0 + 1 UČITELJSKI TOVARIŠ. (j! 1 a s i I o „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". b Iziavatelj in urednik: Andrej Žumer, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Št. 1. Ljubljana, 1. prosinca 1893. XXXIII. leto. Vsebina. Tri in trideseto leto. — Dr. Frančišek vitez Močnik. — S. Rutar: Goriški Kras. — E. Bayr: O pokončni pisavi. — J. Okorn: K uprašanju ženske emancipacije. — J. Marn: Knjiga Slovenska. — Književnost. — Naši dopisi: Iz Ljubljane. — Litija. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpis učiteljske službe. — Listnica uredništva. Tri in trideseto leto. Zdenašnjo številko stopi naš list v tri in trideseto leto. Svojega programa ne bodemo danes zopet razvijali, saj je p. n. društvenikom in čitateljem že znan. Tega programa ne mislimo opustiti, temveč ga vestno, stvarno in mirno v korist slovenskega šolstva in učiteljstva izvajati. Pri tem delu nam bodo podstava obstoječi zakoni, po njih določilih hočemo zastopati in braniti pravice učiteljstva in šole. V to svrho pa potrebujemo krepke vsestranske duševne in materijalne podpore slavnega učiteljstva. Obračamo se torej zopet danes do p. n. častitih kolegov in ko!eginj ter šolskih prijateljev, kateri so nas do sedaj podpirali, s prošnjo, da nam ostanejo tudi v novem letu zvesti; druge pa prosimo, da tudi stopijo v vrsto sodelovalcev in podpornikov, katerih bodemo v novem letu tem holj potrebovali, ker v tem letu izgubimo odličnega rednega sotrudnika. Bolezen je namreč častitega g. profesorja in kanonika Jožefa Mar na telesno tako oslabela, da mu ne bode mogoče, redno pri listu sodelovati. Tri desetletja je ta mnogozaslužni slovenski li-terat redno sodeloval pri „U. T." ter z izredno natančnostjo opisoval delovanje slovenskih pisateljev. „U. T.", oziroma „Slovensko učiteljsko društvo" ga za to naklonjenost in za to izdatno podporo nikoli ne more dosti zahvaliti. Kot skromen znak hvaležnosti in spoštovanja blagoizvoli naj torej prečastiti gospod smatrati soglasni sklep zadnjega občnega zbora „Slovenskega učiteljstva", po katerem se je za 30letno sodelovanje pri „U. T." in za njegove zasluge za slovensko slovstvo imenoval častnim društvenim članom. Dostavimo le še željo, da mu do-brotljivi Bog da zopet ozdraveti, da mu bode moč svoje delo nadaljevati! Uredništvo. Odbor „Slov. učitelj, društva". Dr. Frančišek vitez Močnik. i 1T77\ ne 30. listopada m. 1. je umrl v Gradci ^^f upokojeni c. kr. deželni šolski nadzornik Frančišek vitez Močnik. Bil je jeden prvih avstrijskih šolnikov, pisatelj matematičnih šolskih knjig znan ne samo po vsi Avstriji, ampak tudi izven nje. Pokojnik je zvršil svoje študije v Ljubljani ter je tudi tu deloval več let kot višji uradnik za napredek ljudskega šolstva inzamaterijalno izboljšanje učiteljstva tako blagodejno, da si učiteljstvo slovensko čuti primorano iz hvaležnosti do svojega dobrotnika postaviti mu v svojem glasilu skromen spomenik. Rodil se je 1. vinotoka 1814. 1. v Cerknem na Goriškem. Oče mu je bil priprost kmetovalec slovenski. V ljudsko šolo je hodil v Idriji, v latinske šole pa je vstopil v Ljubljani leta 1825. ter te, kakor tudi takratni licej zvršil 1. 1832 z izvrstnim uspehom. Da je hodil v šolo v Ljubljani, pripisovati je tej okolnosti, da je bila zveza med Cerknim in Gorico do leta 1870. tako slaba, da je sploh ljudstvo njegovega rojstvenega kraja radi boljših potov težilo le v Ljubljano. Slučaj pa je nanesel, da sta takrat delovala na ljubljanskem gimnaziji dva izvrstna pedagoga, katera sta jako blagodejno vplivala na svoje učence. Ta dva profesorja sta bila jezikoslovec Matija Cop in matematik Leopold Karol Schulz pl. Strassnizki [roj. 1803 v Krakovem, umrl 1852 v Veleslavu (Voslau)]. Kake važnosti je bilo znanje in občevanje Močnikovo z ženijalnim Schulzem na njegove prihodnje študije, razvidimo iz Močnikove sodbe same, v kateri je opisal žalostne šolske razmere iste dobe, ko so učitelji svoja predavanja učencem le prebirali ali jih pa prav mehanično pred-našali ter lekcije suhoparno izpraševali; le izjemno se je tu ali tam prikazal kak izreden talent, ki je po svoji moči iz ljubezni do vede nastopil pravi pot pouče- vanja. Taka izjema je bil nadarjeni Schulz. V svojem nastopnem govoru, v katerem je opisal vse življenje tedanjega učenca na liceji in vzvišeno važnost pravega znanja matematike, ogrel in pridobil je poslušalce za svoj predmet. Sam navdahnen z gorečo ljubeznijo do vede, znal je tudi vnemati svoje poslušalce za njo. Mojster heuristič-ne metode je s filozofično premišljenimi vprašanji dosegaval popolnoma prave odgovore, kateri pa so kot lasten produkt ostali neizbrisljiva last učenčevega spomina. Kadar je zaznal pri kakem učencu izredne zmožnosti bilo mu je to največje veselje, katero je s tem izkoriščal, da ga je vzpodbujal k marljivosti in samostojnosti; tem je razlagal tudi višjo matematiko. Schulz je bil hud sovražnik suho-parnosti, zato je uporabljal matematiko vsestransko praktično. V lepih poletnih dneh je s svojimi učenci meril zemljo, ter razlagal občinstvu vseh stanov v prav poljudni besedi astronomijo stvarij, ki so tudi prostemu narodu umljive in potrebne. S svojim uspešnim delovanjem, vsestransko vednostjo, veselim, prijaznim in blagim značajem si je pridobil ljubezen učeče mladine ter spoštovanje in zaupanje ljudstva. S kratka Schulz je bil središče umetnikov in učenjakov; vsak je želel biti mu prijatelj in občevati ž njim. Najboljši učenec tega izbornega učitelja pa je bil Frančišek Močnik. Med svojimi součenci v humanitatnih razredih je Močnik slovel za izvrstnega matematika, ki je večkrat celo slušateljem licejskim razreševal težje naloge. Vender se pa Močnik ni posvetil učiteljskemu stanu, kar bi bilo pričakovati, ampak vstopil je leta 1833. v centralno semenišče v Gorici, kjer je zvršil že leta 1836. štiriletne teologične študije. Toda premlad, da bi bil posvečen po dokončanih študijah v mašnika, nastopi 1. 1836. službo učitelja v 4. razredu on- dot,ne glavne šole, kjer je deloval več let. Med tem časom pa je leta 1840. v Gradci postal doktor rnodroslovja. S svojimi matematičnimi spisi posebno z delom „Theorie der numerischen Gleichungen" (Wien 1839), pridobil si je ugled pri učni upravi, katera je tudi 1. 1846. mladega ljudskega učitelja imenovala profesorjem osnovne matematike in trgovinskega računstva na tehnični akademiji v Lvovu, 1. 1849. pa profesorjem matematike na takratnem vseučilišči v Olomuci. Toda že prihodnje leto ga je naučni minister Leon grof Thun pozval h kranjski deželni vladi za c. kr. šolskega svetnika in poročevalca o.šolskih stvareh. Tu je blagotvorno deloval deset let. Koncem 1. 1860. je bil poklican k namestništvu v Gradec. Tu je postal po uredbi novih šolskih zakonov 1. 1869. deželni šolski nadzornik. Leta 1871. pa je bil na svojo prošnjo umirovljen. Njegovo uspešno delovanje priznal pa je tudi presvetli cesar s tem, da ga je 1. 1862. odlikoval s Frančišek-Jožefovim redom ter mu 1. 1871. podelil red železne krone III. reda in ž njim viteštvo. Goriški Kras.*) Prav znakovito so po Goriškem raz-■ -L>' deljeni vetrovi. Najpogostejši med njimi je burja. Burja je zelo suh in mrzel veter, ki piha v kratkih ali močnih sunkih („refoli") od s&verovzhoda, ali vzhodnega severovzhoda. Bližino burje naznanjajo, ako je nebo jasno, kupičasti oblaki nad bližnjimi gorami. Ti oblaki se združijo in navzdol klinasto zostre (to so tako-imenovane „zastave") ter ostanejo toliko časa nad gorami, dokler burja veje. Vse ostalo nebo je popolnoma jasno, ali pa ima le visoko gori kopreni podobne oblake. Burja nastopa redovito sušca meseca in traja navadno po tri dni (najsilnejša je drugi dan), časi pa tudi 9—15 dnij. Do-čim jako hitro nastopa, pojenjuje pa le polagoma. Najsilnejša je burja ob vzhodni obali Jadranskega morja. Zrak ob burji je suh, časi prav skrajno, toplina pa se večji del drži nekaj nad ničlo; človeškemu čutu se vender zdi bolj mrzlo kakor onstran Krasa ob mnogo nižji toplini v mirnem, vlažnem zraku. Ladjam so nevarni posebno nenadni sunki. Burja tudi vznemiri morje celo do dna in odnaša morsko vodo daleč proč, ki s svojo vsebino vse rastlinstvo popari, kamor pride. Burja sega na zahod nekako do Gorice, a ima Vipavsko dolino že v svojem krutem območji. Tu je zlasti na teh krajih posebno silovita: med Št. Vidom in Vipavo, pri Ajdovščini, na njivišči med Sempasom in Gorico ter na Gaberku. Na planoti (Trnovski in Nanosu) neki ni tako silna, kakor v dolini. Kedar burja z vso močjo in z gromu podobnim bobnenjem drvi, tedaj se tresejo hiše kakor ob potresu, tako da kosi ometa s stropa odle-tavajo, in je treba z žlebasto opeko krite strehe s težkimi kameni obložiti, da jih burja ne odnese. Kljubu temu začnejo primeroma zgodaj na kup lezti, zlasti na strani proti burji. Na tej tudi če le mogoče ne delajo oken in vrat. Pomladi dela burja poljskim pridelkom, sadju in trtam, mnogo škode, pa tudi v jeseni. Ni je zime, da bi burja ne prevrgla voza na imenovanih krajih, dostikrat se še ljudje in živina poškodujejo. Celo težke in nizke vozove pre-vrže burja, časi celo železniške vozove. Po več krepkih mož jih mora podpirati. Posa- *) Glej 23. in 24. številko lanskega letnika. Te članke priobčujemo iz tega vzroka, ker je Kras v šolskih knjigah tako slabo opisan, da ima še učiteljstvo napačne pojme o njem. Ured. mezne ljudi burja tudi prevrže, ali jih celo nekaj časa po zraku nese. Dolgo časa so ugibali, odkodi dobiva burja tako silno moč. Da višinske razlike k temu pripomorejo, to so učenjaki že davno vedeli. Sedaj so znani tudi fizikalni vzroki, ki ustvarjajo burjo. Dokazano je, da vlada v obče, zlasti pa po zimi, nad izredno toplo Adrijo nizek zračni tlak ali pritisek, nad vzhodnimi Alpami pa visok (od Atlantskega morja sem segajoč) tlak izredno hladnega zraka. Iz tega vzroka se zgodi v zraku isto, kar bi se zgodilo, če se v odprti posodi iz kateregakoli vzroka nagne površje vode. Takoj odteče voda od najvišjega kraja proti najnižjemu. Cim bližje si stojita ta dva kraja pri isti višinski razliki, tem strmej-šeje površje, tem hitreje odteče voda z višjega mesta na nižje in ravnovršje se zopet ustanovi. Nikjer pa si ne stojita v tako mali daljavi nasproti tu jako visok, tam jako nizek zračen tlak, kakor nad Karavankami in nad Tržaškim zalivom. Za Krasom in za Karavankami se nabira težki zrak, kakor za kakim jezom. Ko se 011 spusti čezenj, navstane silen padec in zatorej odteče težki kontinentalni zrak s silno hitrostjo preko imenovanih gorovij k morju. To je burja. Burji po vsem nasproten je j ug (scirocco), topel, neprijetno soparen veter, ki od morja prihaja v dežel, ter prinaša oblačno in deževno vreme. On veje navadno od jugovzhoda: čisto južni ali jugozahodni vetrovi so pri nas redki. Jug pre-obleče nebo s težkimi, svinčeno-sivimi oblaki, ki navadno nizko doli vise in v kratkih presledkih dajejo prav izdatnega dežja. Toplina ostane pri tem vedno jednako-merna; tudi po zimi znaša okoli 10° C. Ob obali je jug zelo navaden, on piha neprestano, ali navadno ne prav močno (vender prihajajo od njega tudi krepki sunki) in vzburka morje od najglobokejšega dna. Jug je zaželjen, kadar .suša predolgo traje; a kakor hitro je dovršil svojo dolžnost, želi vsakdo, naj bi ga burja koj pregnala. Ta odnese vso vlažnost iz stanovanj in osuši nezdrave mlake, zato veli hrvaški pregovor, da je „burja čista žena". Jug naredi človeka otožnega, zlovoljnega; burja pa razjasni nebo, osuši zrak in človek se zopet oživi ter razvedri. Na Krasu je glavno drevo hrast, navadno cer. Tu pa tam se nahaja poljski brest in mali jesen. Ta se najbolj prilega kraški zemlji, je najbolj stanoviten in se hitro množi. Kjer pogozdujejo gola tla, ondi se mali jesen najbolj prijema, potrebuje najmanje gnojitve in lahko prenaša sušo. Razven teh dreves rastejo na Krasu še črni gaber (Ostria vulgaris), potem redkeje breza in gaber (Steinbuche), ostrolisti javor (Acer platanoides) in beli javor (Acer pseudoplatanus), potem lipa. Ob morski bre-žini pri Devinu se nahaja adraš ali zeleni hrast (Querous ilex), potem koprivovec (Celtis australis) ob njivah. V Trnovskem gozdu raste bukev (do 1460 m) in jelka (do 1300 m), smereka samo na malem prostoru v zavarovanih krajih (do 1230 m). Bukev raste kot grmičje tudi nad označeno mejo. Po gorah uspeva: beli bor do SJOO m, bukev, javor, dob, brest, olša in gaber do 1100 m, črni bor do 1400 ni, smereka in jelka do 1600 w, mecesen (za Krnom) do 1700 m, cemprin (Zirbelkiefer) do 2000 m, rušje do 2400 m. Z dobrim uspehom so začeli saditi robinije (akacije), črno in laško topol (Populus nigra in P. pira-midalis) zlasti ob kalili in po pašnikih. Med sadnim drevjem je najbolj razširjena črešnja, ki stanovitno raste, čeravno jo večkrat oklestijo za frodelj. Nizko grmičje obstoji iz navadnega brinja, rušelike in os-ljaka (Paliurus aculeatus). Ruj (Rhus eo-tinus) rabijo za barvanje. Po Krasu in po ravnini je mnogo rastlin, ki so prav za prav v toplem sredozemskem jugu doma in ki ne segajo preko Krasa ter Alp. Neizmerne važnosti je pogozdovanje Krasa. Neoporečno lahko trdimo, da je bil ves Kras (izvzemši morda nekaj skalnatih vrhuncev in dolov) nekdaj ne le popolnoma obrasten, nego tudi z visokimi gozdi pokrit, ker ima skoro ves sedaj ogoljeni Kras ravno tako dobra tla, kakor oni predeli, kjer še sedaj lepi gozdi rastejo ^Lipica, Devin), ali pa kakor oni kraji, kjer je še pred kratkim stal gozd. Dokazano je, da se Kras brez drevja v malo letih popolnoma opustoši, kakor bi že skozi stoletja ne bilo tam gozdov. Tudi zgodovinski je dokazano, da je bil nekdaj ves Kras z gozdom pokrit. Kakor sta bila sedaj gola otoka Kefalo-nija in sv. Helena še v zgodovinskih časih lepo zelena, ravno tako so rastli še ob času Rirtiljanov najlepši hrasti po celem Krasu. Velikanski kupi oglja in pepela po kraških jamah še iz prazgodovinskih časov dokazujejo, da so tedanji prebivalci čez mero mnogo drv potrebovali. V začetku srednjega veka pa so odpeljali najlepše kraške hraste v Benedke. Vender je ostalo še mnogo gozda, tako da je še cesar Ferdinand I. 1. 1521. Tržačanom dovolil, da smejo dobavljati potrebna drva z goriškega Krasa, in 1. 1533. nastavil je celo posebnega gozdnega nadzornika za Gorico, Kras in Istro. Torej še le v zadnjih 300— 400 letih dobil je Kras svoje sedanje golo lice. Pustošenje Krasa je napredovalo do zadnjih desetletij v strahoviti meri. V političnem okraji Sežana samem, ki pripada ves Krasu, je vkup 17.602 ha pašnikov, ki donašajo le 50 kr. čistega dohodka od hektara. Približno jednak dohodek dajajo tudi Krasu pripadajoči in blizu 19.500 ha obsegajoči pašniki v občinah političnih okrajev Gorica in Gradišče, kar jasno kaže žalostne, da obupne razmere zastran paše v teh krajih. Da v takih razmerah živinoreja ne uspeva in da se število živinčet krči, je samo po sebi umevno. Tu imamo opraviti z bolj nizkimi, večinoma pa jako plitvimi vapnenimi tlemi kredaste tvorbe, ki so za kmetijstvo ne-pripravna, za gozde pa še sposobna. Ge so torej taka tla brez vsake obrambe izpostavljena vplivu solnca in zraka, potem zemeljski deli razpadejo in se hitro poiz-gube. Tako izsušena in izprana tla pa gotovo niso ugoden pogoj za kaljenje travnih semen. Tudi pasoča se živina poškoduje tla, ker jih zlasti o mokrem vremenu zrahlja. Celo krt, ki je drugače koristen, pospešuje s svojim ruvanjem pustost zemlje. Ker -ee množina zemlje vedno manjša, ločijo se tudi travine koreninice od zemlje, in vsled tega se morajo posušiti. Tako travo pasoča živina, (zlasti koze in ovce) lahko izruje. Mnogokrat pa sežgo ljudje travo deloma iz nevednosti ali nepaznosti, deloma iz kakega drugega vzroka, in pri tem zgore tudi koreninice. Trava je potem vedno slabša, pašnik vedno ¡manj koristi. Ce veter na tak prostor zanese kako travno seme, ne more to kaliti iz prej opisanih vzrokov. Tudi se trava ne more na takih krajih sama zasejati, ker jo poprej popa-sejo, kakor seme rodi. s. Rutar. (Konec prili.) O pokončni pisavi. MajvecjL sovražnik pokončne pisave je f navada", pravi dr. Czapodi Ivan, docent na vseučilišči v Budapešti. — Pred-stojništvo za odgojo kantona Basela je dalo lansko leto 6. mal. srpana, tarnošnjemu odboru za šolske klopi nalog, v primarnih šolah vpeljano pokončno pisavo presojevati in o tem poročati. V seji 1. vinotoka 1891 je isto sklenilo končno poročilo šele po temeljitem preiskovanji izdati. V letu 1892 izdanem končnem poročilu beremo: „V razredih s pokončno pisavo je brez izjeme držanje telesa boljše, ko v onih z ležečo pisavo. Tudi je pisava pokončno pišočih učencev povoljna. Na podlagi teh preso-jevanj se more trditi. 1. Pokončna pisava zasluži, da se ji da v šoli prednost. 2. Priporoča se v primarnih šolah že vpelja- no pokončno pisavo na dalje učiti. 3. Povzroči naj se, da bodo razven primarnih šol tudi druge šole pokončno pisavo gojile". — Vsled tega je dr. Largiader, nadzornik dekliških šol in član omenjenega odbora vpeljal z dovoljenjem šolskih oblastev v vse dekliške šole pokončno pisavo. Več ko 5000 učenk piše sedaj v tem kantonu pokončno. V „Zeitschrift für orthopädische Chirurgie", javlja dr. Hoffa v Würzburgu pre-iskavanja njegovega asistenta dr. Burk-harda glede pokončne pisave. Omenjeni je dobil pri poševno pišočih 26'2°/o dobro, a 73°/o slabo sedečih. Pri pokončno pišočih pa 81 -6°/o dobro, a 18'4°/o slabo sedečih. E. Bayr v „Schulpraxis". K vprašanju ženske emancipacije. vplivu spola na dušno življenje in moči že itak ne vspevajo, kakor bi bilo vii/vzgojo sploh je nedavno govoril v želeti. Ni nikaka fraza, temveč psiholo- društvu medicincev v Londonu Sir James gična resnica je, da ima mož več volje, Crichton Browne. Ta učenjak pravi, da srčnosti in samozavestne stanovitosti glede se pridružuje vsem, ki imajo pomisleke in sklepov in delovanja, ženska pa je zopet se ustavljajo nad vedno rastočim povek- i nasprotno bolj občutljiva, trpežna in mirna, šanjem duševne delavnosti pri ženski mla- Te umstvene (intelektualne) razlike zahte- dini boljših stanov, pri katerih telesne | vajo pa tudi bistveno različno odgojo in delavnost obeh spolov. Prizadevati se tedaj, deklico in dečke jednako vzgojevati, izobraževati in bistriti, upira se odločno naravi in vodi k osodopolnemu popačenju ženske individualnosti. Izjeme ne delajo pravil. Browne je zdravstveno preiskoval stanje gojenk angleškega vseučilišča za ženske in našel to stanje tako žalostno, da mora človeka obiti strah. Od 187 gojenk jih je bolehalo 137 za kroničnim glavobolom, kratkovidnih je bilo 37, 4 so imele vidovico (Veitstanz). Deklice, ki se imajo pripravljati za znanstven poklic, morajo duševno največ delovati ravno v času, ko se pri njih vrši najkrepkejši telesni razvitek, med tem ko vidimo moške že v utrjenem telesu. Sedaj opažamo orga-nične živčne bolezni največ le pri moških, a Browne trdi, da se bodo jednake bolezni tudi pri ženskah jele zelo množiti, ako bodo stopile v „boj za obstanek". Žalosten naraščaj, pravi Browne, ki bode rojen od takih mater. Oskrbite moške z boljšimi plačami in zaslužki, in to bode tudi v blagor in k pridu ženskega spola! J. Okorn. Knjiga S XIX. Josip Marn r. 13. marc. 1832 v Štangi nad Litijo, srednje šole dovršil 1. 1851, bogoslovje 1. 1855, kaplan v Horjulu do okt. 1857, odslej učitelj za veronauk in slovenščino na c. kr. gimnaziji v Ljubljani, profesor, umirovljen 1. 1892, častni kanonik, vitez Fran-Josipovega reda. Kar tukaj o svojem književnem delovanju povem, povedano bodi zlasti zaradi J e z i č n i k a, nekdanjim vrstnikom v spomin, prihodnjim pisateljem slovstvene zgodovine pa v razumno porabo. Za občinstvo sem jel slovenski pisati 1. 1849, kadar sem v Alojznici dr. J. Pogačarju pri vredovanju „Cerkvenega Časopisa ali Z g. Danic e" pomagal popravljati najprej natiskovanje, potem pa prestavljal kake stvari za list, n. pr. 1. 1849: Keršanski pogled sedanjiga časa poleg dr. Schlora. Zvonovi. Oče v sredi svojih sinov in vnukov itd.; 1. 1850: Družba sv. Detin-stva; 1. 1853: Dr. A. Schlor. Kratek popis njegoviga življenja in djanja; 1. 1854: Mir-ske iskrice.; 1. 1856: Bog nikomur dolžen ne ostane itd.; 1. 1857: Povej ti meni resnico (Salezij—Beza)! itd. lovenska v veku. * Vesel slovenskega lista za našo mladino pisal sem v „Ve dež a" 1. 1849 in 1850 nektere podučne in kratkočasile reči, na pr. Življenje - leto. Vojak zares junak itd. — L. 1851 sem vredoval Danic i co, tednik mladosti Alojzjevišča v poduk in kratek čas, in pomagali so mi n. pr. J. Rogač, J. Žvegelj, J. Stritar, V. Lah itd. V Slovensko Bčelo 1. 1852 zašel je spisek: Hrast in lipa (Milko). — Slovenski Romar 1. 1858 ima dva sestavka.. V krčmi. Pod lipo. — Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem po povelji kneza Antona Alojzja 1. 1856 - 1859 — kaže v „Predgovoru" str. XIV, da je med sodelovalci bil tudi Jožef Marn, kaplan v Horjulu, kteri je po tedanjem navodil poslovenil in vravnal: I. Ezdrove bukve str. 459—481. Juditine str. 539—567. Esterine 568—595. Po opravljeni preskušnji iz veronauka v Ljubljani in iz slovenščine na Dunaju sem v Program, d. Laibach. O G. 1. 1860 spisal razpravo: Slovanskega cerkvenega jezika pravo ime, pervotna domovina in razmere proti sedanjim slovan- skira jezikom — prvi slovenski spis v do-tičnem javnem glasilu. P r o g r. L a i b a c h. 0 G. 1861: Slovnice slovenskega jezika (str. 13 -26). — L. 1 864 pa sem na znanje dal: Vzajemnost slovenskega z drugimi sorodnimi jeziki. Spisal nemški prof. Petruzzi, po svoje predelal slovenski prof. Metelko. Od 1. 1862 do 1873 dopisoval sem v Danico; na pr. 1. 1862: Nektere misli o sedanji gimnazijski osnovi (št. 24—27). L. 1863 dopisi z Velehrada, iz-Olomuca, Prage itd. — L. 1864: O stvarjenji. L. 1865: O pesmih A. Umeka Okiškega, pa v Slov. Berilu za Vili. ginm. razred. L. 1866: Jok v čitavnici. O Matici, šoli itd. O Poklukarju Jožefu in njegovem slovstvenem delovanju. Vredoval sem Danico od 1. 8. do 16., dokler je Jeran hodil po Sv. Deželi. Priobčil ondi besedo, ktero sem govoril bogoslov svojim verstnikom 1. 1853 o slovenščini itd. — L. 1868: Bla-govestnik starega zaveta 1. 5—40 itd. L. 1869: Iskrice slovenske I- V. O Ja-nežiču. O šolstvu, šolski maši itd. L. 1870: Srednje šole I -IV. Cerkev pa šola. S Slemškega. Z Ajdovskega gradca itd. L. 1871—73: Zmaga sv. Križa t. j. Vi-tazstvo sviiteho križa, spisal Jan. Munkay, V Skalici 1869. (Dan. 1873 str. 322). V kat. Besedi govoril o sv. Cirilu in Metodu nasproti Narodu (cf. Dan/324). — L. 1874. O časnikarstvu zlasti liberalnem (cf. Nar. st. 43. Dan. str. 70. 108) itd. Kratka star oslove nsk a slovnica. Spisal J. Marn. Doklada Glasniku in posebej tiskana v Celovcu 1863. 8. 60. Zlati Vek. 1863. 8. 293. Sprožil, vredil, spisal v njem: Predgovor. Dve vojski (Družba sv. Cir. in Met. pa sv. Mohorja). Sveto pismo in slovstvo slovensko. Nestor. — Baraga, svetla zvezda na slovstvenem nebu kranjsko-slovenskem in očipve-indijanskem — v knjigi Vončinovi družbe sv. Mohorja 1. 1869, in tudi posebej (Dan. 186—178). V Slovencu sem sodeloval prva leta (Istinič — Resnicki) na pr. 1. 1873: Roža Sandor pa sedanje ječe. L. 1874: Da se resnica prav spozna, čuti je treba oba zvona (Makušev — Jurčič vsled govora o liberalnem časnikarstvu 1. 27.). Pismena vprašanja o zrelostnih skušnjah iz slovenščine. Tresk med katehete ljubljanske gimnazije. Hezilo (prof. Heinrich) pa Istinič (prof. Marn) str. 107 do 113. Sedanjim Cr-tomirovcem pa Valjhunovcem itd. — L. 1875: Svobodna učitev. Dajte nam četrtek nazaj ! Naučni slovnik. Dežnian, oj ! Eri-nije. Peter Petruzzi. Časopisje slovensko itd. - L. 1876: Vzajemna slovnica slovenska. Moj jarem je grenak, breme ni lahko. L école sera chrétienne ou ne sera pa. Slomšek v značajnosti Slovencem vzor. Kat. časopisje — dejanje apostoljsko. Nič trdno, stanovitno ne stoji, — In vse razpada, koder vere ni. Vladika Ravnikar in naše slovstvo. Slovan gre na dan. Poten-tes potenter tormenta patientur. Znanje in djanje itd. itd. — L. 1877 : Cvet čas-nikovski. Katoličan gre na dan itd. — L. 1878: K. Melcer. Pij IX. A. Jerala. Slov. Matica pa dr. J. Bleiweis. — L. 1879: Sv. Ciril in Metod. O šolstvu.. — L. 1880: Nektere iskrene misli in želje o Slovencu (A-G). Jernej Kopitar. — L. 1881: Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos. Ezav in Jakob.. — L. 1882: Slovan gre na dan. — L. 1883: S. Žepič. J. Šolar. J. Macun. — L. 1884: J. K. Pogačar. J. Vesel Ko-seski. Nejedli. — L. 1885: Z Velehrada. — L. 1886: V. Lah. B. Raič. Stritar Daničica itd. - L. 1887 : Fr. Levstik. — L. 1889: D. Dežinan. M. Cigale itd. itd. Matici Slovenski 1. 1863 zapisnikar, potem ključar, od 1. 1865 odbornik, od 1. 1887 predsednik. — Kopitarjeva Spomenica. Vredil Josip Marn. 1880. 8. 188. Spisal Predgovor; J. Kopitar pa dr. J. Zupan ; Kopitar pa Pypin in Kolar. Po časopisih sestavil : Slavnost Kopitarjeva v nedeljo dne 22. avg. 1880 v Repnjah. V Katoliški družbi govoril večkrat, kar kaže Danica. Posebej sem priobčil v Glasih XV 1. 1880: Velik zdravnik je prišel z nebes, ker velik bolnik je ležal na zemlji (Luk. 10, 23—37). Jezičnih. Da bi j>odpiral dobrega Pra-protnika pri vredovanju „Učit. Tovarša", jel sem v njem spisovati 1. 1863 „Po-menke o slovenskem pisanji", ter si izprosil naposled za nagrado nekoliko prostih odtiskov, kterim sem dal naslov „Jezičnik". Jezikala sta namreč v pomen-kih „poredni Učenec in neporedni Tovarš" o jeziku slovenskem, o raznih oblikah v pisanju, ki so takrat se jako hitro spreminjale itd., za poduk in kratek čas. V prvih letnikih I-V. t. j.: 1863-1867 se je v vsakem nabralo petdeset razgovorov. L. 1864 sem spisal v omenjenem listu tudi: „Ni planine brez doline", ter priobčil razpravo : „Malikoslovje slovansko", največ po Hanušu sestavil Metelko. V 111. letniku 1865 vrši se razgovor vže o občnih in posebnih imenih naroda slovanskega; v IV. ozira se tudi na knjigo „Die slovenische Sprache nach i hren Redetheiien" v. Levstik; v V. pa sega razprava celo v jezikoslovje in slovstveno zgodovino slovansko (cf. Jezičn. XXVI). - V VI VIII. 1. 1868 1870 se razgovarjata „Stari in mladi Slovenec" o slovenskem pisanju glede na sorodstvo med staro in novo slovenščino največ po dr. Miklošičevi knjigi „Lexicon palaeoslovenico - graoco - latinum". L. IX—XI. t. j. 1871—73: Metelko v slovenskem slovstvu — in njegova doba, zlasti izvirno „Abecedna vojska" itd. V XII. 1. 1874 opisan je Peter Hi-tzinger (Znojemski, Podlipski). V XIII. 1. 1875: Jan Nepom. Nečasekpa Anton Uinek Okiški. - V XIV. 1. 1876: Otec Marko P o h 1 i n pa Valentin Vodnik. — V v XV. 1. 1877: Krajnska Cbelica in Cbeli-čarji. Dr. Jakob Zupan. Vladika Matej Ravnikar. Dr. J. Zupan in dr. Fr. Prešern. - V XVI. 1. 1878: M. Ravnikar Požen-čan. M. Vertovec. M. Verne, posvečen Dr. J. Bleiweisu o 70. godu njegovem V XVII. 1. 1879: J. Kobe Sodevski. J. Vari. A. Žakelj Ledinski. A. Oliban. A. Likar. Fr Jeriša. Dr. L. Vončina. — V XVIII. 1. 1880: J. Kopitar. M. Čop. Dr. Fr. Prešern. — V XIX. 1. 1881: J. Žemlja. B. Tomšič. Fr. Malavašič. Dr. S. Klančnik. Dr. J. Rogač. J. Bonač. M. Lotrič. L. En-gelman Nožarjev. Fr. Svetličič. — V XX. 1. 1882: Novice pa Dr. Janez Blei-weis (s sliko), posv. Dr. Fr. Vitezu Miklošiču o 70. godu. — V XXI. 1. 1883> Knjiga Slovenska v dobah XVI. XVII. veka. Zimske proste urice t. j. Predgovor poslovenjen iz Adama Bohoriča slovnice „Arcticae Horulae" 1. 1584. — V XXII. 1. 1884: Knjiga Slovenska v XVIII. veku. V pojasnilo bodi povedano, da sem nasproti kritiki v „Narodu, Zvonu in Slovanu" o Jezičniku sestavke v Slovencu: „Kdo je mojster in kdo — skaza (1884. XII. 35). Slovencev podlistkar prilogarju Narodovemu (XII. 63). Možic od slame (XII. 79). Par neprijetnih trenotkov (1885. XIII. 105). Faust ali Faustlein? (1886. XIV. 79)" spisal sam samcat t. j. brez druga. Podpisaval sem se „Jezičnikov zvest čitatelj" ob scandalum pusillorum i. e. discipulorum. Posebne pomembe je 1. XXVI. 1888 t. j. S t ar osi o venski Jezičnik. Knjiga Slovenska v dobi od IX. do XVI. veka, po kateri je znanstvena podlaga dana Knjigi Novoslovenski. — V XXVII. 1. 1889: Svitoslav i Danica t. j. Msg. Luka Jeran v sliko. — Letniki XXIII-XXV t. j. 1885-1887, pa XXVIII—XXX 1. 1890-1892 opisujejo (A—F) Knjigo Novosl o vensko v XIX. veku. — Žal mi je, da moram skleniti! Kar je prejšnji vrednik Tovarišev rekel: Brez Jezičnika bi že ne bilo Tovariša; to rečem nasproti tudi jaz: Brez Tovariša bi ne bilo Jezičnika. Čast torej „Učiteljskemu Tovarišu"; čast in hvala vzlasti blagemu založniku „J. R. Milicu" ter naslednikom! -i s- Književnost. Književno naznanilo. Začel se je tiskati „Slo-vensko-neniški slovar", ki bode izdan na troške rajnega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa, in ga je uredil prof. M. Pleteršnik. Iz nabranega gradiva se je dal sestaviti tak slovar, ki bode najbolj služil praktičnim namenom. Da bi pa natančnejšo podobo našega jezika kazal, dodala so se še naglasna in izreko nekaterih glasov določajoča znamenja, toda saino le na čelu stoječim tolmačenim besedam, in imenovani so tam, kjer se je potrebno zdelo, s kraticami viri, iz katerih je kaj sprejeto v slovar; besedam in rekom povsod ali široko po Slovenskem znanim in sploh rabljenim, kakor tudi onim tujkam, ki se največ za znanstvene pojme malo ne v vseh evropskih jezikih nahajajo ter v slovenski obliki malo ali nič niso izpremenjene, nič ni pristavljeno. Pa umeje se samo ob sebi, da pripisani cilati ne morejo imeti tega pomena, da se dotične besede samo le pri teh pisateljih in v teh krajih nahajajo, ki so omenjeni, drugod pa ne; tako obširno nikakor ni bilo nabrano gradivo. Naglas se ravna najbolj po načelih razloženih v razpravah profesorja M. Valjavca, priobčenih v „Kadu jugoslavenske akademije" („Prinosi k naglasu u novo-slovenskom jeziku*;, in po govoru kranjskem, zlasti dolenjskem; naglasna znamenja so z neznatno izpre-membo od Vuka št. Karadžiča rabljena, izreko dolo-čajočih znamenj pa je bilo treba nekoliko novih izmisliti. Gradivo slovarsko je obsegalo rokopisne slovarje, večje in manjše zbirke med narodom nabranih besed in iztiske iz tiskanih slovenskih slovarjev in drugih knjig od najstarejše do najnovejše dobe. Sprejeto je v slovar vse besedje, kar ga je ponujalo gradivo, ako se je urednik prepričal, da je narod kje govori ali da se rabi v knjigah. Zato so tudi med narodom in v knjigah navadne in udomačene tujke sprejete; niso se pa sprejele v novejšem času in po nepotrebnem iz sosednih jezikov vzete kakor tudi iz knjig ne one besede, ki so napačno skovane ter si niso po obširniši rabi veljave pridobile ; tudi niso sprejete brez potrebe iz drugih slovanskih jezikov vzele besede. Takim besedam, pri katerih je manj jasno, kako so nastale, zlasti tujkam, katere je narod v starejših dobah sprejel iz sosednih jezikov, dodajala so se, kjer je bilo mogoče, kratka pojasnila, primerjajoča one besede, iz katerih so nastale ali s katerimi so v zvezi. Pisava je povsod, tudi v citatih, kolikor mogoče jednaka, ker je delu poglavitni namen praktična po-rabnost, katero bi različnost v pisavi citatov le ovirala. „ Uredništvu in izdajateljstvo". Slovar bo izhajal v sešitkih po pet pol obsega-jočih. Vsakih pet do šest tednov pride po jeden se- šltek na svetlo. Prvi sešitek bode izdan koncem meseca grudna. Koliko bode vseh sešitkov, tega ni moči zdaj natančno povedati; utegne pa jih biti okolo dvajset. — Cena vsakemu sešitku bode 50 kr. Naročila sprejema „Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Tudi nemško-slovenski del Wolf-ovega slovarja je še dobiti ter st,ane v „Katoliški Bukvami" mehko vezan iztis 2 zvezka 2 gld. 50 kr., v pol usnji pa 4 gld. a. v. Osnovni nauki iz fizike in kemije za meščanske šole. I. del. Spisal A. Senekovič, založil Kleinmayr in Bamberg, Ljubljana 1892, cena 50 kr. Ta knjiga je odobrena kot učna knjiga za slovenske meščanske šole. (Min. razpis od 19. listopada 1892, št. 25063.) Prirodopis za meščanske šole, I. del. Spisal J. Hubad, založil Kleinmayr in Bamberg, Ljubljana 1892, cena 70 kr. Ta knjiga, o kateri priobčimo oceno v prihodnji številki, odobrena je kot učna knjiga za slovenske meščanske šole. (Min. razpis od 19. listopada 1892, št. 25063). Veiiček pravljic in pripovedek. Slovenski mladini spisal Josip Freuensfeld. Celje, 1892. Samozaložba. Tiskal Dragotin Hribar. Str. 87. Cena 35, s pošto 40 kr. — Gospod pisatelj je menda pozabil povedati, da je knjižica le ponatis iz „Večernic". Knjižica je jako lična in priporoča tiskarja. Pravljice, ki so v njej, pripovedovala je pisatelju bajé njegova babica in jih je pisatelj samo opisal (parafraziral). Izobraženemu čitatelju se pa vender dozdeva, da je babica že čitala druge pravljice, ali je pa g. pisatelj pozabil, kaj mu je pripovedovala babica in kaj je čital sam. — Pisatelj je nedosleden. V „Uvodu" pripoveduje, da sta sedela z materjo na klopi, takoj v prvi pravljici pa pravi, da sta z babico. Sicer je to malenkost, katera pa vender moti količkaj pazljivega čitatelja. Piše skoz in skozi, angelj in angel, sedaj in zdaj. „Kedarkoli se je zmračilo"; dovolj je: Kadar se je zmračilo. „Malone vsak večer so mi pripovedovali kako novo pripovedko, katero sem jaz z odprtimi ušesi poslušal". Lepše je: Pripovedovali so mi malone vsak večer kako novo pripovedko, katero sem poslušal z odprtimi ušesi. Pisatelj rabi preveč osobne zaimke, kazalni zaimek ta, to, in glagol sili često na konec stavka, takó, da čitatelj mora občutiti upiiv nemškega jezika. „Listje je šume val o", dovolj je: Listje je šumelo, kar je tudi nedovršno. Nikar ne stopnjujte glagolov brez potrebe! „Na obali Save". Doslej smo govorili le o morski obali ter šino se sprehajali na bregu Save. Vrh tega „obala" ni slovenska beseda. Često rabi I. tvorno-pretekli deležnik n. pr. „položivši", „od m o li v ši", „zauživši* itd. Vrinilo se je tudi nekaj tiskovnih pomot. Skrbeti se mora, da se odpravijo vse pege in maroge, kajti pegast obraz ni vsakemu všeč in čistost jezika je potrebna vsaki knjigi, sicer ni dobra in lepa. G. pisatelj bi bil storil bolje, ako bi bil zapisal pravljice tako, kakor mu jih je pravila babica in ako učaka knjižica drugo izdanje, zapiše naj pisatelj pravljice tako, kakor jih je čul, ali naj pove, da so izvirne, ali pa naznani vire, iz katerih je zajemal snov svojim pravljicam. Knjižica se priporoča. V. J Naši dopisi. Iz Ljubljane. (Razdelitev obleke ubogim šolarjem.) Dne 18. grudna 1892. 1. je obdaril v redutni dvorani slavni „odbor milosrčnih gospa" čez 100 otrok z zimsko obleko, tudi so bili vsi pogoščeni s kruhom. Pred jednajsto uro so se zbrali otroci, vsi šolski voditelji z učitelji, gg. kateheta Smrekar in Mer-čun, „odbor milosrčnih gospa", g. nadzornik Leveč, g. ravnatelj Senekovič, več gospodov in gospej ter mnogo občinstva. Točno ob 11. uri pa je počastil in povzdignil svečanost visokorodni gospod voditelj deželne vlade baron Hein s svojo visokorodno gospo soprogo in ekscelenca prevzvišeni gospod knezoškof. Slavnost otvoril je g. vodja Andrej Žumer s pozdravom in nagovorom na njega prevzvišenost gosp. knezoškofa in visokorodnega gosp. barona Heina, na „odbor gospa" ter je pojasnil ta dan otrokom z ganljivimi besedami in jim netil čut hvaležnosti do svojih dobrotnikov, ki naj se vedno jasno razvidi v lepem obnašanji, pokorščini in pridnosti. Po tem govoru razdelila je deklicam obleko ljubezniva, prijazna gospa baronica Heinova, dečkom pa prevzv. gospod knezoškof in g. baron Hein. Po razdelitvi se je za hvalila učenka 8-razredne slov. mestne šole vsem dobrotnikom prav izborno. Ko so otroci na poziv gosp. kateheta Smrekarja dobrotnikom in navznčnim dostojanstvenikom zaklicali „slava!" zaključila se je ta redka in blažilna slavnost z lepim govorom prev-zvišenega g. knezoškofa, v katerem je risal prav živo otročje dolžnosti do dobrotnikov, roditeljev, [učiteljev itd. ter jim priporočal osvojiti si pokorščino, pridnost in vse lepe čednosti. Vesel dan je bil ta obdarovancem, najprijetnejši v letu pa njihovim materam, katerim so se razbremenila srca in zlajšali materinski pogledi na svoje najljubše, ker so se jim izpolnile najiskrenejše želje po tuji, dobri, milosrčni roki, kojim željam zbog revščine pri vsem naporu same ustreči niso mogle. Toda ne samo te, temveč vse prisotne navdajalo je veselje. In kdo bi se ne veselil s hvaležnimi otroci in liva-ležno-veselimi materami, kateri je čez dolgo, dolgo časa prisijalo solnce neizmernega veselja. Ta dan odpravil je za delj časa otroške prošnje: mama, ata! strgan sem, zebe me, oblecite me! Toda ozdravljene so rane, prepodene skrbi vsaj nekaterim po blagih damah ljubljanskih, katerim je prvo in najslajše veselje „pomagati nesrečnežem in revežem." Ta plemeniti čut, ki navdaja in vodi blagorodno gospo Murnikovo, g, Barteljevo, g. Premko-vo, gdč. Premkovo in dozdanje dobrotnice in dobrotnike, naj postane neločljivo svojstvo vseh Ljubljančanov, da bode rastla glavnica v zmanjšanje uboščine. Alojzij Kcel. Litija. (Poročito knjižničnega odbora o „prirastku knjig" od 8. malega srpana ininolega leta do 4. malega srpana t. 1.) Pod A: 120. „Učiteljski Tovariš" (1891); 127. „Popotnik" (1891); 128. Fr. Jainšek „Napake pri vzgoji otrok v sverižosteznem vrtu" ; 129. R. Soebeck „Zeitschrift des Vereins oesterreichischer Zeichenlehrer" (1891); 130. Dr. G. A. Lindner „Allgemeine Unterrichtslehre"; 131. Andrej Senekovič „Osnovni nauki iz fizike in kemije" (I. del); 132. L. Lavtar „Spezielle Methodik des Rechenunterrichtes in der Volksschule"; 13k „Erstes Rechenbuch"; 135. „Zweites Rechenbuch"; 130. „Drittes Rechenbuch" ; 137. „Viertes Rechenbuch" (vse štiri od prof. L. Lavtarja): L. Lavtar „Anhang zum vierten Rechenbuche", 139. Schematismus der allgemeinen Volksschulen und Bürgerschulen in den im Reichsrathe vertretenen Königreichen und Ländern"; 140. Dr. C Kehr „Die Praxis der Volksschule"; 141. Dr. G. A. Lindner „Allgemeine Erziehungslehre"; 142. Josip Ambros „Methodik des Schreibunterrichtes"; 143. Fr. Gabršek „Pedagogiški letnik" (1891 — 1892). Pod 1$: 123. Dr. Johannes Ranke „Der Mensch" (11. Band); 124. Friedrich Ratzel „Völkerkunde" (III. Band); 125. Melchior Neumayr „Erdgeschichte" (II. Band); 126. Anton Kerner von Marilaun „Pflanzenleben" (I. Band); 127. Anton Kerner von Marilaun „Pflanzenleben" (II. Band); 128. Dr. Max Wildermann „Jahrbuch der Naturwissenschaften" (1891 — 1892); 129. Iv. Vrhovec „Zgodovina Novega Mesta"; 130. A. Bartl „Letopis Matice Slovenske" (1891); 131. Henr. Schreiner „Fizika ali nauk o pri rodi" (II. del): 132. Jos. Stare „Občna zgodovina" (XV. snopič); 133. J. Leban »Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli"; 134. Otto Ule's „Warum und Weil" v 3 delih: I. Physik, II. Chemischer Thöil, III. Zoologie und Botanik. Pod C: 87. Dr. Fran Lamps „Dom in svet" (1891) ; 88. Dr. Iv. Tavčar „Ljubljanski Zvon" (1891); 89. Iv. Tomšič „Vrtec (1891); 90. Jakob Bedenek „Od pluga do krone"; 91.. 92„ 93. Fr. Leveč Levstikovi zbrani spisi (I. II. in 111. del); 94. „Postojinsko okrajno gla- varstvo"; 95. „Alte und neue Welt;' (1891); 9t>. Joh. Sirna „Bilder aus Krain" (I. Theil); 97. Družba sv. Mohorja „Slovenske večernice" (45. zvezek, 1891). Pod ]>: 27. G. Pire „Kmetovalec" [1891]; 28. G. Pire „Vrtnar" [1891], Pod E: 43. Sebastian Kneipp „Rathgeber für Gesunde und Kranke"; 4t. Seb. Kneipp „So sollt ihr leben!"; 4-"«. Seb. Kneipp „Meine Wasser-Kur"; 40. Družba sv. Mohorja „Življenje D. M. in sv. Jožefa [X. snopič]; 47. Jak. Peregrin Pavlic „Gospod, teci mi pomagat!" 48. „Koledar družbe sv. Mohorja [1891]; 49, Dr, Bock „Das Buch vom gesunden und kranken Menschen" [I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Liefe- rung; izide še 11 zvezkov]; 50. „Generalstabs-Karten" a, b, c, d; 51. Dr. Moriz Gauster „Die Gesundheits-gflege". Knjižnični odbor dalje prosi, da bi tisti gospodje učitelji in gospice učiteljice, ki imajo že več mesecev — nekateri celo čez leto dnij — izposojene knjige, blagovolili jih kmalu vrniti. Pogosto se prigodi, da marsikdo želi te ali one knjige iz okrajne učiteljske knjižice, toda načelnik mu ne more postreči, ker morebiti leži po nepotrebnem pri kakem tovarišu. Če pa kateri kakšne knjige ne more vtrpeti, naj nam to naznani, da se vemo nasproti ostalim tovarišem opravičiti. Knjižnični odbor. Društveni vestnik. Iz našega društva. Zadnji čas bilo je naše društveno življenje nekako utihnilo. Društvenih večerov ni bilo več in sploh smo se tovariši le malokrat shajali. Letošnji prvi društveni večer dne 7. t. in. pa nam je pokazal, kako potrebni so taki večeri; kajti zbralo se je bilo okoli 40 društvenikov in gostov. Hvalevredno je treba omeniti polnoštevilno udeležbo gg. koleginj. Društveni predsednik gosp. Andrej Žumer je pozdravil zbrane. Zahvalil jih je za obilno udeležbo, ter omenil važnost društvenih večerov. Prvi je predaval gosp. nadzornik prof. Leveč o razpisu c. kr. deželnega šolskega sveta, kateri določuje, kdo naj na Kranjskem plačuje stroške za šolske stavbe. To nam je gosp. nadzornik kot pravi veščak prav lepo na mnogih izgledih iz svojega okraja razložil. Uvideli smo, da bode naša dežela s tem razpi som glede novih šol mnogo pridobila; kajti po sedanji določbi bode mogoče tudi manjšim občinam v nekoliko letih stroške za šolo nabrati, za kar bi se bilo po starem rabilo večkrat mnogo mnogo let. Predsednik je g. govornika za izvrstno predavanje zahvalil, kar se je občno odobravalo. Gosp. učitelj A. Kcel nam je kazal v svojem zabavnem govoru „moč ljubezni". Vspodbujal nas je k skupnemu delovanju in pravi, odkriti, nesebični kole-gijalni ljubezni. Za svoj govor je žel zasluženo pohvalo. G. Andrej Žumer omenjal je imenitnost nazornega nauka in njegovih pripomočkov. Kazal in natančno razlagal nam je potem nove podobe Janskega. Te podobe so jako lepe in v vsakem oziru dovršene, a vrh tega še jako po ceni. Podobe živalij na trpežnem papirji veljajo a 60 kr. in za nazorni nauk ii 70 kr.; tedaj cenejše kakor le katere druge jednake vrste; 5 podob živalij skupaj 2 gld. 50 kr., 5 podob za nazorni nauk skupaj 3 gld. G. nadzornik prof. Leveč nam je opisal končno v jako zanimivem govoru življenje in delovanje pred kratkim umrlega pedagoga Slovenca dr. Fr. viteza Močnika. Gospod govornik je rekel, da če ne bi bil pokojnik ničesar druzega spisal kakor računice, bil bi že dovolj storil. Kako blagodejno je uplival kot nadzornik na svoje učiteljstvo, vidi se n. pr. pri našem vrlem starosti g. ravnatelju And. Praprotniku, katerega je do tako plodovitega delovanja največ pokojni pripravil. Do zadnjega je podpiral „vdovsko učiteljsko društvo", kateremu je bil ustanovitelj in „Vrtec". Zbrani smo zaklicali njegovemu spominu „Slava". S tem je bilo predavanje končano. Sledile so napitnice in petje, da je bila zabava prav živahna. Upajmo, da se vidimo pri drugem večeru dne 4. prosinca še v večjem številu in tako pokažemo, da hočemo res v slogi delovali. Iz „Pedagogiškega društva v Krškem". Letnino so plačali za VI. leto: Ramoveš Andrej, župnik v Svibnem; okrajna učiteljska knjižnica v Krškem; Bauer Ana, učiteljica v Radečah; Brvar Karolina, nčiteljica v Škocijanu; Donati Amalija, učiteljica v Mokronogu; Fabjančič rr., učitelj na Bučki; Gebauer Viljem, nad-učitelj v Šmarjeti; Grčar Andrej, nadučitelj v Radovljici; Gantar Ivan, nadučitelj v Cateži; Kuralt Kristina, učiteljica v Št. Jerneji; Lavrič Fr., nadučitelj v Škocijanu; Lunder Fr., nadučitelj na Raki; Lomšek Simon, učitelj v Cirkljah; Leveč Ivan, nadučitelj v Radečah; Lunaček Aleksander, nadučitelj na Treb-nem; Muhič Fr., učitelj v Št. Jerneji; Osana Jožef; učitelj pri Sv. Duhu; Pavčič Anton, nadučitelj v Št. Rupertu; Rodič Ivan, učitelj v Št. Juriji; Saje Ivan, nadučitelj v Št. Jerneji; Slane Fr., učitelj v Radečah, Šmitek Fr., učiteljica v Boštanji; Trost Karol, učitelj v Št. Jerneji; Nagu Srečko, učitelj v Leskovci; Vo-liinec Eduard, učitelj v Št. Bupertu. Dne 10. listopada je imel odbor sejo ter vsled gosp. Medveščekovega poziva v 20. štev. „Popotnika" sklenil postaviti društvene poverjenike za posamezne okraje, katerih naloga bode razpečavali že izišle knjige ter nabirati društvu novih udov. Od razprodaje knjig, ki jih ima društvo še v svoji zalogi, je zavisna izdaja VI. letnika, oziroma kake druge knjige pedagogično-didaktične vsebine. Da se to kmalu izvrši, v to ime pomozi Bog in pomoč tovarišev! — a— Iz Krškega. Prošnja. One p. n. tovariše in tovarišice, ki so prejeli pred leti kako knjigo „Peda-gogiškega društva", a še ne plačali, prosimo najuljud-neje, da bi nam blagoizvolili nemudoma ali poslali dotični znesek ali vrniti knjigo. Zadnje bi nam bilo še najljubše, ker je povpraševanje po društvenih knjigah vedno večje in ker sta nam zlasti I. in II. „Pe-dagogiški letnik" že popolnoma pošla. Pedagogiško društvo v Krškem 13. grudna 1892. Odbor. Poverjeništvo „Pedag. društva" so do sedaj prevzeli sledeči gg.: Črnologar H., Gradišnik A., Grčar A., Mrcina J., Peiko Lov., Schmorancer J., Thuma J., V. Zavrl in Zupančič Drag. Hvala lepa! Vabil in pover-jeniških pol je razposlal odbor 56 tovarišem. Upamo še mnogo vspeha! Iz litijskega okraja. (Občni zbor „litijskega učiteljskega društva".) Naše učiteljsko društvo je imelo svoj letni občni zbor dne 20. vinotoka v litijski šoli. Vzlic slabemu vremenu se nas je udeležilo toliko, da smo zamogli zborovati. Predsednik društva, g. nadučitelj Ravnikar, došlece iskreno pozdravi, povdarjaje, da delujmo i nadalje v prospeh šole in učiteljstva. Dalje še pozdravi g. dr. T. Romiha iz Krškega in Šinartinskega g. kaplana M. Hro-vata, ki sta se udeležila zborovanja. Društveni tajnik g. nadučitelj J. Adlešič prebere zadnjega zborovanja zapisnik, ki se overi brez ugovora. Blagajničarica gospica učiteljica Kristina Demšar poroča o društvenem premoženji, ki je našim skromnim razmeram po vsem povoljno, — tako, da tekom nekaj let vender le prihranimo vsoto za pokroviteljstvo Ciril-Metodovi družbi. Gg. tovariše in gospice tovarišice lepo prosimo, da podpirajo društvo. Društveni odbor ostane stari in sicer predsednik g. nadučitelj Ravnikar; njegov namestnik in tajnik g, nadučitelj Adlešič; blagajničarica gospica učiteljica Demšar; perovodja g. učitelj Bartelj; odborniki so pa gg. nadučitelja Škrbinec in Zajec in g. učitelj Kovač. Na to nam g. dr. T. Romih pojasnjuje bogato zbirko fizikaličnih aparatov iz dr. Houdekove in Her-wertove zaloge v Pragi, (obstoječa iz neke veče zbirke, 60 komadov in manjše zbirke za elektriko.) Tudi nam je gosp. doktor na kratko razlagal elektriko na podlagi aparatov. — Knjižnični odbor je sklenil te aparate na račun knjižnice obdržati kot lastnino učiteljstva, ki jih ima na razpolaganje sleharnemu učitelju načelnik knjižničnega odbora. Jeden ali drugi si lahko kaj kupi za svojo šolo — se ve, kar mu najbolje prija. Zatorej gg. tovariše opozarjamo na to zbirko fizikaličnih aparatov! Ker je naš gosp. okrajni šolski nadzornik strokovnjak v fiziki, učitelji želimo, da bi nam pri bodoči okrajni konferenciji na podlagi vseh teh fizikaličnih aparatov pokazati blagovolil, kako bi se prirodoslovni sestavki v naših šolskih berilih otrokom razlagali, da bi jih tudi v resnici umeli. S tem bi g. nadzornik vsem ustregel. Nadjamo se, da ta točka pride pri uradnem zborovanji na dnevni red. Po končanem govoru g. Romiha društveni predsednik zborovanje zaključi s „slava-klicem" na našega ljubljenega vladarja. Radi grdega vremena se marsikdo ni mogel tega zborovanja udeležiti, akoravno je mislil. Radi tega so pa nekateri gg. tovariši zborovanje pozdravili brzojavnim potem, kakor: učiteljstvo Višnjegorsko in g. učitelj Kovač iz Zatičine. G—tov. Iz Kranja. Vabilo k I. koncertu, ki ga priredi „učit. druš. za Kranjski šolski okraj" s prijaznim sodelovanjem g. A. Štefančiča v prostorih narodne čitalnice v Kranji v četrtek dne 5. januvarja 1893 na korist podporne zaloge. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. za osobo. — Vspored: I. Preciosa. C. .M. Weber. Svira učiteljski godbeni kvartet tržiški. i1. Nagovor. 3. V slovo. Dvospev. A. Müller, i. Sirota. Moški zbor z alt solo. A Hajdrih. 5. Deklamacija. 6. Vijol-čin vonj. Mešan zbor. A. Nedved. 7. Air Varie. P. Rode. Svira učiteljski godbeni kvartet tržiški. 8. Pogled v nedolžno oko. Kvartet. Hug. Sattner. 9. Avstrija moja. Moški zbor. A. Nedved. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Iz Rudolfoveg'a. Vaš lanski list,- je prinesel dopis iz našega okraja, v katerem je citati, da je hotelo tukajšnje učiteljsko društvo napraviti Koinenskega slavnost na 28. dan grudna, a ni je bilo! Zakaj ne? Da ne bi kateri napačno tolmačil, naj omenim o tem nekoliko več. Zima je, in sicer trda zima, katere se straši mnogoteri izmed gg učiteljev. Ker pa nameravajo učitelji napraviti kolikorinožno sami to slavnost, morajo seveda tudi sami sodelovati, a to ni lahka reč sedaj po zimi, ker so mnogi jako daleč od Novega Mesta, kamor je treba vsakemu priti. Naj bi bilo isti dan slabo vreme, naj bi na primer sneg zapal, kdo bi dospel v mesto? Kakošno bi bilo v tem slučaji kon-eertiranje?! Zatorej se je slavnost prestavila — seveda zaradi želje večine — na ugodnejši čas, kateri bo najčešče precej po veliki noči. Upamo, da se bo takrat pač lahko ta slavnost zvršila in da ne bo vzroka jo še jedenkrat prestavljati. Sicer pa: Nil homini cer-tum est! Iz Metlike. Črnomeljsko učiteljsko društvo je zborovalo 19. dne listopada in. 1. ob 2. uri popoldne v šolskih prostorih v Črnomlji Zborovanja se je udeležilo 12 učiteljev in 2 učiteljici. Predsednik društva, gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik Anton Jeršinovič, udeležence prav presrčno pozdravi, izra-zujoč veselje, da je k zborovanju prišlo toliko udov. „V združbi je moč; čim večkrat se snidemo in čim obilnejša je udeležba naših zborovanj, tem bolje in častneje za nas, ker ravno s tem kažemo, da smo napredni učitelji, in da se popolnoma zavedamo svoje stanovske dolžnosti in časti!" Tako je gospod predsednik sklenil svoj pozdrav. Na to ob kratkem razjasni delovanje društva v prošlem letu. Društvo je zborovalo vlani 29. dne vinotoka in danes. Z letnimi doneski p. n. udov so se omislili nagrobni spominki umrlim tovarišem: Mateju Grmu v Adlešičih, Mateju Hočevarju v Crnomlji in Janezu Anžičku v Metliki. — Ob Svetčevem banketu je bilo poslalo društvo primerno brzojavko v Ljubljano. — Pedagogiško društvo v Krškem je poslalo predsedništvu vabilo k pristopu k temu društvu. — Gospod nadučitelj Ribnikar v Logatci naznanja, da je prevzel predsedništvo „Zveze" učiteljskih društev slovenskih. Iz poročila blagajnikovega smo zvedeli, da ima društvo po odbitih troških za nagrobne spominke še 18 gld. 31 kr. gotovine. — Na predlog blagajnika, g. Šetine, se sklene, da naj za leto 1892. vsakedo plača udnino (1 gld ), za leto 1893. naj pa udnina odpade. — Društvo jednoglasno sklene, da naj se g. Ribnikarju izreče priznanje in zahvala, ker se je pri Svetčevem banketu tako možato potegnil za čast slovenskega učiteljstva. Pri drugi točki dnevnega reda „Praktičen nasvet o računstvu na najnižji stopinji", pokazal nam je gosp. predsednik, da se v računstvu lahko doseže prav ugoden uspeh brez vsacega učila, brez stroja itd., ker vsaki učenec nosi računski stroj že s seboj, namreč prste na rokah. Podrobnega navoda tu ne morem popisati, rečem le kratko, da nam je g. nadzornik s svojim zelo praktičnim navodom dal marsikak migljaj, kateri nam bode izvrstno služil v računstvu pri začetnikih in s katerim bodeino hitreje prišli do po-voljnega vspeha. Zbrano učiteljstvo je referat g. nadzornika s pohvalo sprejelo. Gospod Šetina na to govori o početnem čitanji. Omenja razne težave, ki se učitelju slavijo pri prvem čitanji. Da si bode učitelj začetno branje kolikor mogoče olajšal, naj pazi na sledeče: 1.) Pri začetnih vajah naj pazi na čisto izgovarjanje samoglasnikov. 2.J Učitelj naj gleda na to, da učenci ne bodo predolgo izgovarjali posameznih glasov, ker od todi izhaja ono zategneno, počasno in dolgočasno branje, katerega se otroci potem tako težko odvadijo. 3.) Učitelj naj vadi učence v izgovarjanji zlogov pri počet-nih vajah, t. j. otroci naj izgovarjajo v zlogih po dva glasova, predno poznajo črke. Gospodu referentu je bilo zbrano učiteljstvo za praktičen poskus prav hvaležno. V društveni odbor se izvoli predsednikom gosp. Anton Jeršinovič (kot izraz posebnega zaupanja), podpredsednikom in blagajnikom g. Šetina, tajnikom g. Šest, odbornikoma gospoda Barle in Perko. — Delegatom k bodočemu zborovanju „Zveze" se volijo na predlog gosp. predsednika gg.: Gregorač, Justin, Šest in Šetina. Prihodnje zborovanje društva bode meseca mal. travna 1893. leta. v Metliki. Vsa zborovanja od sedaj naprej naj bodo dopoludne. — S tem je bil dnevni red dovršen. Gospod predsednik zahvali zborovalce za izkazano zaupanje, da ga je jednoglasno zopet izvolilo društvenim predsednikom. Prizadeval si bode z vsemi močmi delati v blagor in korist belokranjskega učiteljstva, v to pa prosi tudi pomoči ostalega odbora in vseh učiteljev in učiteljic. Opominja dalje zbrane udeležence k vestnemu izpolnovanju stanovskih dolžnostij ter jih vspodbuja k ljubezni in uda-nosli do Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in Nj. prevzvišene cesarske hiše. S trikratnim „živio" predobremu vladarju kot posebnemu zaščitniku našeniu zaključi zborovanje. Po zborovanji si je ogledalo učiteljstvo razna učila črnomeljske šole in okrajno učiteljsko knjižnico, iz katere smo si za dolge zimske večere izposodili raznega berila. — Pri gospej Š. smo potem v raznih pogovorih posedeli še nekaj časa, proti 7. uri pa smo ostavili kraj zborovanja, srčno želeč, da bi se prihodnjo spomlad zdravi in srečni sešli v Metliki. Bog! Andrej Sest. Ves Fonctiški pravopis uvede se na Hrvatskem vsled odloka kr. deželne vlade od 20. listopada 1. 1 v vse srednje in ljudske šole. Deželna vlada je pozvala prof. dr. Ivana Broza. da sestavi poučno knjigo o tem. Isti je s sodelovanjem prof. Paviča napisal knjižico „Hrvatski pravopis", koji je za bodoče jedino dovoljen v vseh hrvatskih šolah. Tako je sedaj odstranjena v vseh šolah pravopisna samovolja. „Napredak'1. t n i k. Javne in proste bralnice v Parizu. Pariz ima razven narodne knjižnice s 3 milj. zvezki Mazarinove s 300.000 zvezki, knjižnice del' Arsenal itd. še 50 bral-nic, katere nadzoruje in deloma tudi vzdržuje mestna občina. Iz vseh knjižnic more vsakdo si izposoditi razna dela. Lansko leto se je izposodilo 1,031.167 zvezkov. Izmed 1000 osob se poslužuje knjižnic 451. Kaj se vse od učitelja zahteva. V Bukovim I je razpisano v nekem mestu podučiteljska služba. V natečaji se zahteva znanje nemškega, rumunskega in rusinskega učnega jezika, a razven tega tudi znanje poljskega jezika. Za vse to pa dobiva plačila — 300 gld.! Srbska Matica v Budišinu. Lužički Srbi se z vso silo upirajo poneinčevanju. Oni imajo že 45 let svojo „Srbsko Matico". Sedaj nabirajo darove in pri-nose za matičin dom. Nabranih imajo že 11.S80 mark. V preteklem letu je imela Matica dohodkov 3175, a stroškov 311(j mark. Omožene učiteljice v Nemčiji. — Pruski minister je izdal naredbo, katera veli: Stalne učiteljice ročnih del in navadne učiteljice nehajo službovati ob konci tistega leta, ko se omože. Vojska ili šola. Francosk statistik sestavil je pregled troškov, katere prouzročata vojska in šola večjim evropskim državam. Tako trosi Nemčija za vojsko 368 milijonov gld., za šolo 30 milijonov gld. na leto; Avstro-Ogerska za vojsko 139, za šolo 1 2; Angleška za vojsko 312, za šolo 47, Francija za vojsko 303, za šolo 42, Rusija za vojsko 40!), za šolo 35; Italija za vojsko 180, za šolo 3, Španska za vojsko 76, za šolo 3. Vsega vkupe potrosijo te države vsako leto za vojsko 1777, za šolo pa 177 milijonov gld. To je krasna ilustracija svobodne kulture. Uljudnost v nemški vojski. Kako se v Nemčiji ravna z vojaki, za to imamo nov dokaz v nekem članku, ki gaje prijavila „Preussische Lehrerzeitung". Navaja namreč celo vrsto stavkov in psovk, s katerimi je med šesttedenskimi vojaškimi vajami v Osterodi obsipal pri tainošnji rezervni kompaniji služeče učitelje neki mlajši častnik. Poleg celih, jako žaljivih stavkov, s katerimi so se apostrofirali učitelji in žalili kot taki, nahaja se prava zbirka najsurovejih psovk, katere so se v pričo druzih vojakov pridevale učiteljem. Dickes Beest, duinmes Lehrerthier, verfluchles Luder, Rhinoceros, thranfussiges Volk, erbarmliehe Lehrer und Schulmeisterseele, Riesenrindvieh, Affenschvvanz, Saubesen itd. to so ljubeznjiva epiteta, kakoršna je bilo požirati šest tednov ubogim nemškim učiteljem! Stroški za ljudske šole evropskih velevlastij. Kakor je izračunil mlad angleški diplomat g. Dering izda za ljudsko šolstvo Francija 38,357.760 gld., Anglije 53,768.464 gld., Nemčija 22,817,424, gld., Avstrija 4,991.076 gld. Rusija 12,684.888 gld., Italija 3,170.773 gld., Španija 1,067.928 gld. Povprečno pride torej na jednega prebivalca v Franciji 1 gld. 90 kr.. v Angliji 1 gld. 85 kr., v Nemčiji 1 gld. 26 kr., v Avstriji 98 kr., v Rusiji 65 kr.. v Italiji 53 kr., v Španiji 38 kr. Prihodnji večer „Slovenskega učiteljskega društva" bode v sredo dne 4. t. m. (ne 5.) ob polu 8. uri v g. Hafnerja dvorani. Poročal bode gosp. J. Dimnik o metodi pri čitanji. Srečno in veselo novo leto želi vsem p. n. naročnikom in čitateljem ter se priporoča nadaljni naklonjenosti tiskarna Miličeva. Zalivala in poslovilo. Vsem dragim sotrudni-kom, ljubeznjivim tovarišicam, prijateljem in znancem izrekam za čestitanje ob imenovanji nadučiteljem v Mokronogu tem potem svojo iskreno zahvalo! Ob jednem se svojim tovarišem in tovarišicam zahvaljujem za zaupanje, ki so mi ga izkazovali pri raznih prilikah — ter jim kličem pri odhodu iz Litije v Mokronog prisrčni „z Bogom!" V Litiji, dne 21. grudna 1892. Jernej Ravnikar, nad uči tel j. Zalivala. Slavno podporno društvo »Narodna šola« je blagoizvolila tekom šolskega leta 1891/92 za neznatne zneske mnogo raznega šolskega blaga tukajšnji ubogi šolski mladini podariti. Za ta dobrodošli dar se podpisani tem potem o imeni šolske mladine najtopleje zahvaljuje. Šolsko vodstvo v Zalogu pri Cerkljah, 26. vin. 1892. Vendelin Sadar, učitelj-voditelj. Zalivala. Slavno društvo »Narodna šola« je bla-goizvolilo proti neznatni vsotici doposlati tukajšnji šoli obilo šolskega blaga. Podpisana štejeva si v prijetno dolžnost, tem potem se zahvaliti prekoristnemu društvu v imeni obdarovane šolske mladine. Osilnica, dne 15. listopada 1892. Blaž Kooae, Frančišek Porše, predsednik kraj. šol. svotu. učitelj-voditelj. Zahvala. Šolsko podporno društvo „Narodna šola" je blagoizvolilo zopet letos tukajšnji izgredni šoli obilo raznega šolskega blaga brezplačno podeliti, za kar se udano podpisani v imenu šolske mladine iskreno zahvaljuje. Bojanci, dne 20. grudna 1892. T. Bitenc, učitelj. Zalivala. Blagodelno društvo „Narodna šola" je blagoizvolilo za neznaten znesek poslati tukajšnji šoli mnogo šolskega blaga. Za ta lepi dar se podpisani v svojem in v imeni ubožnih otrok prav srčno zahvaljuje. Loški Potok dne 5. grudna 1892. Andrej Cvar, učitelj. Zahvala. Blagodelno društvo „Narodna šola" je blagoizvolilo zopet letos samo za vplačano letnino mnogo izvrstnega šolskega blaga podariti, za kar se podpisani v imeni tukajšnje šolske mladine najiskre-neje zahvaljuje. V Hrušici, dne 9. grudna 1892. Fr. Klinar, šol. voditelj. Zahvala. Blagodelno društvo „Narodna šola" je blagoizvolilo za mali znesek poslati tukajšnji dvoraz-rednici mnogo šolskega blaga, za kar se v imeni obda rovane šolske mladine podpisano vodstvo tem potem najtopleje zahvaljuje. Sv. Križ pri Turnu, 9. dan grudna 1892. ■Tanko N. Jeglič, nadučitelj. Zahvala. Slavni deželni odbor kranjski je blago-izvolil tukajšnjemu krajnemu šolskemu svetu dati 120 gld. in slavna kranjska hranilnica v Ljubljani 100 gld., kot podporo za pouk v deških ročnih delih na tukajšnji šoli. Za ta velikodušna darova se najtopleje zahvaljuje v imeni krajnega šolskega sveta in šolskega vodstva V. Zarrl, predsed. kr. šol. svetu in šol. vod. Stopi če, 20. grudna 1892. •JL* Uradni razpis učiteljske službe. St. 120() ! Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim o. š. sv. Na jednorazrednici v Beli Cerkvi je potem semkaj vlože do dne 13. prosinca 1893. stalno ali začasno popolniti mesto učitelja-voditclja z C. kr. okrajni šolski svet v Novem Mestu dohodki IV. plačilnega razreda in prostim stanovanjem. dne II. grudna 1892. Listnica uredništva. krivdi stavca izostalo ime sotrudnika gosp. Ivana Bele-ta, učitelja v Ljubljani, katero nepriliko V imeniku naših sodelovalcev v letu 1892. je po j s tem popravljamo; torej je skupaj 134 sodelovalcev. P.-n. gospodom krajnim šolskim svetovalcem in šolskim voditeljem! Glede na obilo naklonjenost, katero izkazujejo gospodje krajni šolski svetovalci in šolski voditelji moji tiskarni, usojam si opozarjati na svojo tiskarno in zalogo šolskih tiskovin. Zboljševaje dan za dnevom svojo tiskarno morem znatno znižati ceno častitim naročilom ter smem se nadejati, da bodo nizko stavljene cene, ter vselej točno in ukusno zvršena častita naročila dala povod, da mi ohranite naklonjenost pri popolnjenji pisarnih potrebščin. Zahvaljuje se za dosedanje zaupanje se priporoča za obilna cenjena naročila z odličnim spoštovanjem Rudolf Milic tiskarna v Ljubljani. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXg X X X ima v zalogi za leto 1893 „Narodna tiskarna" v Ljubljani X Skladni koledar Dijaški koledar Stenski koledar x ^ cena (¡0 kr. cena 00 kr. cena 25 kr. S $< Ti koledarji se dobivajo tudi v vseh knjigotržnicah. X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX «Učiteljski Tovariš» izhaja na celi poli velike osinerke 1. in 10. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. BO kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta. Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Komenskega ulice.št. 9; naročnino pa prejema gospod F r. Ko k al j v Ljubljani na Bregu št. 10. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o. Lastnik: Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Tisek R. Miličeve tiskarne v Ljubljani. UČITELJSKI W t Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani. - ' Pri in trideseto leto 1893. Izdavatelj in urednik: ANDREJ ŽUMER, nadučitelj in c. kr. okr. šolski nadzornik. v ,«?* vi? i* r / \ V Ljubljani. Natisnila R. Milioeva tiskarna. m JF sfe * * l5 * V isfe * * i i * 1_- y ^ ^ - . 1 » .. « # « A ^^ Ml 1! UČITELJSKI TOVARIŠ. Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani. Tri in trideseto leto 1893. t—j Izdavatelj in urednik: ANDRBJ Ž U M ER, nadučitelj in c. kr. okr. šolski nadzornik. V Ljubljani. Natisnila R. IVI i I i č e va tiskarna. Imenik naših p n. g. g. sotrudnikov. Abram Leopold, nadučitelj v Kostanjevici. Armič Jožef, učitelj v Sorici. Bajec Iran, učitelj v Polhovem Gradci. Barle Janko, nadučitelj v Šmihelu pri Novem Mestu. Bcirtl Iran, učitelj v Šmartnem pri Litiji. Belar Leopold, nadučitelj v p. v Ljubljani. Bele Iran. učitelj v Ljubljani. Benedek Jožef, nadučitelj v Planini. Benedik Karol, nadučitelj v Smledniku. Bernard Karol, nadučitelj v Jesenicah. Bezlaj Jožef, meščanski učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem. Bezlaj-Michel Marija, učiteljica v Krškem. Bozija Jožef, nadučitelj na Blokah. Božič Leopold, nadučitelj v Zireh. Bregant Mihael, nadučitelj v Šmartnem pri Kianji. Burnih Valentin, nadučitelj v Kamniku. Cepuder Jakob, nadučitelj na Studenci. Cepuder Jožef, učitelj v Ljubljani. Cerar Iran, učitelj v Škocijanu pri Turjaku. Cvirn Ivan, učitelj v Tržiči. Vernik Karol, nadučitelj v Predosljah. Cucek Bajko, e. kr. profesor v Sarajevem. Debelak Mihael, učitelj v Kovorji. Dimnik Jakob, učitelj v Ljubljani. Dolinšek Apolonija, učiteljica v Komendi. Dular Frančišek, učitelj v Valti Vasi. Eksel Srečan, učitelj v Bajhenburgu. Fakin Anton, učitelj v Repentabru. Furlan Jakob, učitelj v Ljubljani. Gabršek Iran, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem. Gantjl Engelbert, učitelj v Ljubljani. Gantar Ivan, nadučitelj v Čateži Gärtner Frančišek, učitelj v Velesovem. Gašperin Gašper, nadučitelj v Starem Trgu pri Loži. Gebauer Viljem, nadučitelj v Šrnarjeti. Golmajer Frančišek, nadučitelj v p. v Radovljici. Govekar Frančišek f, nadučitelj v Šiški. Gregorač Frančišek, učitelj v Metliki. Gregorin Jožef, učitelj na Črnučah. Gross Frančišek, nadučitelj v Vremah. Gross Peter, nadučitelj v Zagorji ob Savi. Hiti Matija, nadučitelj v Dobrniči. Hribar Jožef, učitelj v Postojini. Hubad Jožef, c. kr. profesor v Ljubljani. Humek Martin, učitelj na Raki. Inglič Jakob, c. kr. šolski ravnatelj v Idriji. Jaklič Frančišek, učitelj v Dobrepoljah. Janežič Janko, nadučitelj v Dobu. Janežič Matija, učitelj v Pečah. Jeglič Janko, nadučitelj pri sv. Križi. Jegljič Frančišek, učitelj na Dovjem. Jelenec Luka, nadučitelj v Št. Juriji. Jeršinovic Anton, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Črnomlji. Jesenko Dragotin, uradnik v Ljubljani. Josin Maks, učitelj v Ljubljani. Judnič Davorin, učitelj v Trnovem. Juvanec Frančišek, učitelj v Leskovci. Kalinger Florijan, učitelj v Radovicah. Kante Matej, nadučitelj v Sežani. Kecelj Alojzij, učitelj v Ljubljani. Kern Iran, nadučitelj v Trbovljah-Vodah. Knific Luka, nadučitelj v p. v Škofji Loki. Koblar Anton, kurat in arhivar pri deželnem muzeji v Ljubljani. Kokalj Frančišek, učitelj v Ljubljani. Koncilija Frančišek, nadučitelj v Žužemberku. Konschegg Friderika, učiteljica v Ljubljani. Kopitcrr Frančišek, učitelj v Gribljah. Korošec Jožef, učitelj na Jesenicah. Kosi Anton, učitelj v Središči. Kotzmuth dr. Julij, c. kr. okrajni zdravnik v Postojini. Kovica Marko, nadučitelj v Kropi. Kruleč Iran, učitelj v Ljubljani. Kuhar Janez, učitelj v Trbojah. Kuster Mihael, nadučitelj v Kranji. Lah Ergen, mestni uradnik in poročevalec pri c. kr. mestnem š. svétu v Ljubljani. Lapajne Anton, učitelj na deželni kmetijski šoli na Grmu. Lapajne Iran, ravnatelj meščanske šole v Krškem. Leban Anton, nadučitelj v Komnu. Leban Janko, nadučitelj v Begunjah nad Cerknico. Letnar Lorro, nadučitelj in c. kr. okr. š. nadzornik v Mengši. Leveč Frančišek, c. kr. profesor in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani. Likar Janko, učitelj na Barji. Likozar Anton, učitelj v Godoviči. Lunder Frančišek, nadučitelj na Baki. Luznar Frančišek, učitelj v Primskovem. Luznik Alojzij, učitelj v Škrbini. Maier Jožef, učitelj v Ljubljani. Mani Jožef f, c. kr. profesor v Ljubljani. Marolt Frančišek, učitelj na Brdu. Medrešček Peter, nadučitelj v Opatjem Selu. Miklavčič Janja, učiteljica v Št. Vidu. Močnik Matej, učitelj v p. v Ljubljani. Novak Jožef, učitelj na Brezovici. Okorn Iran, učitelj v Tržiči. Orožen Frančišek, c. kr. profesor v Ljubljani. Pcrhauz Dragotin, učitelj v Št. Bupertu. Peterlin Radivoj, učitelj v Kolovratu. Petkoršek Jožef, učitelj v Goricah. Petriček Anton, učitelj v Žalci. Petrovec Tomaž, učitelj v Cemšeniku. Pezdič Ivan, učitelj v Kranji. Piš Rudolf, učitelj v Cerknici. Podkrajšelc Hinko, učitelj v Ljubljani. Pokom Frančišek, učitelj v Horjulu. Pour Ana, učiteljica na Vrhniki. Poženel Ivan, nadučitelj na Rakeku. Praprotnik Ivana, učiteljica v Ljubljani. Primožič Štefan, učitelj v Postojini. Rant Frančišek, učitelj na Trati. Rant Matija, ijadučitelj na Dobravi. Ravnikar Jernej, nadučitelj v Mokronogu. Razinger Anton, učitelj v Ljubljani. Razpotnik Frančišek, učitelj pri Sv. Trojici. Ribnikar Vojteh, nadučitelj v Dolenjem Logatci. Rihteršič Ivan, nadučitelj v Srednji Vasi v Boh. dr. Romih Tomaž, meščanski učitelj v Ljubljani. Rozman Anton f, učitelj v Žabnici. Rozman Ignacij, učitelj v Mošnjah. Rus Frančišek, nadučitelj na Bledu. Rutar Simon, c. kr. profesor v Ljubljani. Sachs Alojzij, učitelj v Ljubljani. Saje Janez, nadučitelj v Št. Jerneji. Sedlak Jožef, učitelj v Kopanji. Sittig Melanija, učiteljica na avstrijski šoli v Carigradu. Skala Anton, nadučitelj v Vipavi. Skul Terezija, učiteljica v Šmarijah. Stegnar Feliks, c. kr. učitelj in deželni poslanec v Ljubljani. Stiasng Ljudevit, učitelj v Kamniku. Sušnik Anton, korektor v Ljubljani. Šega Ivan, učitelj v Dolenjem Logatci. Šerc Marija, učiteljica v Domžalah. Šest Andrej, nadučitelj v Metliki. Šetina Frančišek, učitelj v Črnomlji. Šmitik Frančiška, učiteljica v Boštanji. Thuma Janez, nadučitelj in c. kr. okrajšni šolski nad- nadzornik v Postojini. Toman Janko, nadučitelj v Moravčah. Tomažič Andrej, učitelj v Levpi. Tomšič Ivan, c. kr. učitelj in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani. Travnar Jožef, učitelj v Ljubljani. Trošt Frančišek, nadučitelj na Igu Trošt Frančišek, učitelj v Vodicah. Trošt Ivo, učitelj v Razdrtem. Waišel Frančišek, nadučitelj v Hrušici. Weixl Ivan, nadučitelj v Kamnici pri Mariboru. Wisiak Henrik, nadučitelj v Dolu. Zamik Martin, nadučitelj v Trnovem Zavrl Valentin, učitelj v Stopicali. Zupanec Ivan, nadučitelj v Starem Trgu pri Poljanah. Zupančič Vilibald, c. kr. profesor in okr. š. nadzornik v Ljubljani. Zirovnik Janko, nadučitelj v Št. Vidu. Zirovnik Jožef, nadučitelj v Gorjah. Zumer Andrej, nadučitelj in c. kr. okr. š. nadzornik v Ljubljani. Skupno število 152. KAZALO. 1. Vzgoja in pouk. Na strani Citanje. .Tahob Dimnik 77, 89, 101, 114, 125, 149, 101, 174, 187, 197, 209 Goriški Kras, S Rutar.......3, 20, 31 Iz šole za šolo. Zrak. P. Gross......07 Iz šole za šolo. Voda. P. Gross......82 Jesen. Nazorna slika. L. Stiasny.....222 Kako naj učitelj jednorazrednice postopa, da pripravi dobro podlago spisovnemu pouku že v 1. oddelku spodnje skupine. M. Janežič . 05 Isto v II. oddelku spodnje skupine.....103 » » I- „ zgornje „ .....248 K vprašanju ženske emancipacije. I. Okorii . 6 Nova metoda za pouk v petji. Melanija Sittigova -/93 Nova šolska klop Ivana Weixla......100 O pokončni pisavi........... 0 O šolski higijeni. dr. Julij Kotzmuth .... 50 Na strani O ženski vzgoji v ptujih in domačih šolah. L. Stiasny..........117, 143, 152 Poziv na proslavo tristoletnice zmage pri Sisku 1. 1593...............128 Prirodopisni paralelni običaji. Jožef Petkovšek . 01 Razgovor o dosedanjih poskusih s pokončno pisavo. L. Stiasnv..........103 Risarski pouk na obrtnonadaljevalnih šolah. —z— 42 Slovenska terminologija za ženska ročna dela. . F. Šmitik.............282 Šolska slavnost ob tristoletnici zmage pri Sisku 137 Toplota. Učna slika..........273 Varstvo pticam. J. Petkovšek.......33 V spomin tristoletnice zmage pri Sisku. A. Koblar 138 Ženska ročna dela v ljudski šoli. F. Šmitik. 177, 189, 200 Žolne. I. Toman......... 250, 237 II. Razni spisi. Avstrijsko ljudsko šolstvo v dobi 1828—1885. E.Lah..............211 Avstrijsko šolstvo v 1. 1890 s posebnim ozirnm na Kranjsko. K. Lah . . . 233, 245, 257, 209 Blaž Hrovath. L............53 Deželna razstava v Ljubljani in izložba učil. L. Stiasny............200 Dr. Frančišek vitez Močnik. Fr. I.evec . . 2, 17 Družba sv. Mohorja in učitelji na Kranjskem. J. D. .t............45 Izkaz o oddanji ubožnih knjig in upravnih prebitkov iz c. kr. šolsko-knjižnih zalog ... 70 Jožef Main f. Fr. Leveč........41 Jožefu Cimpermanu. E. Gam/l......113 Ljudsko šolstvo v Avstriji 1890/91. I. M. J. 54 Slovenskemu učiteljstvu (o potovanji). I. S., a 221 Slovenskemu učiteljstvu početkom 1. 1893. V. Ribnikar.............30 Tri in trideseto leto....................1 Učiteljski dom. J. Dimnik........185 1. Iz učiteljskih društev. Iz društva „Narodna Šola" 264, 276, 280 Iz Gorice...... 110, 200 Iz Kamniškega okraja . . . . 86, 158, 230, 277 Iz kranjskega okraja . . . 110, 157, 219 Iz litijskega okraja . . . . . . . 13 Iz logaškega okraja . . . 146, 147, 169, 182 Iz Metlike. A. Šest . . . . . . . 13 Iz novomeškega okraja. —v,— • 13, 74,86,110, 135, 278, 286 Iz „Pedagogiškega društva" 12, 13, 122, 169, 195, 266, 277 Iz postojinskega okraja.......108, 219 Iz radovljiškega okraja . . 80, 110, 134, 108, 280 Iz sežanskega okraja........ 99, 2i>0 Iz „Slovenskega učiteljskega društva" 12, 15, 25, 20, 30, 03, 74-, 98, 122, 195, 270, 281, 285 Iz „Vdovskega učiteljskega društva" 86, 182, 205, 242, 243, 254 Iz „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" 122, 173, 205, 218 IV. Književnost. Bele: Trtna uš in trtoreja........253 Förster A.: Kranjska slavnostna koračnica . . 130 Freuensfeld: Venček pravljic in pripovedek. F. J. 10 Hribar A.: Missa pro -defunctis. L. Belar . . 37 Hrvojič S.: Princ Evgenij Savojski.....133 Hubad F.: Janežičev slovensko-nemški slovar . 37 Hubad J.: Prirodopis za meščanske šole . . 10, 100 Jansky K.: Stenske podobe za nazorni nauk 275 Jansky K.: Stenske table za pokončno pisavo . 110 Josipa Jurčiča zbrani spisi........46 Katalog des k. k. Schulbücherverlages in Wien 85 Kleinmayr Bamberg: Glavne oblike zemeljskega površja ...........263 Kmetovalec . ............63 Knjige družbe sv. Mohorja. F. J. .... 24, 36 Koblar A.: Izvestje muzejskega društva 85, 133, 155 Kosi A.: Šaljivi Jaka..........30 Lesjak A.: Zgodovina dobrovske fare .... 254 Letna šolska poročila. M. J...... 202, 275 Levstikovi zbrani spisi..................40 Mafik: Rozmluvy hrvatsko - českč.....110 Marn J.: Jezičnik........... 9 Marn J.: Knjiga slovenska: Josip Mam ... 7 Matejev J.: Ljubezen do domovine.....145 Miillner A.: Argo...........73 Narodna knjižnica II...........192 Nedved A.: Kratek nauk o glasbi.....37 <* Nerat M.: Popotnikov koledar......37 Orožen Fr.: Metodika zemljepisnega pouka . . 121 Orožen F.: Zemljepis za meščanske šole . . 63 Pavlina Pajkova: Zbrani spisi......240 Podra\ ski: Z ognjem in mečem......240 Rohrman V.: Kmetijsko gospodarstvo .... 145 Romih, dr. T. Obrtno knjigovodstvo .... 24 Senekovič: Osnovni nauki iz fizike in kemije za meščanske šole......... . 10, 100 Skalar J.: Vrclilickega „Barvaste črepinje" . . 192 Na strani Slovenska Matica..........47, 69 Stanley in njegovo potovanje po Afriki F. J. . 85 Stroj Al.: Pomladni glasi........109 Vrhovec J.: Zgodovinske povesti za meščanske šole...............37 Wolfov slovensko-nemški slovar 10, 36, 63, 110, 155, 240 Zupan J.: Cerkvene pesmi za mešane glasove. L. Belar.............85 V. Ukazi in Deželne in državne denarne podpore za zboljšanje šolskih vrtov..........179 Izpust iz šole in prestop v ponavljalno šolo 226 Kako je razdeliti šolski zaklad......22 Kako mora biti šolski vrt urejen, da se more yzglednim imenovati.........252 Kdaj je dajati izpustnice ........274 Normalni glas pri pouku v petji iti glasbi . . 192 O gojitvi lanoreje...........239 O novih izdajah ljudsko-šolskih knjig .... 154 O pokončavanji škodljivih mrčesov.....108 O ponavljanji preskušnje učne usposobljenosti . 274 O prestopanji šolskih otrok v Ljubljani z jedne šole v drugo med šolskim letom.....72 šolskih oblastev. O strupenih barvah..........226 Poziv na naročevanje zbirke državnih in deželnih zakonov .............179 Pri kazenskih nasvetih ni v poštev jemati šolskih zamud prejšnjih let.........84 Priporočene knjige ..........97 Priporočena pomožna knjiga za šolske delarne 240 Razpis ustanov............166 Šola za mlade mornarje c. in kr. mornarice . 44 Za knjižnice priporočena knjiga......274 Za šolske knjižnice priporočena knjiga . . . 201 Znižana vožnja po žcleznici za učence . . 35 VI. Dopisi. Iz Črnomlja........ 155 Iz Postojine........... 14«. 265 Iz Gorice (konferencija) . . . . 202, 254, 263 Iz seje stalnega odbora deželne učiteljske kon- Iz Kamnika........ 24 ferencije........ . . 97 Iz kamniškega okraja..... 134, 146, 229 146 Iz konferenčne kranjskih okrajnih šolskih nad- Iz Sorice............ 168 zornikov ........ 96 Iz Stopič (šolske razmere). V. Zavrl . . 49 Iz Kovorja. M. Debelak . . . 275 Iz Škocjana pri Turjaku ...... 217 Iz Kranja......... 167 Iz Št. Jerneja. ./. Saje....... 276 285 Iz vipavske doline......... 180 Iz Krškega........ . 168, 230, 241 Iz Zirov (Frančišek Schmidt f) B—6 . . 74 Iz Levpe pri Kanalu (nova tabla) ■T. A. Tomažič 134 Mokronog (Jožef Potokar f)- Gašperetov . 133, 157 Iz Litije . . .'...... 11 S Krasa (Dva grobova) L—n .... 48 Iz litijskega okraja..... 156, 181, 194 Z Dobrove, li........... 50 156 Iz Ljubljane . . .11, 145. 155, 166, 167, 193, 202 Z Dolenjske (o čebelarstvu)..... 49 Iz logaškega okraja..... . . 39, 181. 204 Z Dolenjskega.......... 73 Iz Metlike......... 241 Z Dunaja (podporno društvo)..... Z Iga T.......... 50, 156, 75 Iz novomeškega okraja . . . . ISO, 216, 227 193, 205 Z Notranjskega (Slov. planinsko društvo) 98 Vil. Listek. Na strani: 38, 47, 108, 119, 131. Vili. Umrli tovariši. Hrovat Jožef.............40 Hrovath Blaž............53 Marn Jožef.............29 Ohlhofer Edvard...........87 Pakiž Anton.............48 Pokorn M. Serafika..........287 Potočnik M. Uršula..........159 Potokar Jožef............133 Sclnnidt Frančišek...........64 Sommer Gregor ...........279 IX. Imenovanja in osobne vesti. Na strani: 26, 40, 51, ¿4, 75, 87, 99, 110, 147, 170, 196, 207, 220, 231. 243, 244, 255, 266, 279, 287. X. Vprašanja in odgovori. Na strani: 72, 85. XI. Uradni razpisi. Na strani: 16, 27, 52, 64, 76, 88, 1(KK 112, 124, 136, 148, 160, 171, 184, 196, 208, 220, 232, 244, 268, 280, 288. XII. Listnica. Na strani: 16, 27, 64, 76, 88, 100, 124, 136, 148, 184, 208, 220, 232, 255, 268, 280, 288. XIII. Priloge. 1. K vsaki številki Jana Ainosa Komenskega „Didaktika". J. Ravnikar. I. K št. 4.: Kmetovalec, vabilo na naročbo. 3. K št. II.: Pravila vdovskega učiteljskega društva. 4. K št. 17.: Računski sklep „Narodne šole" in „vdovskega društva".