Za poduk in kratek čas. Štajerski deželni zbor pa Slovenci. III. Svobodno trgauje iu razprodavanje gruntov je veliko lepih posestev, krasnih domov uničilo in število ncmaničev pomnožilo. Nemškim liberalcem v deželuem zboru to ni delalo nič belili las. Oni so šli 8\ojo pot naprej ter ao 1. 1868 občinam pobrali zadnjo pravico zastran ženitovanja. Poprej :so občine saj nekoliko mogle braniti, da se niso ncmaniči ženili na škodo poseatnikov. Toda 1. 1868 jo deželni zbor štajerski to pravico zatrl in tako zvani ,,p o 1 i t i s c h e E h e k o n a e a" ali občin- sko* dovoljenje k ženitvi odpravil. Da je kmetakemu prebivalatvu na veliko škodo, to lehko sedaj povsod čujemo. L. 1874 so nemški liberalci sklenoli, naj ae narejajo nove gruntne knjige ;n ob enem vae prošnje, da bi se posiluo legaliziranje, t j. zaukazano drago podpiaovanje Hstin pri notarjib, odpravilo. aaj polajaalo, vrgli pod klop. Da je sedanjo dedno pravo kmetom škodljivo, to ljudje priznavajo čedalje bolj. Sedaj namrcč velja rimako-nemško pravo tako, da ae po smrti oceta poseatvo vconi in mcd vse jednako razdeli. Katcri provzame dom, nima nobenih drugih predpravic, kakor, da sme vsc dolgove na-ae vzeti. Hipoma je do ušea zadolžen. Nekaj let dela, trpi in visi. Ko pa vidi, da se ne izkoplje, da loze cedalje globljeje v dolgove, pa obupa in iščo navadno v ,,anopau" tolažbe. Sodaj pritisnejo dediči, upniki. Pride do eksekutivnc dražbe in ubogi ,,Hauptevbe" no nese druga z očetovakega doma, kakor žaloatno žono in tropo izstradanih otrok. Vsa rodovina zgubila je avoj atari dom. Da bi zoper to liberalci v graškem deželnem zboru kaj ukrenoli, o tein ni čuti ne brati kaj. Tndi kmetskim ljudem in posebno oboinam akodljive domovinsko poatavesene dotaknejo. Zakaj ne? No, kor je meščanom koristna. Semkaj namreč ailijo mladi ljudje z dežele v službe, v delo. Tukaj pusti na tisoče kmetakih ljudi avoje mlade moči. Ko pa zbolijo ali ae postarajo in oslabijo pa jili potianejo domačej občiui po ,,šubu" na oakrbovanje. Da bi liberalci aklenoli: ,,kdorje 10 let v mestih, fabrikali itd. dobi ondi domovinsko pravico ter ga ima tista občina aprejeti iu oskrbovati, kder je svoje moči puatil", oj tega pa se nečejo lotiti. Prav čudno obnašali so se v 23 letili svojega vladovanja na Stajerskem nemški liberalci v politienih zadevah. Kmalu začetka so vlado nadlegovali, naj ceaar tistc puntarje, ki so 1. 1818 toliko krvi prelivanja pouzročili, ceaarja Ferdinanda iz Dunaja izgnali, miniatre klali, na vojake streljali pa pozneje v Svicarako in v Ameriko hrabre pete odneali, kar vae pomilosti. Cesar je to storil in sedaj so tisti rovarji prišli nazaj in kmalu pričeli zopet rovati. Najprvlje ao začeli zoper sv. katoliško Cerkvo in joj po cesarji I. 1856 dane pravice (konkordat) rogoviliti. Deželni zbor jih je podpiral in ko je lutrovec in minister Beuat koukordat zatrl, ao nemški liberalci v samem veaelji plavali in ceaarju zahvalnico sklenoli. Leta 1863 uže ao tudi znano postavo ,,Kirchenkonkurvenz-Gesetz" napravili in lioteli celo v cerkvene račune svoje noae vtikati pa obadva škofa sta se temu krepko vprla. L. 1869 aklenoli so postavo, da 8e je vsa pisana zbirca ali bernja morala v denarjih rešiti. Najbolj veseli pa so bili, ko so 1. 1869 in pozneje obveljale nove šolake postave, ki ao upliv sv. Cerkve na kršranako odgojo naae mladine mnogo akrčile in otežkočile. Le polagoma so tnkaj začeli saj nekoliko odjenjavati, da ni več toliko hudobije videti, kakor prva leta. Neprijazni pa so nemški liberalci av. Cerkvi ae sedaj rav.no tako, kakor Slovencem. (Dalje prih) Smcšnica 20. Dijak piae s aamimi veli kimi črkami očetu po denarja. Drug dijak to videč ga vpraša, zakaj same velikc črke delaV Prvi odgovori, da bodo oča leži razumeli, ker so gluhi. D. S.