j: ;•»»
AVE MARIA
ŠTEV. (No.) 20.
OCTOBER 2nd 1920
LETO (VOL.) Xn.
AVE MARIA.
Izhaja vsako drugo soboto Published every second Saturday by
FRANCISCAN FATHERS •in the interest of the Order of
St. Francis. 1852 W. 22nd PL. CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Subecribtion Price $2.00 a Year.
Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6. 1917. on file at the Post Office of Thicago, 111. By order of the President, A. S. Burleson. Postmaster General.
Entered as second-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, 111., under the Act. of March 3, 1879- Acceptance for mailing at special rate of Oct. 3, 1917. authorized October 25, 1919-
V ZALOGI "AVE MARIA" IMAMO SLEDEČE KNJIGE:
MOLITVENIKI.
Amerikanski Slovenski molitve-nik. — Spisal Rev. K. Zakrajšek. — Prvi in edini slovenski molitvenik tiskan v Ameriki. Ima najvažnejše molitve tudi v angleščini. $1.25.
KRIŽEV POT, v obliki male bro-šurice. Križev pot je najbolj priljubljena pobožnost za naše večernice. Toda pobožno se more opraviti še le, ako ima vsak vernik svojo knjižico v rokah. Zato ima večina cerkev že te knjižice v zalogi, da je dobi vsak ko pride k pobožnosti. Ako se jih po najmanj sto kosov naroči, damo znaten popust. 15c.
BODI MOJ. molitvena knjiga z velikimi črkami. $2.00.
Sveta Spoved. Molitvena in pod-učna knjižica. Jako jo priporočamo vsem in vsakemu. Koliko svetih spovedi je nevrednih in koliko slabih, ker manjka pravega poduka o sveti spovedi. Stane $1.00.
Šmarnice (Vole). Lepa premišljevanja o Mariji, katero tudi priporočamo. Stane $1.50.
Hvala Božja, molitvenik. Stane $1.50.
Sveta Ana, Molitvenik z velikimi črkanii. Češčenje svete. Ane se je zadnja leta silno razširilo Velike božje poti so nastale v Ameriki, tako v kew Yorku, tako v Kanadi, ta-
ko pri sveti Ani v 111. Veliko čudo-žnih ozdravljenj se zgodi vsako leto ob priliki pobožnosti Nji v čast. Vsi častilci svete Ane, zlasti naše žene, se bodo te knjige gotovo zveselile. Stane $2.00.
Obrednik DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER. — Spisal Rev. K. Zakrajšek, OFM.
Večna Molitev, je ročna knjižica za častilce presvetega Zakramenta. Vsi se je bodo gotovo zveselili, kajti pogrešali smo jo za čas vojske, ker je nismo mogli dobiti. $2.00.
KRUH ŽIVLJENJA je krasna molitvena knjiga. Štirideset različnih obhajilnih molitev. Stane. .$2.00 NAZARET, molitvena knjiga v češčenje svete Družina. Stane $2.00
Obradnik SPOLKU KATOLI-CKYCH MATIEK, JL/Hmk društev Krščanskih mater v slo\a!rir,i Spisal Rev. K. Zakrajšek. 50c.
KNJIGE ZA DUHOVNO BRANJE.
SVETO PISMO (Holy Bible). Novi zakon. Krasno preveden. Te knjige smo Slovenci že dolgo pogrešali. Rojaki gotovo boste segli po tej knjigi, da je bode imela vsaka katoliška hiša! Stane $2.50.
Na poti v večnost. Kiasna knjiga, katero bi moral vsak kristijan preči-, tati. Koliko krasnih in lepih naukov in sicer tako poljudno — ti podaja. "So trenutki, ko se duša zbere, ozre in poglobi sama v sebe, v trenutku miru in pokoja v sredi morda sicer burnega življenja. To so trenutki, ko se zdi, da slišimo, kako udarjajo angelske peroti, skrivnosten šum, ki napolnuje svetišče, komaj slišni glasovi, be se de polne tolažbe. Srečne ure! V takem trenutku, se dvigne duša na perotih krščanske misli v svet čistih idej in njenemu pogledu se odpre nov svet, poln svetlobe in ža reče sreče." Tako piše pisatelj v uvodniku. Res ta knjižica bode mar sikoga privedla v te višave čistih i-■ dealov in načel in vzvišenih misli.
SLOVENSKI GOFINE. Ta knjiga je dobro poznana med Slovenci. To je razlaga vseh svetih evangelijev in vseli cerkevnih praznikovin molitev in sploh celega cerkvenega
leta. Ta knjiga je zlata vredna knjiga zlasti za one hiše, kjer žive daleč od cerkve, kjer nimajo slovenskege duhovnika. Koristna je za bolnike. Stane $3.00.
Življenje svetnikov in svetnic božjih. Beseda mičejo, zgledi vlečejo, pravi pregovor. Tako vlečejo lepi zgledi svetih mož in žena tudi nas za seboj v posnemanje njih lepih čednosti, njih čistega svetega in boga-boječega življenja. Stane $4.00.
Anton Keržič: Osmero blagrov.— Ta knjižica je že dobro znana. In kdo je še ni prečital ne enkrat po večkrat. Da, Da! Ko bi mi mislili na ta blagra, ko bi mi v teh blagrih iskali svoje sreče, kako gotoveje in t^Hko lažje bi jo našli. Rojaki, či-tajte to knjižico! Stane $1.25.
Slovensko-angleški katekizem. Pri redil Rev. K. Zakrajšek, OFM. Pre-potrebna knjiga zlasti za naše matere, ker se otroci skoro povsodi uče samo angleški katekizem. Mati toraj ne more prav nič pomagati šoli. Na podlagi tega katekizma ji bode pa prav lahko. V katere so ga uvedli, ga radi imajo. Damo ga šolam po precej znižani ceni. Stane •45C.
Premišljevanje o Presvetem Srcu Jezusovem. Krasna knjižica zlasti za pobožnosti prvih petkov ali tudi za svete ure. Češčenje presvetega Srca je najvažnejše dandanes. Ljubezen mora zmagati in bode zmagala! Stane $l'25-
Vzorniki prvega. svetega obhajila.
To so zgledi svetih dečkov in deklic za prvo sveto obhajilo. Tu se kaže, kolike važnosti za celo poznejše človeško življenje je prvo sveto obhajilo. Prvo sveto obhajilo je pogosto podlaga celega življenja. In obratno. Matere, prečitajte te lepe zglede in videle boste LStane $1.
Kateheze za prvence. Priprava za prvo spoved, prvo sveto obhajilo in sveto birmo. V marsikaki naselbini mora mati sama največ storiti za pripravo na svete zakramente, ker je duhovnik daleč in le malo kdaj pride v naselbino. Tukaj matere najdete navodil, kako boste to dosegle............................50c
r
Nekoliko prijateljskih besed.
DANES IMA BE8ED0P^ski^vee:;tCinonsburea'
Na zamerite mi, da sem zopet v vašem uredništvu s svojo nadležnostjo. Srce me sili., da vam naznanim svoje misli, katere imam in ki bi morda bile dobre za nas katoliške Slovence v Ameriki.
S kolikim veseljem sem prebirala krasne dopise, s katerimi so navdušeni bratje in sestre naročniki "Ave Maria" dajali duška svojim čutilom glede lista "Ave Maria". To je moralo z navdušenjem in veseljem napolniti vsakega ljubitelja tega našega lista in vsakega ljubitelja Marije. To mi pa tudi kaže, da so ti navdušeni možje in žene pripravljeni še kaj več storiti in žrtvovati za ta list in za dobro stvar, katero zastopa med nami ameriškimi Slovenci.
Kaj ko bi se enkrat zbrali skupaj navdušeni naročniki lista "Avč Maria" bi naredili posebno konvencijo. Tu bi se zbrali iz vseli naselbin možje in žene. katerim je pri srcu katoliški tisk in bi se posvetovali, kaj bi bilo najbolje za napredek katoliškega časopisja. Morda bi bilo to najbolje v maju mesecu. To bi bilo nekaj krasnega za majevo slavnostno številko! Če vsaka brezver-ska jednota in če naši brezverci in verski nasprotniki morejo skupaj spraviti razne konvencije in posvetovanja. ali bi naša Marijina Jednota ne mogla doseči, da bi se zbrali skupaj vsi njeni otroci in bi jo tako v slavnostnih prireditvah in pohodih počastili? In to bi tudi ne-
zahtevalo toliko truda in žrtev. Vsak bi daroval nekoliko tolarjev in nekoliko časa, pa bi se to doseglo. Par dni časa bi trajala ta božja pot in zborovanje, pa bi se dosegli velikanski vspehi pri listu "Ave Maria." Če so zborovanja drugim v korist, zakaj bi nam ne bila še bolj? Vendar nekaj pa moramo storiti, to je naša dolžnost. Ali bi ne žrtvovali po naselbinah nekaj malega za take delegate, kateri bi sam ne mogel vseh stroškov pokriti? Marsikateri bi rad sam dal vso potrebno svoto za take delegate, kateri bi sami ne mogli vseh stroškov Ali bi ne sprejela vsaka naselbina z velikim nvdušenjem to zborovanje in bi pomagala doseči vspeh? Jaz mislim, da bi bil za začetek visoko čislan Cleveland najboljše mesto. Tam vemo ameriški Slovenci, da so najbolj odločni rojaki, ki imajo srce za celo Ameriko in za vse dobre ideje. So tudi druge naselbine, ki bi enako bile primerno mesto, vendar za začetek je to moja miselj za Cleveland. To bi bilo tudi jako dobro za naše nasprotnike, ker bi videli, da se tudi mi gibljemo.
Kaj pravite gospod urednik, na to mojo miselj ?
Mary Bevec.
SILNO NAS JE RAZVESELILO,;;
rojakinje.
To kaže, da se je naše ljudstvo začelo zavedati svoje katoliške misli in'da čuti. da je treba, da se že vendar enkrat podere ta naša grešna in sramotna zaspanost, da
OTOBER, 2nd 1920,
LETO (VOL.) XII,
za Evropo za Evropo
".laročnina za celo leto za Ameriko $2.00 Naročnina za pol leta za Ameriko $1.00
List v obrambo sv. vere med Ameriškimi Slovenci.
se začne kako večje narodno delo za povzdigo katoliškega prepričanja in katoliške zavednosti med nami. Ko se je ustanovila Zveza Katoliških Slovencev, se je pred vsem dalo v program, da se bode skušalo vsako drugo leto prirediti, kje kako tako konvencijo. Toda kakor znano, so to idejo podrli ravno oni, ki so jo podpisali pri ustanovitvi Zveze Katoliških Slovencev. Da. kako velikanskega pomena bi bilo tako zborovanje! Kako bi to povzdignilo našo katoliško zavest! Poglejmo samo okrog sebe!-Te dni so celo naši škofje in nadškofje zopet čutili potrebo sestanka in posvetovanja. Iz cele Amerike so se vsi sešli v Washingtonu, da so se posvetovali. Če bi takih posvetovanj in zborovanj ne bilo potreba, potem ali niso bili škofje neumni, da so nekateri stotake žrtvovali, da so prišli za tri dni skupaj k temu posvetovanju! Če je nadškof iz San Francisco, ali škof iz Seattle čutil potreba tega posvetovanja in tako daleč šel, da se ga je udeležel in toliko žrtvoval, ali nam to ne kaže, kako velikanske važnosti so ti shodi? Te dni so zborovali katoliški možje pod imenom National Laymens Council. Enako so se med temi iz vse Amerike zbrali zastopniki v Washingtonu. Tudi so bili večina nepremožni možje lajiki. Pa če so na primer možje iz Californije ali Washingtona ali iz New Meksike čutili potrebo, da so skupaj prišli, ali ne kaže to kako velikanske važnosti so taka posvetovanja za katoliške može?
Če je to tolike važnosti za ameriške ne-slovenske katolike, ali ni enako potrebno za nas ameriške Slovence? Ako je potrebno za škofe ali ni enako potrebno za ameriške Slovenske duhovnike?
Da, vsi čutimo in vsi vemo: potrebno bi bilo tako zborovanje in zato predlagamo to idejo Mrs. Bevec našim navdušenim rojakom v premislek in prevdarek iai jih prosimo, da se naj potem o tem izrazijo v dopisih, kako oni misijo, kako čutiji in mislijo njih prijatelji in v njih naselbini. Vsak dopis o tem bomo z veseljem sprejeli in priobčili.
V ROŽENVENŠKEM MESECU T R"""k" s»
Zbiramo večer za
večerom tudi ameriški zvesti in verni katoliki okrog Marijinih oltarjev in molimo prelepo molitev svetega rožnega venca. Rojaki, Marijini častilci, katoliški Slovenci! Dajmo ta mesec pred vsem opravljati ta sveti rožni venec zlasti v ta glavni namen: da bi nam Marija pomagala najti način, kako bi med nami ameriškimi Slovenci dvignili katoliško zavest in ljubezen do Marije, da bi
vzlasti Marija dala pravo miselj našim katoliškim voditeljem ida bi se dalo res kaj doseči, kar bi bilo v čast božjo in Marijino in v blagor slovenskega ljudstva.
Zlasti priporočamo to zadevo,, katero je predložila Mrs. Bevec.
ROŽNI VENEC Cna 'Zme<^ naJ'ePŠ'h molitev, katero
nam daje v roke katoliška cerkev. To ponavljanje prošenj "Očenaša" in to zopetno pozdravljanje nebeške Matere, v kar se pa vpletajo kakor kra sne rože prelepe skrivnosti našega Odrešenja, kako je ta molitev primerna, da vname naše srce ljubezni do Boga in objednem pa, da nam nakloni uslišanje naših prošnja in naših molitev. Kaj čuda. da so vsi veliki možje in vse velike žene zgodovine tako rade molile to prelepo molitev. Kaj čuda, da so nas naši dobri očetje in dobre matere toliko navduševale za to molitev in nam ob slovesu v Ameriko stisnile v roke kot edini in zadnji spo-minček — rožni venček.
Molitev svetega rožnega venca je tudi nam ameriškim Slovencem potrebna molitev.
Potrebna je nam, da bi se žalostne iz brezverske oziroma protiverske razmere spremenile, da bi bili sovražniki in zapeljivci naroda ponižani in uničeni, da bi se katoliška zavest dvignila, da bi se katoliško časopisje razširilo, da bi se splošno dvignilo katoliško prepričanje in katoliška zavednost.
Hf
Potrebna je ta molitev našim družinam, da bi nam Marija sprosila dobrih, vestnih in možatih katoliških očetov junakov, ki bi kot vojskovodje šli pred svojimi družinami in jih vodili po poti bojev življenja zmagovito v srečno večnost domov k Očetu. Da bi Marija sprosila slovenskim ženam pravega duha materinega krščanskega srca in dala otročičkom slovenskim v resnici krščanskih mater! Da bi Marija sprosila našim otrokom poštenja, čistoti, med' sebojne ljubezni, vzlasti pa duha pokorščine, da bi si z izpolnjevanjem četrte zapovedi božje naklonili blagoslova božjega. Molimo tudi za vzbujenje več poklicov za duhovski stan med našimi dečki in za redovniški stan med deklicami.
Potrebna je ta molitev vsakemu izmed nas. če hočemo, da bomo težke boje. katere nam povzroča sedanji svet s svojimi zmotami, s svojim zapeljevanjem, pa tudi naše strasti srečno premagali in izvoljevali konečno slavno zmago na smrtni postelji.
Zato,, rojaki, mesec oktober je mesec molitve, porabimo ga za to! Molimo! Molimo!
JEČI NAPROTI.
"Jetzt bin ich Herr von vier Lan-dern"—"gospodar štirih dežel sem", se je bahal v začetku vojne v Gradcu mestni poveljnik Hrvat, seveda, ponemčen, Matanovich — "Mata-nov fill" (Matanova žival) so ga na-
zivali ljudje. Gospod štirih dežel — pa so pripovedovali o njem, da mu ni bilo dovolj vino in pivo, ampak, je imel pod mizo vedno še steklenico žganja ali konjaka, da ga je vli-
val v pivo. Takšni so bili tedaj naši gospodarji! Naši, Slovenski gospodarji, gospodarji našega življenja. Zakaj takoj prve dni vojske je bil proglašen ravno v naših Slovenskih deželah na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorju kot posebno
darilo za našo zvestobo in za divjaško navdušenost nekaterih naših ljudi za vojno in morjenje — preki sod. Samo v naših deželah! Na milost in nemilost smo bili s tem.
izročeni vojaški sili in takim blagim in idealnim gospodarjem štirih dežel.
Kakor Matanovich v Gradcu sta po napovedi vojne od strani Lahov gospodarila in gospodovala na Koroškem v Št. Vidu ob Glini i ft pozneje, ko ni bilo nikake nevarnosti več, da Lahi vpadejo na Koroško, v Beljaku generala Rohr in Scotty — zadnjega so, ko je moral iz Beljaka in je komaj prišel v Bohinjsko Bistrico, takoj imenovali v Bohinjski Bistrici, torej v Slovenski občini kakor je le katera na svetu, za častnega občana. Kje je tisti župnik, ki mu ni bilo nikoli dovolj Avstrijskih križev in je vsakega krvnika Sloven cev imenoval za častnega občana? Ali še živi v Jugoslaviji? A pač bo, saJ Je Jugoslavija blagoslovjeno pribežališče največjih bivših zatiralcev našega rodu. Pravil mi je te dni mlad medicinec, idealen fankt. ki je rastel pred mojimi očmi in je bil vsa leta navdušen in neomajen Slovenec tudi na skrajno nemško zagrizeni gimnaziji v Beljaku, da mu je nek podpolkovnik zagrozil na Ru skem, ko je bil stopil v Jugoslovansko legijo: "Warten Sie, wenn sie einmal nach Laibačh kommen, lasse ich Sie hangen" — "čakajte, kadar pridete v Ljubljano, Vas dam obesiti." Prišel pa je v Ljubljano, in ko ga je srečal na ulici? Dotičnega podpolkovnika, seveda v ponosni Jugoslovanski uniformi! Pljunil je pre denj, gospod pa je šel lepo tiho svojo pot. Pozabil je med tem v Jugoslaviji in v Jugoslovanski uniformi, da je treba mladega moža obesiti...
General Rohr je bil Mažar. Njegovo geslo je bilo: "Na Mažarskem
Sv. Frančišek Serafinski.
vse Mažarsko, v Avstriji vse Nemško." Še hujši' je bil njegov pomočnik in naslednik Scotty. Podrejeni častniki so bili zvesti ochnev svojih poveljnikov. Vodja vojaškega sodišča v Beljaku je izjavil, beljaškemu proštu v obraz: "Ich werde alle die-se windischen Pfarrer um Villach entfernen und die Slovenischen Auf schriften aus den Kirchen schaffen— odstranil bom vse Slovenske duhovnike iz Beljaške okolice in Slovenske napise bom vrgel iz cerkve". (Slovenski napisi so bili itak samo na križevih potih, pa še ti so ga tako strašno bodli.) G. prošt mu je pojasnil, da smo župniki cerkveno inštalirani ali umeščeni na fari, in nas celo cerkev more spraviti z naših far le. če smo kaj hudega zagrešili, a tudi tedaj le po vestni kanonični preiskavi in sodbi. Nekaj dni pozneje so poslali vojaškega župnika Medeka — žal, da je bil ta mož, najvernejše orodje vseh vojaških na kan proti nam, Čeh — k proštu po cerkvene liste, kjer je tiskano, kdaj in kako je mogoče spraviti župnika s fare. Študirali so liste dobrih štirinajst dni. Ko pa niso našli ne enega paragrafa, ki bi jim služil proti nam, so rešili in končali zadevo prav enostavno, z znano vojaško brezobzirnostjo in surovostjo: v ječo so nas vrgli.
2. Marca 1916 je bil tisti usodni dan. Rila je sobota. Ob sobotah so duhovnike najrajši zapirali. V naglici potem ni bilo lahko dobiti namestnika, ljudje so ostali v nedeljo brez maše, in škandal je bil tem večji.
Vreme je bilo že dovolj toplo, sneh visok, a mehek in moker, ker se je pod toploto zraka razkrajal in tajal.
Sedel sem po sv. maši v sobi in pisal. Kar se mi je zazdelo, da nekdo stoji spodaj pri vhodu na dvorišče. Pogledam skozi okno: res, dva oficirja, nekaj orožnikov z nasajenimi bajoneti in nekaj civilistov govore z mojo staro služkinjo.
"Kaj pa bo? Ali gredo po me? A zakaj? In ravno sedaj??"
Res, v tistem času tega nisem pri
čakoval. Saj se je zdelo, da so se duhovi vendar že nekoliko pomirili, pomirilo se tudi divjanje vojaških oblasti. A ravno tiste dni so bili naši po Lahih občutno tepeni. Takoj je završalo po stari Avstrjski navadi : "Izdajstvo". Nekje so morali do biti izdajalce, da bi se nezmožni Nemško-avstrijski oficirji spet opra li. Pa so segli po nas, ki smo jim bili najbližje, in ki so nas hoteli prej ali slej itak uničiti.
Gledam — res gredo v župnišče. •Vstanem, grem na hodnik, do stopnic jim na proti.
Priropotajo po stopnicah. Pozdravimo se. Ritmojster, voditelj ekspe-dicije. pravi vojaško odločno a še dovolj vljudno: "Hochwiirden. uber hoheren Auftrag mussen wir bei Ihnen eine Hausdurchsuchung vornehmen — gospod, na višje povelje moramo izvršiti pri vas hišno preiskavo." — Kaj sem hotel? Ali se naj ustavljam? Bilo bi neprevid-,. no in nespametno. Prijazno sem jih povabil: "Prosim, vsa hiše je gospo dom na razpolago."
Ob devetih dopoldne se je začelo premetovanje vsega ležečega in stoječega v župnišču in je trajalo do pol treh popoldne. Najbrž bi še dalje, a se je gospodom kar videlo, kako so že lačni. Proti poldnevu — nisem še vedel, da me kanijo vzeti s seboj, sicer bi tega ne bil storil— sem jim ponudil, da moja služkinja skuha kosilo: a so prijazno odklonili. še bolj prijazno sem jaz odpoved sprejel.
Ob enem s preiskavo v župnem dvorcu so preiskali, prebrskali in pretaknili cerkev, zakristijo in zvonik gor do vrha. Ves ta čas je bila vsa vas zastražena z orožniki. Župnišče in cerkev še posebej. Kamor sem pogledal, se je bliskal bajonet, da sem se sam sebi zdel silno nevaren človek. Petindvajset mož je prišlo nad me, da si v tistem velikem brozgastem snegu niti ne bi mogel uiti iz župnišča, če bi bil imel take namene, kar pa bi bilo itak smešno. Samo ena gaz je bila iz župnišča v vas, vse naokoli zasneženo. Tudi v župnišče ne bi bil nihče izlahka pri-
šel, dasi nisem imel nikogar, ki bi me branil, in bi me nihče braniti ne mogel. Avstrija je pač skrbela, da bi bil škandal tem bolj očiten. Dosegla je le to, da so celo nasprotniki, poštenejši vsaj, govorili: "Kakor Judje po Kristusa, so prišli po župnika."
V cerkvi je moral biti tem gospodom "cicerone" ali vodnik cerkve-nik, pameten in odločen mož. Edini on se je odkril v cerkvi, vsi drugi fini Avstrijski gospodje, detektivi in orožniki, so imeli ves čas klobuke in kape na glavi. Morda bi jim sicer ušla pamet. Nesreča bi ne bila, in zguba ne velika.
Zahtevali so med drugim od cer-kvenika, naj jim odpre tabernakelj — da je telefonska naprava v njem, «0 trdili. Da je mogel tako nesmisel verjeti, tako pameten je mogel biti le kak Nemško-avstrijski detektiv! Mežnar jim je močno odvrnil: "To ni moje opravilo. Pokličite župnika, saj ga imate v župnišču.". Pa me niso. Morda so se bali, da bi jim ušel tistih deset korakov iz župnišča v cerkev. Ali bi se razblinil v zrak. brž ko bi me pustil iz sobe. Nihče ne ve, bogme, česa je vsega tak-le črnošolec zmožen.
Za pevskim korom je nad gotično lopo pred cerkvenimi vrati — (zilj-ska cerkev je ena najstarejših ih naj znamenitejših na Slovertskem) — obširna shramba za dragocenejšo masno obleko in druge znamenitej-še cerkvene potrebščine. V zapad-nem zidu so stare, mogočna vrata. Vprašali so cerkvenika, ta vrata čestokrat odpiram — kaj lepo bi se videlo tam gori proti E)obraču in proti Sv. Višarjem, torej v smeri, v kateri bi naj bili dajali I^ahom signale. Cerkvenik pravi s hudomušnim smehljajem : "Odprite jih Vi!" Saj jim najbrž vsi skupaj ne bi bili kos, zlasti kjer jih menda že stoletja ni nihče odpiral. Tako niso našli nikjer nič: le v ritualu ali obredni knjigi v zakristiji sem imel na lističih nrevedenih nekaj molitvic iz latinščine n. o. za bolnike, ob.pogrebih. ob vpeljevanju mater. To so vze li s seboj — morale so te že biti za
Avstrijo hudo nevarne.
V župnišču je gospod ritmojster zapovedal: "Vse pisano spravite !" Tako so zbrali v šestih urah osem mogočnih zabojev, vse rokopise, vso ogromno korespondenco, pridige itd. V Wolfovem sv. pismu sem si nekoč zaznamoval na zadnji beli strani ne ,kaj citatov iz sv. pisma. Še ta veliki "pisano", vzeti s seboj. Pa je eden . detektivov, ki je znal Slovensko, a o posebni duhovitosti njegov obraz ni pričal, po dolgem študiranju in premišljevanju vendar izjavil: "Das ist ja nur fur die Mess — to je le za mašo". In ubogi Wolf je bil rešen. Na mojo srečo, ker nazaj bi ga najbrž itak ne bil dobil, kakor nisem obširnega repertorija, zapisnika in pridige in druge govore. Orožniki so bili ljudje, ravnali so pošteno in kulantno. Detektivi bestije. Da si je g. ritmojster zabičeval opetovano — naravnost prepovedati jim morda ni smel. — "Nur geschribenes — le pisano!" so pobrali vse, kar so orožniki vrgli v stran, zlasti vse izrezke iz časnikov. Kakor sem izvedel pozneje, bi mi ravno ti skoro zavili vrat. Kajpa da Avstriji preveč prijazni res niso bili. Takih nisem spj"a vljal.
Knjige, ki so celo orožniki občudovanje govorili o njih: "Da liegt Geld — stale so denarja!" so metali detektivi s stojal in iz omar, kakor bi bile ničvredno blato. Slednjo sliko — vse stene so jih bile polne — so odmeknili in jo zadaj pretipali, ni li kaj skrito za njo. Postelje so mi vse preobrnili, le ene ne,, v tisti pa je bil skrit Podlimbarskega "Gospodin Franjo" s pripombami na robu. Da te niso bile za Avstrijo preveč laskave, mi ni treba praviti. Med tem časom je gospod ritmojster mene zasliševal; g. nadporočnik menda nekak moj odvetnik, je poslušal, le pri enem vprašanju je posegel v mes. meni v prilog. Na vsaki strani mene je sedel orožnik z na sajenim bajonetom. Ali so se bali atentanta ? Nepotrebna skrb! F.den je pisal protokol.
Zločinov je bila lepa vrsta, cele. litanije, da jih ne bi tajil, mi je g. ritmojster povedal takoj ob začetku: "Nič ne tajite! Mi vemo za vsak Vaš, korak."
"Ničesar ne nameravam tajiti, ker nisem hodil po nikakih krivih potih." A sem si mislil: "Ti slepa Avstrija, če plačuješ zaradi mene de tektive, bi kje drugje bolj potrebovala ta denar."
"15. Januarja — (11. marca so me zasliševali o tem), prosim ste prinesli iz hiše mežnarja Grafenanerja v Beljaku precej velik zavitek. Ko ste stopili na ulico, ste se previdno in boječe na vse strani ogledali. Kaj je bilo v zavitku?"
"Danes bi to težko povedal" — sem menil—"ker je od 15. januarja poteklo že precej vode v Dravi in precej dni v večnost. Ker pa vem, da že mesece nisem dobil od nikoder ničesar razen knjig, so mogle in morale biti v zavitku le knjige. Ker je pošta ob železniški postaji čisto na nasprotni strani mesta, mi vedno prinese večje pošiljatve do predmestja Perave cerkvenikov fant. Pri cerkveniku jih vzamem, kadar grem iz mesta in jih sem domov že sam prinesem. — Da sem se boječe ogledoval? To so mogle videti le oči, ki vse drugače vidijo nego oči navadnih .Zemljanov. Ker so bile nekatere nošiljatve zadnje čase precej ve like in težke, mi je morda bilo malo pusto, jih osebno nositi. Ako je po koga zavitek tako zanimal, zakaj me ni takoj tam prijel in mi tako nevarnega zaboja ni odvzel? Bilo bi najeno stavneje."
"O tem zdaj ne govorimo."
"Dobro, gospod ritomojster, pa ne govorimo."
"Zdaj važno vprašanje: Srbom ste pošiljali denar?" naj ga pošiljam Srbom !"
"Bože mili, sam ga nimam, pa
"Nikar se ne šalite, pošiljali ste ga!"
"Kje sem ga pa dobil, prosim."
"V cerkvi ste ga nabirali."
"Aj tako? To je bilo darovanje za "Balkanski rdeči križ" ne pa za Srbe."
"Ze poprej nekoč sva se sprla s sosedom Serajnikom, tastom soseda protestanta, zato mojim strupenim nasprotnikom, dasi sem mu storil v prejšnih let marsikako uslugo in dobroto, zaradi teh pošiljatev Srbom. Mi je tudi očital, da Slov^pski duhovniki zalagamo Srbe z denarjem. sicer se ne bi mogli bojevati zoper nas. "Povejte mi, Serajnik. le eno: kako pa moremo v sedanjih časih spraviti denar na Srbsko?"
"Po Dravi ste ga pošiljali, v pleh-natih ceveh."
"A tako? Tedaj smo ga res, — tako velika umetnost bi bila to, kakor velika je Vaša neumnost."
Zdaj sem videl, da res so tudi to bajko zanesli v Beljak.
DAROVI ZA ORLOVSKI SKLAD.
305
Maks Robnik $1; Zamernik $1; Franc Okoren $1; Frank Funtek $r Franc First ml. 50c; Rudolf Robnik 50c; Ivan Kljun 50c; Franc First st. 50c; Anton Fink 50c; Ivan Krže 50c; Jakob Podbrežnik 50c; Frank Mihelič 50c; Franc Bambič $1; Fr. Bambič ml. 50c; Antonija Cerar$i; B. Globočnik $1; Matija Koren $1; John Svetina $1; Pavel Jamnik $1; John Skul $1; Nikolaj Milcinovič $iz; Mih. Gerlovič $1; Franc Starman $1 ; Gertruda Polajnar $1 ; Marija Janež $1; Frances Raspet $1;; zbirka Marije Bevc, Cannonsburg, $31.15; Katarina Kuhelj $1.40; Fr. Moravč 50c; Rev. J. Schiffrer $5; Jakob Osvald $5; John Strle $1; Fr. Lavrič $1 ; Amalija Furlan $1 ; Anton Požun 50c ; Anton Benedikt $3 ; Zveza Jugoslovanskih Žen in Deklet v Chicagi $15; Martin Hozjan $1 ;; K. Mišica 50c; Agneza Klarjč $1; Kati Triler $1; Barbara Malina-rič $1 ; Miha Sepec $1; Fr. Gorenc $2; Ter. Fir $1; Agneza Klarič $1: M. Novak 90c; Mih. Tomažič $r; Marija Tomažič $1; Helena Zora $1; Franc Gerdešič $1 ; na pikniku či-kaških Slovencev $150.
13.—Vzroki naglega razširjevanja krščanstva.
"In glej! Jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta!"
Ta Kristusova obljuba, ki jo je dal apostolom in splošno vsem svojim vernikom, izpolnovala se je krasno v prvih stoletjih krščanstva. Širilo se je krščanstvo na vse strani; ugled krščanstva je rastel vsepovsod.
Poganstvo se je postaralo, ni imelo nikake sile in moči več. Preživelo je samo sebe. Življenje brez višjih ciljev, življenje brez idejalov za ta svet in za svet po smrti je prazno, ni vredno, bi je človek živel. In na tem je bolehalo poganstvo. Hrepen-jenje po uživanju ni več človeka zadovoljevalo. Učenost in veda, ki ni vedela pojasniti skrivnosti o Bogu, o namenu življenju, zdela se je pretežni večini smešna, norčevali so se iz nje. Duh duša sta potrebovala nekaj, kar ibi jih nasitilo, zadovoljilo, upokojilo. K temu se je pridružil še pritisk bogatašev in drugih na nižje sloje, na reveže in delavce. Omenjam še enkrat žalostno stališče žene, otrok, sužnjev. Krščanstvo pa je obljubljalo in dajalo vsem rešitev v tem oziru. Ni čuda toraj, da so z radostjo in navdušenjem poslušali vzvišene, idejalne nauke, katere je oznanjalo krščanstvo; ni čuda, da so hitro opuščali vero v svoje poganske bogove, da so začeli premišljevati o protislovji'' v poganskej veri in to vero zamenjali s krasnimi resnicami o edino-pravem, vsemogočnem, vse-ljubeznjivem Bogu; ni čuda, da so zavrgli smešne 'bajke poganstva gle
de o večnosti in sprejeli verske resnice krščanstva o življenju po smrti.
In kako privlačno silo je še le imelo karitativno delovanje in življenje prvih kristjanov, s kako radostjo so se oklepali krščanstva reveži sužnji! Dosedaj jih je preganjalo in zaničevalo vse, toda kristjani so jih ljubili kot svoje brate! Veliko privlačno silo je imela krščanska čistost in nesebičnost! Kako jih je navduševala krščanska srčnost! Dasi cerkev kljub vsem svojim naporom in prizadevali jem v pričetku ni mogla korenito zatreti suženjstva, vendar se je njihov položaj izdatno izboljšal. — A tudi učenjaki našli so v krščanstvu vir tolaže in upanja. Posebno pleme-niteje duše — razsvetljene od svetlobe večne Resnice — so kaj hitro zavrgle prazne, nezadovoljive pogan ske nauke in sprejele vero Jezusovo. Posebno v Mali Aziji in Severni Afriki so se pridružili stebri učenosti in znanosti mladi stavbi krščanstva. Tudi vladajoče rodbine so jo ščitile. Tako n. pr. okoli 1. 200 kraljeva hiša v Edeši in stoletje pozneje kralj armenski. Prebivalstvo splošno v Mali Aziji — posebno v Aleksandriji — in ob afrikanskem severnem obrežju je ibilo več kot do polovice krščansko; v Rimu samem nahajamo okoli 1. 250 po Kr. nad 50,000 kristjanov, mejtem ko so vzklile v južno-galij-skih mestih Marseille, Lyon, Brienne atd., močne krščanske občine.
Po tem času ni bilo več potreba potujočih misijonarjev.Duhovno pa-stirstvo, kakor ga je cerkev uredila v pridobivanje poganov, je zadoščalo. Razun tega so prinašali trgbvci,
ki so v onih časih jako daleč potovali po svojih trgovskih opravkih, vojaki, ki so morali v razne oddaljene kraje v izvrševanju svoje vojaške dolžnosti, da, celo sužnji, ki so menjavali svoje gospodarje, sv. vero brez posebnega truda v daljne kraje k raznim narodom. Veliko je pa tudi pripomogla k razširjanju krščanstva splošna raba grškega jezika.
Naj navedemo samo nekoliko krasnih izrekov krščanskih učenikov iz teh časov o hitrem razširjanju krščanstva.
Okoli 1. 200 je pisal Tertulijan: "Mi smo od včeraj. In vendar nas je zemlja in last poganov polna. Poganske templje jim še prepuščamo."
Okoli 1. 150 po Kr. nagovoril je krščanski modrijan, sv. Justin, rimskega cesarja tako-le:
"Ni človeka, ni rodu ne med barbari, ne med Grki, ne med drugomi-slečimi, naj si prebivajo na vozovih ali V šotorih ali pod prostim nebom, ki ne bi opravljal v imenu našega velikega Izveličarja molitve k Očetu in Stvarniku vesoljstva."
Po pravici je lahko vzkliknil sv. Avguštin: "Ali se je razširjenje krščanstva vršilo na čudežen način, ali pa je to en sam, velik čudež."
14.—Krščanstvo in Rimljanstvo.
Nikjer ne najdemo v svetovni zgodovini, da bi se bil bil kak boj s tako nejednakimi sredstvi, s tako silo in s tako vstrajnostjo, kakor se je bil boj med pogansko rimsko državo in Kristusovo cerkvije. Več kot tri stoletja je trajal ta boj. Vse grozo-
vitosti, ki si jih je mogel izmisliti podivjani človeški um, najdemo v teh bojih. Razun tega bile ste si o-bedve bojujoči se stranki popolnoma različni. Na jednej strani svetovno cesarstvo prav bajeslovne velikosti, ki je imelo na razpolago državno vsemoč, neizmerno bogatstvo, ki je stalo na višku umetnosti in vede, omike. Na drugi strani ubožen, neznaten, neuk krščanski rod, ki ni imel nikakih sredstev v svojo obrambo. Razun tega vidimo pri poganskem Rimu neizmeren napuh, iz-rečno hlepenje po gospodstvu. ki je uničilo brezsrčno vsakega na-nasprotnika; pri cerkvi najdemo ponižnost, pokorščino, potrpežljivost, ljubezen do miru.
K tem notranjim nasprotjem med rimljanstvom in krščanstvom dodati še duševne in moralne kontraste. Notranje utrjenemu, jednotnemu in složnemu krščanstvu nasproti je stalo
rimsko cesarstvo, ko se je že bližalo svojemu propadu in razpadu. Ni i-melo več trdne podlage. Cesarski prestol je vedno menjaval svoje lastnike. Sinove najplemenitejših rimskih rodbin, pa tuje pritepence, mnogokrat surove vojake, so postavile rimske legije za svoje cesarje. Državna uprava in pravo sploh se je menjavalo po volji vladarjev in njihovih ljubljencev. Učenjaki, ki se niso brigali za politiko, sa se kregali v praznih prepirih o svojih fi-lozofičnih sistemih. Največja zmešnjava pa je vladala v rimskem cesarstvu glede verskega naziranja. Nik-do ni vedel v tem oziru kaj gotovega. Ideje o starih bogovih so se morale umakniti modernim nazorom. Mnogo bogov je predstavljalo rimska in tujenarodna božanstva. Bogove podjarmlljenih narodov so častili tudi v Rimu — uvedli so najširšo toleranco — stavili so jim sve-
Sv. Frančišek in volk.
tišča takoj zraven poganskih rimskih templjev. Izobraženi Rimljani so sploh izgubili in opustili vsako •vero, niso več verovali v svoje lastne bogove in se norčevali in smešili rimsko vero. Največ sramotenja so morali prestati brez številni svečeniki — začenši od velikega duhovna (pontifex maximus) — od avgurov, ki so vedeževali iz poleta ptic pa do haruspicov, ki so prorokovali iz drobovja zaklanih daritvenih živalij. — "Čudim se le," piše ieden rimskih pisateljev že pričetkom vlade rimskih cesarjev, "da se ne prične ha-ruspex (vedeževalec) na glas smejati, ko sreča svojega tovariša." Splošen je bil rek: "Risit haruspex, cum haruspicem vidisset." (Smejal se je vedeževalec, ko je zapazil ve-deževalca.) In rimsko ljudstvo? Bilo je nevedno in hrepenelo samo po uživanju. Ni se brigalo za svoje bogove in malike, če je le dobil o praznikih "panem et circenses" — kruha in igre!
K tej zmešnjavi verskih naziranj v Rimljanstvu sa je še pridružil propad nravnosti.Rim bil je v tem oziru najbolj propalo mesto. Sebičnost, lakomnost, podivjanost, tiranstvo in vse druge nanake dosegle so v Rimu višek, so nadkriljevale ves drugi sprideni poganski svet.
Kako so se toraj Rimljani proti-vili novi veri, ki je bila v dijametral-nem nasprotji z njihovo vero! Kako sovraštvo je kipelo v njhovih srcih!
K tem notranjim in vnanjim nasprotjem so se pridružile še državne razmere. Ker se kristjani niso mogli in smeli udeleževati, poganskih daritev, razkričali so jih kot nepokorne državnim verskim zakonom. Da, zagrešili so zločin "razžal-jenja veličanstva", ako se niso udeležili daritev, ki so jih prinašali Rimljani v čast svojim obožavanim , cesarjem. Končno pa je rimski zakon na kratko prepovedal uvedbo vsake nove vere (religio nova) tako da so bili kristjani že radi tega pred zakonom zločinci. A ne samo uradni Rim tudi preprosto ljudstvo je srdito sovražilo kristjane.
Pričetkoma so imeli novo vero za
neko sekto judovstva, trpeli so krist jane mej seboj, kakor so trpeli jude, dasi so bili ti skrajno nepriljubljeni. Kakor pravi sv. Pavel, novo vero so prčetkom zasramovali in jo zaničevali. Ko se je pa jela bolj in bolj širiti, začeli so se Rimljani bati. Mnogokrat so pregnali kristjane sku pno z judi iz dežele. Da so bili kristjani nepriljubljeni, temu so bile glavni vzrok razne lažnjive govorice. Po navadi orijentalskih sploh južnih narodov so imeli pri pogreb-bih vedno pojedine posmrtnice. Ob času preganjanj so se kristjani zbirali v podzemeljskih katakombah, kjer so bili varni pred preganjalci. Omenjene pojedine so dale povod govoricam o razuzdanostih, ki se baje tam dogajajo; prejemanje sv. obhajila je dalo zopet povod govoricam, da pristaši Jezusove vere koljejo otroke, pomakajo kruh v gorko kri in ga zavživajo. In če vse to še ni bilo dovolj, pomagalo je še rimsko praznoverje: vsako nesrečo je pripisovalo nevedno rimsko ljudstvo jezi, srdu bogov vsled odpada kristjanov od poganstva.
N'aposled je bila še sebičnost vzrok, da so pričeli sramotiti "Naza-renca." Koliko na pr. jih je bilo v Rimu odvisnih od poganstva? Duhovniki, kamnoseki, pisatelji, trgovci, armade služabnikov in sužnjev-je živelo od dela v templju. In vsi ti so se bali, da bodo pri prodiranju in razširjanju krščanstva prišli ob svoj kruh in zaslužek. Za to je bilo treba sramotiti kristjane. — Vsled tega lahko razumeno, zakaj so Rimljan — od prvega do zadnjega — sovražili krščanstvo.
15.-—Preganjanja kristjanov.
Nasprotstva med krščanstvom in rimljanstvom so se pojavila par desetletij po ustanovitvi Jezusove cerkve. S svojim bistrim umom so spre videli rimljani takoj, da se bo krščanska vera kaj hitro razširjala. Ko so opažali kreposti in čednosti prvih kristjanov, njihovo nesebičnost, njihovo nravno-čisto življenje, njihovo ljubezen do bližnjega, njihovo srčnost in stanovitnost, tedaj si nikakor niso več mogli prikrivati pre
pričanja, da mora biti nekaj "Božjega" v krščanstvu. Ker pa jim je bilo kristjanov življenje živa pridiga o njhovi lastni spridenosti, za to so uvideli, da postaja krščanstvo nevarno njihovi veri, ki jim je vse razkošje dovoljevala.Zato pa je bilo treba Na-zarenca s korenino zatreti. Posluževali so se za to najnizkotnejših sredstev. Pričetkom so jih samo zaničevali, sramotili; ko pa to ni nič pomagalo, pričeli so rabiti bruta'no silo. Kjer pa kazenski zakon ni nič kaj gotovega obsegal, izdane so bile hitro temu primerna dopolnila k postavam.
Tekom prvih treh stoletij razločujemo desetero velikih preganjanj — z malimi mirnimi presledki. Kdor i? bil kristjan, tega si mogel ubiti ko preganjanjo divjo zver.
Cesar Nero (54—68), Oomicijan (81—96), Trajan (98—117), Hadri-jan (117—138), Mark Avrel (\6i— 180), Septimij Sever (193—211V De-cij (249—251), Valenian (253—26c.) in Dijoklecijan (284—305) so zapisali svoja imena s krvjo v prvodoh-no krščansko zgodovino. Se danes nas pretresa groza, ko. slišimo o gro-zovitostih, ki so jih morali trpeti prvi kristjani. Niti v katakombah niso bili več varni; metali so jih pri igrah divjim zverem, da so jih raztrgale! Toda vse divjanje je bilo zastonj! Iz krvi mučencev rastli so novi kristjani. Privedlo bi nas predaleč, ko bi hoteli natančneje opisati divjanje preganjalcev kristjanov. Drug je prekašal drugega glede grozovitosti. Kot zgled naj navedemo samo Nero na, zver v človeški podobi.
Ko je dal pomoriti vse svoje.bližnje sorodnike in ožje prijatelje, ko je poskusil že vsa sredstva za svoje nebrzdane strasti, prišel je 1. 64 na gorostasno misel, da bi zažgal Rim in tako imel nekako sliko o ppginu mesta Troje v Malej Azjji, katero so Grki uničili. Na strehi svoje palače je igral ta divjak flavto, prepeval Homerjeve pesmi o poginu Troje in zrl v ogenj. Devet dnij je trajal požar. Od slavnega svetovnega mesta, ostal je le kup razvalin. Umevno je, da taka nesreča ni mogla ostati brez
vpliva na rimsko ljudstvo. Neron se je bal rimljanov, slišal je njiho/e grožnje, in da bi fešil sebe, zvalil je zločin na kristjane, obdolžil te. da so zažgali Rim. Posledice tega obrekovanja opisuje nam poganski rimski zgodovinopisec Tacit, čiger resnicoljubnosti nikdo ne taji: ,
"Mnogo kristjanov so zašili v živalske kože in jih vrgli sestradanim psom, ki so jih raztrgali. Druge so pribili na križ ali jih sežgali; druge so zopet oblili s smolo in jih ob nastopu teme zažgali, da so goreli ko baklje. Veliko kristjanov pa so jih obglavili."
Med Nerovimi žrtvami sta bila, kakor smo omenili zgoraj, tudi sv. Peter in Pavel. Glavno pozorišče Neronovih preganjanj je bilo mesto Rim.
Resnici na ljubo moramo priznati, da mnogi izmed teh cesarjev, ki so preganjali kristjane, niso bili slabi vladarji. Niso vsi preganjali kristjanov kakor n. pr. Neron, Domicijan, Decij ali Dijoklecijan iz samega sovraštva do krščanstva. Mnogi so mislili dobro.
Tako je na primer preganjal kristjane Trajan, jeden najplemeni-tejših vladarjev. Izdan je bil zakon proti tajnim družbam in krivično so bili zapopadeni v teh tudi kristjani, in na podlagi tega zakona.se je začelo preganjanje kristjanov. Cesar Hadrijan, dasi sam ni hotel nič vedeti o preganjanju, je dovolil, da so njegovi namestniki po provincah delali, kar jim je bilo drago s kristjani, ali pa je dovolil, da je razdivjano ljudstvo počelo, t:ar se mu je ljubilo. "Filozof na prestolu." Mark Avrel, je povzročil s poostren-jem zakona proti tajnim družbam, da se je pod njegovim vladarstvom pričelo še krutejše preganjanje.
Toda vsi vladarji starega Rima so morali končno le uvideti, da jim ne bo mogoče zatreti krščanstva, ampak da se je ravno nasprotno od leta do leta bolj razširjalo. Ne samo, da je preživelo vsa preganjanja tudi število kristjanov je rastlo. Učenjaki in visoki stanovi so se obračali k krščanstvu. Tu pa mu je hotel zadati poslednji udarec cesar Dijoklecijan, ki je vladal od 1. 284 do 1. 305-
Splošno je bil dober, spreten vladar. Težko je bilo vladati obširno ce sarstvo enemu samemu človeku, za-
to razdelil je cesarstvo v štiri pokrajine, tako da je bila uprava veliko ložja. Toda kmali po tej ureditvi je pričel Dijoklecijan zaporedoma štiri preganjanja (289—304), tako da ga lahko prištevamo med najkrutej-še preganjalce v svetovni zgodovini. Nahujskala sta ga k temu njegova sovladarja Maksimijan in Galerij.
"Ta preganjanja," piše zgodovi-nopisec," bila so splošna in kruta. Zvesti spoznavalci so polnili ječe. Sami in njihove družine zgubile so vse imetje, in ko bi ne bili skrbeli za nje sobratje v svoji ljubezni, bili bi vsi poginili. Potem so jih rabili pri prisilnem delu pri gradnji cest, javnih stavb, v rudokopih. Odrezali so
v ■ ' ' J,-J -i /1 ■ .-„'. ■• ■.
Gorkumski mučenci.
jim roke ali noge, potrgali jim mišice, iztaknili oči. Posebno ostro so nastopali proti krščanskim vojakom. Tebajsko legijo z Mavricijem na čelu (6600 mož) poklali so z mečem v današnjem švicarskem kantonu Wal-lis-u. Sv. Sebastijan, ki je bil od puščic ves prehoden, je pa vsled skrbnosti sokristjanov ozdravel, bil je v dru go mučen in s kolci do mrtvega pobit. Neštevilne so bile žrtve. V jed— nem samem mesecu je bilo umorjenih 188,000 kristjanov. Mučeniške smrti ste umrli plemenitašinji Pris-ka in Valerija; dva papeža, Gaj in Marcelin, neštevilno škofov in du-
hovnikov ; vojaki Jurij in Teodor; tisočero stanovitnih žen i devic: Af-ra, Rarbara, Doroteja, Katarina, Lucija Marjeta itd. Da niti otrokom niso prizanesli: sv. Pankracij in Tarzi-cij sta nam znana mučenika mej njimi. Neprestrašeno so šli vsi v smrt, da so jih celo pogani občudovali in se za nje potegovali.
Vse mogoče muke in trpirčenja so rabili: obglavljenje, prebodenje, razkosanje ; privezali so jim kamenje na vrat in jih potapljali; trgali jih, bičali jih, obešali jih na noge in zadušili v dimu, zažigali jih na groma-dah ali polili s smolo in jih smodili kot baklje; raztrgali njihova trupla z vpreženimi konji, metali so jih divjim zverem, kamenjali, križali jih; izpostavljali jih pekoči solnčni vročini, da so umirali žeje; pokopavali žive — sploh mučili jih na vse mogoče muke, kakoršnih si je pač pekel mogel izmisliti." Ta preganjanja bi se bila morala vršiti istočasno po vseh štirih krajinah cesarstva.K sreči bili so samo trije vladarji kruti krvo-ločneži: Dijoklecijan, Maksimijan in Galerij. Najhujši med vsemi je bil Dijoklecijan, glavni vladar, ki je uprizoril prava klanja in ki je s svojo osebno navzočnostjo pri klanju oskrunil svojo sivo glavo. Ali tu je posegel Rog vmes; vsi trije so umrli nenaravne smrti. Dijoklecijan je zblaznil in umrl 1. 306, Maksimijan se je obesil 1. 311 v Marseille, in Galerij je umrl na oni ostudni bolezni, s katero je Rog kaznoval kralja Heroda.
4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4« 4« 4» 4» 4»
"Prava zgodovina človeškega rodu je zgodovina vere; to so čudna pota, po ka terih hodijo razne družine, k svojemu cilju, da bi Bo.p;a prav poznale, in da bi se mu približale v spoznanju in ljubezni"
"Človek ima pred seboj življenje in smrt : dobro in hudo, kar hoče, to mu bo dano." (Sir 15. 18.)
"Toliko popolneje bodo zmagale resnice sv. vere, kolikor natanjčnjeje se bodo preiskovale. (Balmes.)
"Naloga cele zgodovine je zgraditi Bogu v človeških srcih tempel, v katerem naj se Kristus na veke hvali in slavi".— (Mohler.)
Ave Maria.
Jezusovo obnašanje proti Mariji se nam morda zdi nekam detinsko neprimerno. Zgubil se jima je in jima prizadjal neizmerno žalost Ko sta ga našla in povabila s seboj, rekla je Marija: "Tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala." Jezusov odgovor je bil kratek: "Kako da sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?" Trd odgovor v tolažbo žalujoči materi, nekak opomin zoper solze, ki prihajajo iz vdane ljubezni, iz opravičenega nemira!
Ali ni ta dragi njun sin več ljubez-njiv, več nežen? Že sama misel bi bila bogokletstvo. Hoče nas učiti nekaj velikega. Naše življenje in naš blagor ima pred očmi. Za naprej hoče pripraviti za one, ki se posvetijo redovniškemu ali duhovskemu stanu, milosti in pomoč, katere rabijo, da se odpovedo sladkostim in delajo to, "kar je njegovega očeta."
Zveličar ve, kako težko ločitev src večkrat zahteva poklic. Kjer je poklic, tam pride pa tudi posebna tolažba in novo veselje in hvaležnost. Od gotovih strani pride gotovo tudi nekaj sovraštva. Kaj je vzrok? Človeška ljubezen, četudi pravilna, je vedno nagnjena k temu, da bi odrekala pravice Bogu. Če Boga že čisto ne prezre, ga hoče vsaj podjarmiti in mu hoče dati le nekaj malega, kar pa Bog ne more sprejeti.
Če Bog kliče, mora duša slediti temu glasu. Če zapoveduje, hoče, da ga ubogajo: Srce izvoljenčevo mora biti vdano darovano, žrtvovati mora očeta in mater. Ne sme se dati pre govoriti in ne s prijaznostjo pridobiti ter se ne sme omajati z grožnjami. To je prava žrtev vsakega poklica, ki očisti srce izvoljenčevo in je stori prijetnejše Bogu, zavzetnejše za njegovo ljubezen in utrjenejše za žrtve.
Kako živo potrebujemo Jezusovega zgleda, da nas okrepi v težavah!
Ko otrok dvomi, ko premšljuje,
Rev. J. Plaznik.
(Dalje.)
če bi se odpovedal najdražjim, dobi moč ob misli, da dela samo to, kar je nekoč Jezus storil. Če je Marija točila solze zaradi Jezusa, ki jo ni nikoli nehal neskončno ljubiti, kako lepo je posnemati njegov zgled.
Če svojci dvomijo o otrokovi ljubezni do njih, če ga imajo za suro-veža in brezsrčneža, bo dovolj, da ve, naj posnema Jezusa, ker mora učenec posnemati učitelja.
Kadar hočejo domači zadrževati uro ločitve, Jezusov zgled bo pokazal, kako prevladati naravne občutke, ki je šel v to, "kar je njegovega Očeta", ko je bil dvanajst let star, ne da bi povedal svoji materi. Naj se temu protivi meso in kri.
Jezus, previdni gospodar, daje luč, moč, pomoč, varnost zmago in obrambo s svojim zgledom v tej skrivnosti.
Jezus nam daje vse milosti po svetem Rešnjem Telesu ki je pravi zakrament božjih poklicev Ali ne izvirajo vsi poklici iz svetih obhajil in celo iz prvih svetih obhajil. Ko prejmemo Jezusa v svetem obhajilu, tedaj je šele njegov glas zadosti močan in duša dovolj poslušna. Le pri svetem obhajilu prejemamo pravo moč od Jezusa. Zato torej če hočemo imeti dobre duhovnike, bo treba moliti za poklice, zlasti pa prejemati zanje sveta obhajila. Kdor misli kaj doseči na kak drug način, se zelo moti.
Vsak, kdor se ne more odločiti, koga bi poslušal, močan glas božji ali hudo družinsko nagnenje, naj pride k tabernaklu, naj sprejme Jezusa, ki se je daroval, ko je bi! komaj dvanajst let star, ko ga je Oče klical. Pa ne samo oni, ampak tudi stariši, bratje in sestre! Njegova dobrota vas bo podžgala in vam dala pogum
O vsi, kateri ste ločeni zavoljo Boga, ko vam bo dolgčas, da se ne morete vtolažiti, kateri imate ranjena čustva, pridite v cerkev! Tu boste
našli Onega, ki je potolažil žalostno mater, da je razumel i in sprejela povelje volje božje. V trdil bo vaše srce, posvetil vaše solze; vodil vas bo k vdanosti, ki hladi in celo ozdravlja vsako rano.
Nek deček je stal nekoč na mali železniški postaji v Združenih Državah, kjer je srečal starejšega d-.-cka. Ta mu zaupa, da gre v kolegj, kjer bo študiral za duhovski stan. Sili tudi mlajšega dečka, da se bosta skupaj učila. Pa ta je odgovoril: "Saj ne marajo za mene. Reven sem, ne-učen in sploh nezmožen." Starejši deček ga je le še silil in ga nazadnje tudi pregovoril, da je vstopil z njim na vlak. Rektor v kolegiju je oba lepo sprejel in ju poslal v šolo. Čez nekaj časa so dobili starejšega dijaka pri tatvini in ga spodili Njegov tovariš pa je vstrajal, se dobro učil, postal redovnik in duhovnik in še sedaj služi in dela v vinogradu Gospodovem
Kolumbovi Vitezi iz Amerike, nekako 500 po številu, ki so odšli po njih konvenciji v Evropo,so vzbujali povsodi splošno zanimanje. Njih odločno katoliški nastop je povsodi naredil izvrsten utis. Najprej so se udeležili odkritja spomenika La Fo-lettu v Metzu. Ta spomenik je dar Ameriških Kolumbovih * Vitezov Franciji. Iz Francije so šli v Rim, kjer jih je Sv. Oče jako ljubeznivo sprejel in posebno počastil in pokazal, kako uradna Katoliška • cerkev misli o Kolumbovih Vitezih. Gotovo se čutijo počeščene vsi ki so člani, te organizacije. Katoliški Slovenci, pri-
MODERNE FRAZE.
Piše Rev. J. C. Smoley.
VII. POGLAVJE. Časopisje.
Mnogokrat slišimo trditev: Katoličan mora čitati vse časnike; slišimo trditev: Nepristranski list bi bil najboljši list; slišimo trditev: Katoliški listi so preveč nazadnjaški, niso socijalni.
V "Modernih", ali bolje, recimo v takozvanih "razsvitljenih" krogih se vedno norčujejo iz verstva; toda tako dolgo, dokler bodo razne vere, ne bo nikdo mogel posameznim ve-roizpovedanjem braniti, da svojim pristašem prepovedo, podpirati in čitati liste, ki napadajo njihovo vero-izpovedanje. Kar je pa dovoljeno tem, potem, upamo, bo dovoljeno to tudi katoličanom. Je sveta dolžnost vsakega katolika, da načeloma ni naročnik protikatoliškega, brezverske-ga lista. Zato je jako velika zmota, ako kedo trdi, da katoličan lahko bere vse liste. Resnično krščansko misleč človek ne bo naročnik listov, ki imajo revolucijonarne, anarchistične, protiverske tendence. Ne tajimo, da mora marsikdo vsled svojega poklica naročati in čitati take liste. Ne bomo tudi naravnost trdili, da marsikateri, ki ima in čita take liste, ni dober katoličan; mnogo jih je prisiljenih vsled svoje trgovine ali vsled svojega poklica naročati in čitati take liste. Mi trdimo le, da mora biti katoličan jako oprezen v tej zadevi. Katoliško je naše ime, katoliški mora biti tudi naš list
Nadaljna zmota je trditev: Nepristranski časopis bi bil najboljši časopis. Lahko rečemo, da je mnogo, oz.večina angleških listov taka,da ne žali katoliških čustev. Toda mi potrebujemo list, ki oznanja ljubezen do cerkve, ljubezen do vere. Nepristranski časopis ni ne krop, ne voda ; ne tič, ne miš. Mnogokrat hoče biti tak list "nepristranski", ali, da je "katoliški"; napadov pa najdete v njem na vse strani. Odkritosrčno rečemo, da tak list napravi mnogo
več zla, kakor odkrit nasproten, pro-tiverski list.
Katoliški list je nazadnjaški, trdijo drugi. Ako hočemo vzeti za "merilo nazadnjaštva" kakega katoliškega lista razna pikantna poročila, razne senzacijske članke, seveda potem moramo pripoznati "nazadnjaš-tvo." Res je, da se naše katoliško časopisje ne more meriti z nasprotniki, a vzrok leži v finančnih razmerah. Ko bi se vsi katoličani naročili na katoliški list, ko bi vsi katoliški trgovci in obrtniki oglašali v katoliškem listu, potem bi katoliški list kaj lahko kmalu prekašal druge liste. Kar se pa tiče vsebine katoliških listov in knjig, lahko trdimo, da se morejo meriti z vsemi drugimi listi. Koliko imamo listov, ki so pravi "šviga-švaga," kateri morajo vedno pisariti "pro domo sua"! Od katoličanov samih je odvismo, da dvignemo katoliško časopisje, podpiraj-rao je, potem pa nasprotniki ne bodo mogli trditi, da smo "nazadnjaški." Lahko bi bilo katoliške časopisje kaj kmalu na višini časa; gornje besede naj bodo opomin na vse katoličane, da ljubijo katoliško časopisje in isto tudi po vseh svojih močeh podpirajo.
VII. POGLAVJE.
Cerkev in inkvizicija.
Pobili smo že trditev, češ da katoliška cerkev ni tolerantna. Prav pogosto pa slišimo danes trditev, o-čitanje, da bi se povrnili stari časi inkvizicije, ako bi prišla cerkev do moči, ki jo je kedaj imela. Inkvizicija! Ko kak dopisnik išče, kako bi lopnil po cerkvi v svojem dopisu pa pride z "inkvizicijo", dasi revež morda nima niti pojma, kaj inkvizicija pomenja. Predstavljajo si, kot nekako duševno tmo ki se je na enkrat razprostrla čez vesoljni svet, kakor da je bil srednji vek čas groze in strahu.
Da ovržemo to trditev vedimo, da je treba vzeti gotove cerkvene in državne naprave tedanjih časov kot
odsev duha časa in jih kot take presojati. Ko bi 11. pr. danes kak škof prideržal sebi odvezo grehov proti 3. cerkveni zapovedi, potem bi bilo to znamenje, da je v dotičnej škofiji ta greh posebno razširjen, in da je potreba posebnih sredstev, da se greli omeji. Podobno je z inkvizicijo. Ustanovljena je bila 1. 1229 kot branilo proti spletkam krivovercev. Takrat sta bila cerkev in država tesno spojena, tako da je imela vsaka kriva vera, vsak kriv nauk za takojšnjo posledico tudi poltične homa-tije, in pri takratnem političnem položaju je bilo največje važnosti, da so take rušilce miru takoj razkrinkali in jih posadili v ječo. Vsled tega je uvedla cerkev tako zvano inkvizicijo, to je preiskovalno oblast, ki je kličala pred-se tiste, ki so bili osumljeni krivoverstva, herezije; a-ko se je obtožba izkazala kot resnična potem jih je izročila državi, da jih je ta po svojih zakonih kaznovala. Po takratnih državnih, ne cerkvenih zakonih pa je krivoverce zadela smrt na kazen, dasi lahko rečemo, da je bilo to prestrogo; toda država je izvršila to kazen iz nujnosti, da je ohranila samo sebe. Iz zgodovinskega stališča je bila toraj inkvizicija času primerna naprava, dasi so jo fanatiki žalibog prestrogo izrabljali. Ni postave brez izjeme. Ne smemo presojati inkvizicije po današnjih razmerah; to bi bil anahronizem. Srednjeveške razmere nam pojasnju jejo potrebo takih zakonov; ako bi inkvizicijo uporabljali v današnjih razmerah, bilo bi to nekaj strahovitega, da, nesmiselnega. Zato pa ima današnja cerkvena inkvizicija samo nalogo, da posamezne slučaje herezij preišče in obtoženca, ako noče preklicati zmot in se podvreči, izobči iz cerkve. Ni naš namen, da bi tu zavrnili premnoge laži glede srednjeveške inkvizicije. Inkvizitor-ji so bili — to priznamo — premno-gokrat jako trdosrčni in neusmiljeni : toda ravno v Rimu samem je
bila inkvizicija jako mila. Španska inkvizicija je bila pa izrecno državna naprava, dasi jo je papež odobril. Naperjena je bila v prvi vrsti proti političnim spletkam krščenih Mavrov proti španski državi. V pro-testantskej saški državi bilo je v 17. stoletji obsojenih več ljudi na smrt kakor v tekom cele španske inkvizicije ! Ali bi ne mogli mi z isto pravico reči: Ko bi se protestantizem vspel do moči, potem bi še le bilo smrtnih obsodeb itd? Protestantski profesor bogoslovja D. Koehler v Giessen pravi, da je Luter vpeljal v protestantskih krajinah sodbe proti razkolnikom, krivovercem. Ni li dal Calvin krivovercev sežgati? Ni li Melanchthon odobraval preganjanja krivovercev? In vendar bi bila največja krivica, ako bi mi katoličani trdili, da bi protestantizem ravnal zopet tako, ako bi prišel do moči. Tega ne storimo kot poštenjaki, zato pa pričakujemo od teh, ki so bili kot katoličani krščeni in katere je slovenska mati kot katoličane vzgojila, da prenehajo z neresničnimi napadi in obrekovanji!
VIII. POGLAVJE.
" Pobožnjaki."
Čitatelj teh vrstic je gotovo že mnogokrar slišal opazko: "Pobožnjaki", so, kakor uči vsakdanja skušnja hinavci, ozkosrčneži, neizobra-ženci s katerimi v družabnem življenju ni mogoče shajati. In take jp.iz-ke slišimo mnogokrat tudi od ljudij, katerim vera ni deveta briga. Mi bi se ne brigali mnogo za take opazke, ko bi ne (bile naperjene proti ljud-dem, ki so v resnici pobožni.
Ako hočejo s tem reči, da so ljudje, katerih v vnanji pobožnosti nikdo ne more prekositi, ki bi pa ricer lahko tekmovali s farizejem v evangeliju, hinavci in najbolj odurni i Judje, potem ta stavek z veseljem 7. o-bema rokama podpišemo; zakaj naj-odurneja stvar na svetu je hinavec. In radi priznavamo, da je mnogo 11-kih "pobožnjakov" na svetu in ravno ti so vzrok, da nam nasprotniki vsled teh "zgledov" predbacivajo: "Ti, ki največ molijo in največ v cerkev hodijo, so slabši ko drugi! So
sami hinavci, tercjali in tercijalke! To sem pa že jaz veliko boljši človek !"
Glavna krivica v takih predbaci-vanjih obstoji v tem, da smatrajo hinavce za pobožne ljudi, da sklepajo potem na splošnost, da ne razločujejo v resnici pobožnih kristjanov od hinavcev, in da mečejo vse vkup v jeden koš.
Mi vemo, da je krščanstvo "duh in življenje"; znamenje pravega učenca Kristovega — toraj prave pobožnosti — je po besedah Gospodovih ljubezen do bližnjega. Pobožnost, to se reče, resnična, prava pobožnost se kaže v tej glavnej lastnosti, potem v srčnem spoznavanju svete vere, notranje in na zunaj, v natančnem spol novanju Božjih in cerkvenih zapovedi, potem v potrpežljivosti, o kateri pravi apostol, da si pridobiva duše.
Kdo si upa nazivati te plemenite duše, ki hrepene po pravi pobožnosti, in katerih je, hvala Bogu, ogromno število, da so nestrpneži? Pošten človek tega ne bo storil. Žalibog imamo ljudji ki mislijo, da je nestrpnost, ako katoličan ugovarja v kaki družbi bogokletnim, nesramnim frivolnim govorom in opazkam. "Glejte nestrpneža 1" bodo kričali, ježi jih že, ako srečajo kakega duhovnika. ali kako redovno sestro, ki je šla po njihovem mnenju v samostan, ker baje ni mgla dobiti moža. Vsak poštenjak bo zaničeval take obrekovalce, katerim ni nič po volji, kar se ne strinja z njihovim naziran-
jem.
Cerkev je vedno pobijala farizejsko pobožnost z vsemi sredstvi, ki jih je imela na razpolago; zakaj ni večega križa, veče nadloge za duhovnega pastirja, kakor ravno taki hinavci, ki s svojim obnašanjem še dobro misleče odvračajo od prave pobožnosti. Kar želimo, je samo to, da ne bodo sodili vseh po istem kopitu. -o-
DAROVI ZA "AVE MARIA."
J. Muhič 50c; Marija Secar $2; J. Intihar $1; Alojzija Vidmar 50c; Anton Korenčan $1 ; J. B. Sichar $1 jatelj $t ; Ana Lukač 50c; N. N. $1, Frances Suhadolnik 50c; Fr. Kap-Frances Plavc $1 ; Kat. Grahek $1 ; lan $1; Franc Kočevar $1; Fr. Gli-žič $2; Fraaciška Skul $3; Alojzij ha $1.50; Kat. Gabrenja 50c; Fr. Me nak $1; Marija Rihtar 50c; N. N iz <\m $5, Fisnc Zupančič $2; Mr. Pri Kumar $1 ; J. Fale $1 ; John Primo-Bogolin $1.50; M. Jenoško $1; J. Prijatelj $1; N. N. $1.; Alojzij Sken-M arija Bil lc $1; John Možič 50c, $1 ; rodbina Prinčič $1; Ivan Šrebr-der $1; Mat. Komp $11; M. Bulic Sttekon $1; K. Kuhelj $3; Ivan Biš ul'iuojuv iooS j 1231113jsj y	Dip
Ter. Urbika 50c; Franca Perovšek $1; Ivana Sečnik 50c; Kati Pavlič $5 ; Franc Zupančič $2.50; Štefan Rauch $1 ; Jakob Kranjc 50c; Anton Podgornik $6; Agneza Heller $5; Anton Frankoovič $1 ; Marija Koš-čak $1; Marija Potočar $1.50; M. Smerekar $2; Jos. Plaj 40c.
Dragi otroci: — V zadnji številki "A-ve Maria" sem Vam razpisal nalogo, da bi mi pisali, kako ste se imeli med počitnicami. Vendar najbrže sem prišel prezgodaj, ker se Vas ni oglasilo tako veliko, kakor se Vas je navadno. Kajti sedaj ste zopet v šoli in častite sestre u-čiteljice so Vam gotovo že naložile veliko "Home work-a". da ga komaj zmagujete. Zato Vas pa danes še enkrat vprašam, otroci, povejte nam tu na ko-nerju. kakor ste preživeli svoje letošnje počitnice kaj ste delali in kako ste se imeli.
Vse nas bode gotovo veselilo o tem izvedeti.
Za vsako nalogo, katero boste poslali bom poslal vsakemu lepo "prize" ako pridenete pismo znamko za 5c
Na delo! Come on boys and girls!
Vaš striček.
Today I give you Riddles in english ;
How shall the following be read- 2 y. u, r. 2. y, u; be; 2; y 4 me.
Why is a policeman like an aerOplan?
Za druge zastave se Vam pa priporoča	Vaš slciček.
Aurora, Minn. — Dragi striček; Jaz Vam pišem, kako sem se imel o počitnicah. Cele počitnice smo hodili h katekizmu in večkrat k sveti maši in smo veseli sprejeli sveto obhajilo o počitnicah sem tudi večkrat brala list Ave Maria sem se že privadla pisati in brati me je mama naučila, bom priporočevala list tudi mojim prijateljicam. Oprostite striček moji pisavi ker sem še le deset let stara. Z Bogom,
Marian Križaj.
Bridgeport, O. — Dragi striček: Enclosed you will find ten cents for button as I. would like to oin the Guard of
Honor before the Blessed Sacrament. Also I promise that I will pray before the Blessed Sacrament 1 hour every month.
Pozdravlem Vas.
Stanislaus Hoge.
P. S.—Next time I will write in Slovenian.
Very good Stanley! Try hard and it will go. Your brothers wrote me very nice letters and many of them too. So long. Stanley! — Tvoj striček.
San Francisco, Cal. — Dragi striček ; 1 am Mrs. Stankovich's little daughter. My mother was in the country and she just came home and I am sending you money for paper "Ave Maria'.'
M. Stankovich.
Burdine, Pa. — Dragi striček: Kako sem se zabaval med počitnicami ; Počitnice sem malo imel. Cele tri tedne sem z matiko mahov od zjutrej do večer. V nedelo sem v cerkvu šel., da sem malo 'lezuška in Marijo počastil. Če nism nivo delal sem pa materi pomagal, kolem po-beral, vodo nosil, derva sekal, zvečer sem pa mat poskakal. In tako so hitro minula te dva meseca. Tu ie hfa moja počitnica. Zct.i pa ravno spet v šoli sedim in se pridno učem 72 besed. Z Bogom dragi striček,
Rudolph Kopač.
učenec 7. razreda.
Lynbrook. N. Y. — Prisrčno se za-hvalujem presvetemu Srcu Jezusovemu in Marijinemu in sv. Ani, da sem srečno prestala operacijo, ki je bila zelo nevarna. Obljubila sem. da se zahvalim v prelepem listu Ave Maria in se še
za naprej priporočam za zdravlje moje hčerke in moje,.
Mrs. Agnes Xeller.
Zahvala. Zahvaljujem se Materi Božji za uslišano prošnjo in darujem en dof-lar za "Ave Maria". — Ana Arko. Cleveland, O.
IZ KATOLIŠKEGA SVETA,
Nov slov. nabožni mesečnik je začel izhajati. Ime mu je "Glasnik Presvetega Srca Jezusovega." Urejujeta ga Rev. John Plaznik v Des Plaines, III., in Rev. Jeronim Knoblehar. OFM. — Mesečnik je posvečen češčenju presvetega Rešnje-ga Telesa. Izhaja začetkom vsakega meseca. Stane za celo $1.00. — Vsak naročnik dobi uradni znak. — Naroča se: Glasnik, 1849 W. 22nd PI. Chicago, 111. — Rojakom ga toplo priporočamo.
Lepe besede: Dobili smo pismo, kjer beremo besede : "Ave Maria" je posebno lepo urejevan list.. Hvala, da mi ga pošiljate. Tudi "Edinost" je polna življenja in pravih misli!"
Dr. Anton Bonaventura. škof.
Premil. g. škofu se prav iskreno zahvaljujemo za te lepe bodrilne besede.-Veseli nas ta pohvala, vendar ne iz prevzetnosti, temveč zato. ker nas silno veseli, da ustrežemo s svojim delom.
V Združenih Državah smo bili te dni priča velikanskega dela. katero se je započelo lansko leto med nami in ki obe ta krasne sadove za katoliško cerkev v Združenih državah. The National Catholic Welfare Council je bil ustanovljen lani, o katerem smo že sporočali svojim čitateljem. To je zveza naših navdušenih škofov in nadškofov Združenih dr-žov. ki so spoznali v tom velikem času potrebo, da se združijo v delovanju za sebi izročene milijone vernikov. Spoznali so, da bodo posamezni škofje vspešni v svojem delovanju po posameznih ško-
328
AVE MARIA'
fij. samo tedaj, ako se zjedinijo kakor v sredstvih v dosego namena, tako v namenih, kateri naj bi bili pravec njihovega delovanja. Ta organizacija pa je prav zaprav samo organizacija organizacij. Pod to glavni upravo so združili vse katoliško ženstvo cele Amerike, da, celega sveta, pod imenom The National Womens Council in vsega moštva pod imenom National Laymens Council. V te dve podorganizaciji spadajo vsa moška društva in unije in organizacije in vsa ženska. Dalje posebni oddelek za katoliško dobrodelje to je za skrb za bolnišnice, norišnice, sirotišuice, skrb za reveže itd. tu je poseben oddelek, za vzgojo, to sp šole univerze, višje šole in sploh vseh vzgojevalnih zavodov. Tu ie oddelek za katoliški tisk. Za dva dolarja na teden pošilja informacije; listi v angleščini dobe skoraj polovico novic
iz tega urada. Tu je oddelek, ki bode skrbel za zvezo vseh katolikov celega sveta v eno organizacijo.
Ravno te dni v mesecu septembru zbo rovali so kakor vsi naši škofje, tako Catholic Laymens Council, tako Catholic Womens Council.
Tako bode zopet veliko novega dela začetega in izpeljanega.
V resnici se mora srce radovati vsakemu zavednemu katoliku, ko gleda vse to velikansko delo.
Tudi ameriški Slovenci se veselimo tega. ker vemo, da bode prej ali pozneje ta duh prišel tudi do nas in tudi med nami pokazal svoj blagodejni vpljiv.
Naše katoliške šole po slovenskih naselbinah so se zopet odprle za tekoče šolsko leto. Kakor pripovedujejo poročila, se ie število katoliških otrok povso-
di pomnožilo. Naši slovenski stariši se vedno bolj in bolj zavedajo svoje katoliške dolžnosti in radi sprejemajo na svoje ramena breme vzdrževanja lastnih katoliških šol.
Kolumbovi Vitezi so bili sprejeti v Rimu pri svetem Očetu s posebno ljubeznijo in veseljem: sveti Oče so jim ska zali posebne .časti da so pokazali, kako zelo cenijo katoliško prepričanje in katoliški duh, katerega širi ta organizacija.
Rev. Venceslav Vukonič. OFM., hrvatski frančiškan je prišel te dni iz Dalmacije v Ameriko v naš komisarijat. kjer bode posvetil svoje delovanje med ameriškimi Hrvati.. Mi častitega gospoda prav iskreno pozdravljamo in mu k'ičemo: dobro došli! V kratkem pričakujemo še več slovenskih frančiškanov, ki se nameravajo odločiti za Ameriko.



"
"
"
"
KOLEDAR 'AVE MARIA'
za leto 1921.
IZIDE V 14tih DNEVIH

To bode krasna in zanimiva knjiga. Takoj se naročite nanj.
Cena samo 50c. -— V staro domovino 60c.
= -*—=— -a--* * -s--*-


Slovanski zobozdravnik
Ordinira od io- ure zjutraj do 8 ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po
dogovoru-
Specialist in Bridge Work and Gold inlays 2399 SILVER STREET, BROOKLYN. N. Y.
Severova zdravila vzdržuje zdravje v družinah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Tiho trpeče.
Mnoge žene in mlada dekleta trpe B& tiboma od bolezni svojega spola. Take bolezni se ponavadi kažejo potom bolečin v križu, na strani, v ledjih ali spodnjem delu trebuha, večkratnem glavobolu, vročem in hladnem spreminjanju po telesu.
Cevera's
^^ Regulator
(Severov Regulator) je pravilno zdravilo za odstranjenje teh bolečin in za popravo nerednosti vsled katerih trpe žene in dekleta. To zdravilo je bilo znano in rabljeno mnogo let z najboljšim uspehom. Dobite ga pri vašem lekarju. Bodite previdni, da dobite sigurno "Severjevega". Cena $1.25 in 5c davka.
SEIZ BROS.
Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic i. t. d.
Prioroča se tudi vsem slovenskim društvom ri nakupa zastav in društvenih znakov.
2i Barclay Street, Ney York
Telefon, 5985 Barclay.
FRANCIS D. NEMECEK
FOTOGRAF
Se priporoča Slovencem 1439 W. 18th St Chicago, 111 Telephone: Canal 2534
PROŠNJE IN IZJAVE
Rojakom, kateri želijo dobiti svoje sorodnike iz stare domovine v Ameriko
izdeluje MIHAEL ŽELEZNIKAR slovenski javni notar v uradu "EDINOST" Pišite za pojasnila na: "EDINOST"
1849 West 22nd. Street,
CHICAGO, ILL.
■■^fi— i
FRANK SUHADOLNIK
veliko stori za "Ave Maria" in "Edinost". On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem. — On ima
Veliko zalogo obuval , Zanesljiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND. OHIO.
Za vse Ljudi in za Vse Slučaje
Gotovo je, da imam največje projadalne in najbolj založene z različnim blagom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči.
PRVE SO GOSPODINJE, katere dobiio pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin,
stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI." — Trije ambulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen.
Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj-nost naroda.
Oba telefona noč in dan:
Bell: Rosedale 1881.
O. S. Princeton 1381
ANTON GRDINA, TRGOVEC IN POGREBNIK
6127 ST. CLAIR AVENUE.
Telephone: Canal 1614
VSTANOVLJENO 1888.
A. M. KAPSA
Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino.
Pošteno blago —
zmerne cene.
3000-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St.
Chicago, 111
Pridite in prepričajte se!
S slabim želodcem ni uspeha!
San Francisco I9I5
Veliko darilo
Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec." In prav ima Na tisoče ljudi je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj uspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je:
- trinerjev0 ameriško
zdravilno grenko vino
Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za zaprtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervos-nost, pomanjkanje energije, splošno ometnog-lost, i- t. d.
Panama 1916 Trineijeva Angelika Grenka Tonika
je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistema.
TRINERJEV LINIMENT
je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si z njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš začuden čutil blagodejen upljiv.
TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d.
V vseh lekarnah.
JOSEPH TRINER COMPANY
1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111