moč po meri, kakor se odda novi predstveni zajem.
Še ne oddani ostanek skupila z odobrenjem državne upravo oddanih novih predstvenih obligacij naj vselej služi kot stavbinski pričuvni zalog za svrhe imenovane v členu II, štev. 2, ter bodi pod prigledom državne uprave koristonosno naložen taki), da se bodo s tem doseženi donosi pripisovali v iinovino vršbenega (poroštvenega) računa avstrijskega kosa Košiško — Boguminske železnice, a kake razlike v kursu zaračunjale v korist ali dolg stav-binskega pričuvnega zaloga.
Člen IV.
Za dogovor, ki ga vlada v zmislu zgornjih določil sklene s Košiško—Boguminsko železnico, kakor tudi za izdatbo in vknjižbo predstvenjh obli-
(Sloveui.ot.)
71
gacij omenjenih v členu I, po tem za akte in listine, ki se o tem povodu naredé z listino zastavilnico vred, dodeljuje se pristojbinska in kolkovna prostost, kakor tudi — kar se tiče prej omenjenih predstvenih obligacij — kuponsko-kolkovna prostost.
V	oziru na naprave pri železnici, o katerih se govori v členu II vod številom 2, dodeljuje se prostost od pristojbin in kolkov za vse pogodbe, vloge in listine v nakup zemljišča, za gradnjo in opravo rečenih naprav, kakor tudi od presnemščine, kar se je nateče pri kupovanji zemljišč.
Člen V.
la zakon pride v moč z dnem razglašenja ter je Mojemu ministru za trgovino in Mojemu finančnemu ministru naloženo zvršiti ga.
V	Budim-Pešti, dne 28. junija 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
Bacquehem s. r.
107.
Zakon od 29. junija 1888,
s katerim se podaljšuje rok za dovršbo gradnje na kosu česko-moravske transversale železnice od Tabora v Pisek.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
člen I.
Izpreminjaje člen V zakona od 25. novembra 1883 (Drž. zak. št. 173) podaljšuje se rok za do-gradnjo kosa česko-moravske transversalne železnice Tabor—Milevsko —Pisek—Ražice, ki se po členu II tega zakona ima napraviti o državnem trošku, do 31. dne decembra 1889.
člen II.
Pričujoči zakon pride v moč z dnem razglašenja ter je Mojemu ministru za trgovino in Mojemu finančnemu ministru dan nalog zvršiti ga.
Na Dunaji, dne 29. junija 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Bacquehem s. r.
Dunajewski s. r.
Zakon od 29. junija 1888,
o deloviti premeni zakona od 29. aprila 1885 (Drž. zak. št. 65) glede dodelil in uvetov za gradnjo MUhlsko okrožne železnice.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem t^kö:
Člen I.
Z delovito premeno določila v členu III> 2. odstavku zakona od 29. aprila 1885 (Drž. zak. št. 65) daje se vladi oblast, brez pridržka na 15. dan oktobra 1888 zagotoviti prvo delno plačilo na delnice (založne delnice) delničarske družbe sestaviti se imajoče za lokalno železnico od Line — Urfahra mimo Neufelden v Aigen (Miihlsko-okrožno ali Mihelsko-okrožno železnico), ki jih po členu I napomnjenega zakona država prevzame.
Člen II.
Pričujoči zakon pride v moč z dnem razgla šenja ter je Mojemu ministru za trgovino in Mojem11 finančnemu ministru dan nalog zvršiti ga.
Na Dunaji, dne 29. junija 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Bacquehem s. r
Dunajewski s. r.
10».
Zakon od 30. junija 1888,
o sestavi projekta za železnocestno zvezo Schram-bach —Neuberg s krilom v Gusswerk, na slučaj v Wegscheid o državnem trošku.
♦
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
člen I.
Vladi se daje oblast, po državnih organih in o državnem trošku dati narediti podrobni projekt za železnocestno po meševitem sostavu deloma kot
a Rezijsko, deloma kot zobodrožno železnico nalovljeno zvezo od postaje Schrambach dolnje-avsWjskih državnih železnic na Freiland, St. Egid, in Mürzsteg v Neuberg s krilom od Terza čez ai'jino Celje v Gusswerk, a morebiti v Wegscheid.
V stiku s to sestavo projekta treba je tudi pridevke, ki jih je od interesentov pričakovati v do-, Klavnice, za namerjano železnico v zavezljivi
obliki
Prispevki
zagotoviti ter je delati na to, da se obilo takih
ov obreče.
Člen II.
Za namen, ki je povedan v členu I, dovoljuje Se Nadiža leto 1888 70.000 gl. kredita.
Iznosi za dovoljeni kredit naj se za zdaj poza-Jeniejo jz za]0ge n0vcev, ki jo ima blagajnica, in o d°iein času, kadar se zagotovi gradnja imenovanih ■e'eznocestnih prog, nazaj dadö iz glavnice za
gradnjo.
Člen III.
Ta zakon stopi v moč z dnem razglašenja.
. Zvršiti ga naloženo je Mojemu ministru za Üovino in Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 30. junija 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe
Bacquehem s. r. Diinajewski s. r.
no.
Zakon od 5. julija 1888,
0 Opravi železnice od Eisenerza v Vordernberg.
, S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora kazujem tak<5 :
Člen I.
^ Vladi se daje oblast, zagotoviti s podeljenjem , Pastila pod uveti tega zakona izvedenje lokomo-. e železnice, ki jo je napraviti kot lokalno želez-j0 0 s pravilno raztečino po meševitem sistemu de-IIla kot adhezijsko, deloma kot zobodrožno želez-
nico od postaje Eisenerz krila Hieflau—Eisenerz Cesarjevič-Rudolfove železnice čez hrib Erzberg in Prebichl do Vordernberga v stik z obstoječo železnico Leoben —Vordernberg.
člen II.
Za železnico imenovano v členu I. sme država, podeljujoč dopustilo, katero naj traja k večjemu 90 let od dne, ko se začne vožnja po celi železnici, dodeliti nasledne financijalne ugodnosti:
1.	V členu IV in V. a) do d) zakona od 17. junija 1887 (Drž. zak. št. 81) v misel vzete prostosti od kolka, pristojbin, taks in davkov v obsegu ondukaj ustanovljenem, kakor tudi v členu II in III napomnjenega zakona stoječe izimke od občnih zakonitih določil;
2.	državno poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti predstvenega zajma v nominalnem iznosu od 3 milijonov goldinarjev av. v. v notah največ, ki naj se v dobavo novcev vzprejme in v 75 letih izplača, in pa štiriodstotni predstveni dividendi m dotični razdolžni kvoti za predstveno delniško glavnico, ki naj seza do 1 milijona goldinarjev av. v. največ, tako namreč, da bode, ako letni čisti donos ne bi dosegel iznosa, za katerega veljâ poroštvo, država dopolnila nedostatek.
Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo, ustanavlja se za prvih 75 let dopustila na maksimalni iznos od 166.687 gl. av. v. in za ostali čas, dokler bode veljalo dopustilo, na znižani maksimalni iznos od 89.941 gl. av. v.
Zagotovilu zgornjega državnega poroštva postavlja se ta uvet, da
a)	bode podjetju železnice imenovane v členu I dežela štajerska iz deželnih sredstev dajala prispevek, namreč dvajsetletno letnino po 20.000 gl. av. v. takö, da se plačevanje teh letnin začne zadnji čas mesec dnî po začeti vožnji, in da
b)	interesenti prevzamejo po polni nominalni vrednosti nominalni iznos od 700.000 gl. av. v. najmanj v založnih delnicah delničarske družbe, ki se sestavi za to železnico.
Člen III.
Zvršujoč člen II, št. 2, ukreniti je naslednja določila:
1. Od letnega s poroštvom zagotovljenega čistega donosa uporabiti je v odplačilo predstvenih
delnic in obligacij, ki se izdadö, oni iznos, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črteži, ki ga ona odobri in po katerem se marajo omenjeni efekti razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Predstvone obligacije naj se odplačajo popred, nego predstvene delnice.
2. Državni doplatek vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa, po tem ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi predstvenili obligacij in predstvenih delnic po potrebščini na podlogi ptoračuna o donosu ugotovljeni pod pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesi-jonar dotično prošnjo vpoložl šest tednov, predno dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bode predložiti tri mesece po izteku vršbenega leta zadnji čas, da so po-napredščine bile previsoko odmerjene, naj koncesi-jonar precej vrne prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplatek od države mora se v letu dni po izteku dotičnega vršbenega leta zadnji čas zahtevati, sicer je pravica na-nj prestala.
3. Z iznosom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takö kakor s ponapredščino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, sme se dotični prebitek precej upo-rabiti v izplačilo dividende po štiri od sto največ iznašajoče za založne delnice, ki se izdadö po členu II, poslednjem odstavku pod h), po tem v njih razdolžbo po črteži, ki se ne sme začeti poprej, dokler ni po vsem odrinen dolg predstvenih obligacij.
Ako bi od prebitka po tem še kaj ostalo, naj se precej odpravi na državno upravo v vračilo dane ponapredščine z obrestmi vred, dokler ne bode do dobrega odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, predno se vrnejo ponapredščine.
Iskovine državne iz takih ponapredščin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostalega imenja železnocestnega podjetja.
Ako bi vendar, ko doteče dopustilo, še ne bile nazaj plačane vse založne delnice, morajo se
le-te poprej nazaj plačati, nego je opraviti p°' roštveni dolg.
Člen IV.
Letne prispevke, ki jih bode dežela štajerska po členu II, poslednjem odstavku a) dolžna dajati, je poroštvenemu računu pripisovati kot dohodke.
Ako bi bilo kaj troškov za notovanje efektov na tozemskih in inozemskih borsah, smejo se oni, in pa davki, ki jih podjetje opravlja, ko potekö leta davkovne prostosti, vpostavljati v vršbeni račun med razhodke, a gledé kuponsko-kolkovnih pr*' stojbin to ni dopuščeno.
Za državne doplatke podjetništvo ne opravlja dohodarine.
Člen V.
Gradnja v členu l imenovane železnice mora se najdalje v poltretjem letu — računeč od dne podeljenega dopustila — izvesti in dodelana želez-niča do tega časa javni službi izročili.
Da izpolni to dolžnost, naj koncesijonar da primerno zavarovanje državni upravi takö, kakor ona določi.
Ako gori omenjene dolžnosti ne bi izpolnil, moči je proglasiti, da je položnina propala.
Člen VI.
Gradnja in dobave naj se oddajo po podrobnem projektu in proračunu troškov, ki se sestavi p° državnih organih ali pod primernim vplivom teh organov, in sicer takö, da se vlada neposrednje poprime stvari in po uvetih navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo treba je, posebej od nabave novcev, po ponudnem poti oddajati.
Isto velja gledé vseh dobav, izimši samo one, ki se zagotovijo s prevzetjem založnih delnic P° udeležencih (člen II, b).
Vrednost dobav gradiva, odstopov zemljišč m drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetjem založnih delnic, naj se določi po nastavkih troškov-nika, ki jih državna uprava pregleda, na slučaj P° sodni cenitvi.
Tudi predstvene obligacije, ki se izdadö, naj se po ponudnem poti prodado.
Minimalni emisijski kurs za predstvene obligacije, ki se izdadö, ustanavlja se na 90 odstotkov, a za predstvene delnice na 80 odstotkov nominalne vrednosti,
Člen VII.
Poslovršbo na železnici imenovani v členu I llai V0(P država na koncesionarjev račun, ves ta čas, u*0er traja dopustilo, ter bode koncesijonar dolžan j1Plav* državnih železnic povrniti troške, kar jih °de v resnici imela odtod, da poslovršbo vodi.
Člen Vlil.
100.000 gl. kredita, ki se, ako ne pogre popolnem do konca 1889, sme uporabljati še do marcija 1890, a v tem. slučaji naj se postopa z njim takö, kakor da je v proračunu leta 1889 dovoljen, torej ga je zaračunjati za službo tega poslednjič imenovanega leta.
Iznosi za dovoljeni kredit naj se za zdaj vzamejo iz zaloge novcev, ki jo imajo blagajnice, in o svojem času naj se vrnejo iz glavnice za gradnjo imenovane železnice.
Koncesionarju bode se glede tarif, ki se pobi-raJ°. in gledé uredbe prometnih razmer podvreči ,laredbam državne uprave, s katerimi se dâ kolikor konkurehcija med zdanjimi držav-in železnico v členu I imenovano.
> moči odvrniti niIr,i železnicami
Člen X.
Ta zakon pride v moč z dnem razglašenja.
Zvršiti ga naloženo je Mojemu ministru za trgovino in Mojemu finančnemu ministru.
Člen IX.
Ako bi se dopustilo za železnico imenovano v (;lenu I pod zgornjimi uveti (členi II do Vlil) (Z.arad kakega pomisleka ne moglo precej podeliti, ov°ljuje se vladi v to — da se pripravljalna dela .Polnijo, a sosebno da se izdela podroben projekt n da se more gradnja začeti, — za leto 1888
V Gasteinu, dne 5. julija 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaife s. r.	Ilacqiieheiii s. r.
Duuajewski s. r.
(Slovim inch.)
7â
■ . ' . '	'	■ -M