St. 38«
V Gorici, 19. septembra 1884.
„So«5a" izhaja v^tk potek i» velja po posti prej^mana •-• i i v Gorici n:i rtom poSiljana:
Vse leto.....f. 1.40
Pol letu.....„ -.' 2
Cetfrt leta    .   .   .   .   „ I 1.) Pri ozuanilibiu t.iKu tudi j r, ..po-jlftnitak"J& placuje 4»-uaiadm> mhiup-bo vrgto:
8 kf. fie m tittka I krat 7   ,,   „   ..     ..   ->   „ 6   n   n   »,      h   3    „ Zattte fitko fa prostorn
Tecaj XIV
Posawezne stevilfce se dobivajo po 8 kr. v ioJ>akarmcaU~v, gosposki ulici h\hu „tieh.kron« na starem trgu in v nimslii n)Wt lei- y Trstu,   via Ca«
scrnia, 3,        ;          -
3'0I»*^' »aj so blagovoljno pogiljajo urednish n ..Soc.f' v Gorici na Travniku 10,1., liai-ocuiaa pa opinvniStvu „Sn6o" Via della Croce St. 4. II.
Rokopisi se ne vrafiajo; doplsi naj so blagovoljno frankujcjo. ~ Delalcom in drugim iiepremognim s« maro&nina euiW, ako«o oglase pri opravuiStvu.
Shod treh cesarjev v Skjernjevicah.
0Li cele Evrope obracne so bile prve dni tega tedoa v Skjerojeviee, inestice blizo Vareave na ruskeoi Poljsketn. Doe 15. in 10. t. ra. doia sta v grad Skjer-njevice, kjer se je ze mudtl ruski car in njegova obi-telj, nogociia vladarja Fran Joiip I. in nemski cesar Viljera, ter ita bila sloveino 8©r§jeta. V spremstvu carjevem je »ed druzimi visokimi osebami tudi minister vuanjih zadev pi. Giers, ua§ in nem§ki cesar pa sta pripeljala s sebo] razuu druzega spreinstva tudi miuistre voanjih zadev grofa Kalooky-a in knezaBia-tnark-a.
Vze dolge tea smo citali po novinah manjse ali daljie notice o shodu treh cesaijev, oziroma o evcu-tualni trocarski zvezi. A ker se uiso take vesti do Willi'} obistinile, smatrali so jib litatclji naposled kot proizvode fasnikatake domiSlije, katera spravt razlicue vesti na dan, da i njimi le zevajoie predale listov oapoloi. Sicer y& ui bilo skoro misliti ua to, da bi le m&gotoa Busija, toliko zaljgoa od Nemcev pri tklepu miru po zadwji rusko*tur§ki toJHki, bliilala Nemfiiji in iijeni zawznici Av^triji ali pa, da bi celo hotela I njo stopiti v kako zvc^o. Toda fiudiia ko pota naSib diplomatov in ivetovat* politika; kar se zdi da-nc» nemogoCe» je Jutre doguaoa Htvar. Ako dr2avno koristi zahtcvajo, ipreuicui sc sovraStvo tsikoj v pri-jateljstvo. Taku je tudi shod imenovaoib treh cesarjev danea vie dognana stvar.
Shodi cesarjev niso dandanes siccr nenavadue prikazni; vpraSa se radi tega, je-H vie zvrSeni shod treh cesarjev v Skjernjevicah politiCuegt poraena, ali pa nastal le \z dvorske ^ege o povodu, ko je ruski car Var&wo obiykal. Si dvombef da je ta shod veli-kega politidnega pomb»at vsi Jisti — viadoi iu neod-visai — strtnjajo se v tem; tudi ni verjetno, da bi se podal nerasski cesar Viljem, katert ima ie nad 86 let io je v poslednjem Casu Se nekaj boiehal, iiadol-go pot v Skjerajevice z nameuom, da bi se carju A-leksaodru le poktooil. Vie navzoCnost treh miuistrov vn&njib zadev Bssmarka, Kaluokya in Giersa da skle-patt da se jib bode pri tern shodu potrebovalo za politico STete. (k je pa shod v politiCneni oziru t«iike vainosti, vprala ee nadaye: kaj se je pri «em abodu pretresovalo in sklepalo?
RazUfini listi in ljudje iinajo, vsak po svojem stali§ci, razlicne misli o tern sbodu ter mu pripisujejo raslicue nameoe; jedni ugibajo to, drugi drugo, stalno je pa le to, da nobeu njib mc gotov^ga ne ve. Kaj so fkdarji pri tem shodu obravuavali in kaj sklenili, gledi tega bodo tavali ca.-nikarji in narodi ie dolgo po te«.^vi% dokler ne bodo dejanja te temote odgnala. Le divnost ptedmeta nas sili, da navajamo tu giavne toCke, katere so se po mnenji razbcnih casaikov pri shodu treh cesarjev ? Skjernjevicah razmotnvale. Ne-katerim — in ten je vedrna — je ta shod porok ev-stpejskega miro; dragi trdtjo, da je shod v prvi vrsti nanienjen anarbistom in nihilistom, kateri zmeroui bolj rujejo zoper socijalni in driavni red; tretji mislijo, da jo ost shodova obrnena proti Augleiem, ki so knezu Bismarku na pota, trudecemu se NeuiCiji pri-dobiti kolonije v druzih delih sveta; cetvrti zopet pravijo, da se pri tej priliki zmenita Avstrija in Hu-sija o razdelitvi balkauskega polotoka, in — cujte — dunajski iidovski list „Neue freie Prtsse* se celo ve-seli, da bodo sedaj PoSjake, ki nocejo veC plesati, kakor ona piska, in ki na Pruskem Neincem innogo preglauice delajo, kar v solati poirli itd.
Nikakor nas ni vojja spuscati se ? ogibanja, katera teh vestij je verjetnejaa, in kake uasledke bi znala imeti za nas ta ali ona pri shodu dognana za-deva. Uverjeni smo, da bode ta shod Avstriji v sreco iu korist; porok za to nam je na§ viteiki cesar in vladar, katerega je spremljala na tem potovanju lju-bezen vst-h njegovih narodov, porok' za to Njegovo blago srce in nezrcsljiva po^tenost.
Kar pa osobito nas Slovanov v Avstriji tice, obetajo si na§i nasprotniki od te zveze §e posebe zlate gradove. Oni sodijo uamrec tako-le: Do sedaj bo bile razmere med Avstrijo in Rusijo tako napete, p bq je bilo vsak treuotek bati vojake med tewa
driavatna; pritisek na avstrijske Slovane silil bi jlh lchko v llusiji narofije, radi tega treba je jib, po uji-ovem meneiijn nekoliko bozati, da bi dr^avi v slu-fiaji vojske kakih sitnosti ne napravljali. Sedaj pa, ko je nevatnost vojske z ItuBtjo odstranjena, ni vee po-vcda, zakaj bi se goapodarstvo v Avstriji no izrocilo zopet liberalnim Neincem in iidom takraj, in Madja-rom onkraj Litave. Izjava ministra Tisze v Velikem Varadtnu o priliki, ko je svojim volilcem rafiun o svojera delovanji polagal rekofi, da hoce vpeljati vsaj zacasno ostrej§e zakone, ki so najbrta namenjeni ne-madjarskim narodom na Ogerskem, in Se druge okol-nosti podpirajo navidezno to sreue ielje naiih na-sprotnikov. Mi ne verujemo, da bi bil tak preobrat v Avstriji raogofi, sicer pa naj pride, kar hoCe:
Neovrgljiva roanica, jo, daje §e z m r r o in p r a v i c a z m a g a 1 a nad k r i v i q o iu silo, zaradi toga smo uve rj e n i, da bo tudi uasa pravicua stvar koucno z ma gal a in tudi Slovanom v Avstriji ao 1 n e u t ak o 1 r p a s i j n 1 o, kn k o r Ne nice m i ii M a tl j o r o m. _________
Poduk
o mdstmk proti Mtri\ o\sailrkmji, fadar so hoUgen
prihih,  in poscbno o pim \pmnoU bdnikom (za ob'
(Hm na GoriSkO'GradiSkem iu v Mriji).
-'•.•„                        Cia tos t.
Clcn 1. Pomaajkauje Wstosti pospe§uje pred vscm drugiin razvitek iu razSirjeoja k61ere. Potrebua je te-daj oajvfca cistost bodi si iastne osebe bodi si last-nega stanovanja.
II cistosti pripomore posebno dobro prezraceuje stanovanj.
Obleka.
Clen 2. V oblacilu in v postelji naj se ohrani truplo, kolikor je mogoce, gorko.
Volna na iivotu ut posebno na trebuhu pomaga. Naj se vsak varuje prav skrbno prehlajenja iu vsega, kar more zatreti potenje, ker tako stauje je sposobno provzrociti Crevni nahod (katar), ki je podobea per-viin zusaienjem k61ere in tudi ugoden, da iz njega lahko kdlera uastane.
Jedila in pijafie.
(Jlen 8. Skusnja potrjuje, da neredi v zelodcu, v 4revah jako pospe§ujejo nastop bolezni. Treba je tedaj izogibati se dieteticnin ueredov, viivaje zdravo hrauo brcz uobene spremembe lastuih navad, Lg so redne.
Zelenjave se morajo rabiti prav zmeruo in pra-viloma kuhaue. Tistih, ki se navadno sirove je, se morti, kolikor je mogoCe, ogibati. Na vsak nacin pa se morajo skerbno oprati v vodi in jesihu.
Sadje naj se je kolikor mogoce kuhauo; 6e pa sirovo — le dobro oprano zrelo, olupljeno in z naj-veCo varenostjo.
Kakor je zmernost najvazuej^i element ohraniti truplo zdravo in protivno boleznimisploh, tako je ona gotovo najboljsa previdnost proti kdleri. Razvadav vi-nu iu v moCuih paljenkah (likerih) provzroci, kakor vsakdo ve, zuamenite spremembe v ielodcu in v 6re-vah, ki pospesujejo razvitek bolezni.
Najseue misli, da obiljuo viivaoje viua in moC-nih pijac krepca orgauizem in da je dober lek proti strahu.   Viivaoje novega vina je absolutno zavriyivo.
Voda mora biti cista in, ce je mogoce, studenC-nica. Ooa iz vodnjakov naj se zavre in polagoma raz-hladi v zaprtih shrambah: da bo okusna, naj se primesa Inuonov sok all malo jesiha.
Mleko naj se ne pije nikdar sirovo, marve6 zme-rom dobro zavrelo ali koj pomolzeno. N a z n a n i 1 o v s a c eg a s u m 1 j i yega s 1 u 6 aja.
Clen 4. Ce se prikaie kje kolera, so|dolini dornaCi nazuauiti to brez odloga obCinskemu predstojniku ali njegovemu namestniku, ki bo skerbel, da se sporoCi okrajni politicni oblasti in zdravniku odlocenemu za zdravJjenje.
V tacem sluaaji se opozori vsacega na veliko odgovornost, katere se ^tovi krivega, ia m veliko
fikodo, kateri izpostavi ne In bolnika in svojo druiUno, ampak tudi eel okraj, kdor bi utajU slueaj kolere ali sumljive bolezni.
Postreiba ne Skoduje| niC domafiim ali drugim osebam, kPtere doletl |ta do!2nost, ee le natanjko ipolnujojo v filenib 1, 2, 3 in 8 navedene varnostne naredbe; zato go ravao tako odgovorni, Ce zapust6 bolnika.
DolM bo klican k opravieenju pred gosposko in bo evcntualno kaznovan.
mmmmmmmm^mm__     (Konee prih.)
Dopisi
Iz corklianske okolice. u, Mp, PoroCai mw ti, cenjena ^SoCa14 vJ5e veckrat dogodbe iz naftcga okraja, a bile so vueinonia le veselc. Sedaj pa sem pi'isiljon porofiati o veliki nesrefil, ki je preteklo saboto 313. t. in, nafie bliinje gosede na Ruki zadela, Ko sem pred tod ii oni ael bko/i to vas i videl lepo pobelcene hi So, s poljskimi pridelki bogato oblozetie kozoljo i pa vese-le prcbivalce, so niti mislil nisem, da bodem nazaj grade dobil vasico v najveci rcvfiCini. Nisem mislil,' da bo vse to — Mva zerjavice I
A kaj hota 6astite bralce §e zaddevati, naj omenim bitro nesreco: „vas Reka je vsa zgorela".
Goreti je zaCelo od 10 ure do 11 v oni lilSI, kjer je stanovala ien<v »«ega reveza, ki je pred mesecem dni svojo zlvljeuje na cesti pri Katmlu pustil. Kako je zacelo goreti, se gotovo ne ve. Kakor hitro je prva hi§a bila v plamenu, bila je tudi burja tu, ki je po-m a gal a tudi drugim hi§am goreti. V pol uri bila jc vsa vas v ognji, in zvecer bili so prebivalci vie brez streh. Pogorelo je 13 poslopij in sicer: 4 hi§e, 4 hlevi, 3 kozolci (polni pridelkov) i dve kleti (z blagom). Dva ktneta sta popolnoma unicena. Zgorelo jima je vse, enemu celo veC te^ko prihranjencga denarja. I sedaj — kako bo? Zima bode kmalu pred durmi i ljudje so brez strche, ziviua brez stanovanja, zava-rovan ni uobeden. Tu je uujna pomoc potrebna. Upam toraj, da boste dragi prlmorski Slovenci, tudi tem revciem priSli na pomoc z denarjem ali s kakim drugim blagom, kakor ste pomaga)i tudi drugim. Slav-no urednistvo flSo6ew bode pa gotovo tako dobro, da bode vzprijemalo dobrodelue darove i ob svojem casu reveiem odposlalo. *)
H koncu pa opominjam vse nezavarovane: Za-varujte va§a poslopja pri „bauki Slaviji" i gotovo se ne bodete kesali, ko bi tudi vas euaka Liba boija zadela!                         _______
IZ Kma, 15. septembra. (Gozdi in pogozdo-vanje.) Nekaj let sem imamogozdne cuvaje, kiskrbg, da ne sekamo gozda v Skodo. Res, da nekaterim to ni po godu; jaz pa mislim, da tako varstvo ni odvec. Prav se mi zdi tudi, da je na golicavah prepovedano pasti. Godilo se je pred leti, da se je v Volarskcm vrhu utrgal rob, priletel na Volariji v hi§o, prevrnil peL v hi§i, ter dal naposled v hlev. Zdaj ko se je vsled prepovedane pa§e irtaio bolj obrastlo nad vasjo, ni ve6 take nevarnosti. — Prav je tudi da se nekje navlaSc* zasaja drevesa in se tako svet pogozduje. V na§em Slemenu bo — upam — kmalu dxugace s tem, da se bodo poizgubile prejSnje golicave.
Tu hocem §e nekaj opomniti. Ali bi ne bilo dobro, te bi mi na§e krnske planine kaj pogozdiii? — Na Krnu imamo 5 planin (za Krnom dve.) Vse te so rdaj skoro popoluem gole; le za Slemenom je Be nekaj gozda. Drugodi so le seostanki nekdanjega gozda. Taki ostanki gozda se vidijo Sepod „Kouunom", pod Podivalom, za hdstjo, v Liskovici, v koritih. Grof For-mentini je bil dal nekedaj gozde posekati iu je potlej planine iz njih. napravil.
Valed tega so zdaj v na§i vasi vremenske spremembe vse drugacne, kakor prej. Nid ve6 ne raste drevje, kakor prej; nic ve6 ni sadja, kakor so ga prej
*) UredniStvo jo pripravljeno railodaro za rofianske pp. ^oreloe Mn§ i» |»h ? R§oOi* |riob^jj                TJr^,
imeli. Sodimo, da je tega kriv vetor, ki sedaj tu go-spodart. Tudi zrvina je ob vrocini ia hudi uri popol-nem na prostem in nima kam se skritu Potlej pa to* zimo, da nam v mokrih letih manje donasa itd.
Sploh: ali bi ne bilo dobro, ee bi se zdvuiili in polagoma kaj zasadili po naSih plaainah? Saj pri KaSini so a2e uasadili v ograjenicah nekaj smrek in niecesuov. Ce bi zasadili kaj drevja §e po Soloicah, Klinib, po Mocllu itd. potlej bi imela zlvina kam pri-bezati ob hudi uri ali vrocini, ne deltli bi se nam taki usadi, imeli bi drva blize, za planiuske potrebe; ne trebalo bi hoditi po Dje v Korita. Poskusimo: ne-kaj se vendar doseze, ee smo jedini. Skrbeti imamo: da ne bodo pogreSali gozda vsaj ti, ki za namt pri-dcjo. Vsako kto nekaj; pocasi bo vendar kaj. Kako se Vam zdif        ___________                  J—a.
V Vipavi, 17. sept — Citalmca nasa slavila jo due 8. septembra t. 1, dvajsetletni spomin svojega ohstoju. (lotovo je marsiktero srce telko cakalo tega dueva in veselja glasno utripalo, ko ga je pripeljala zlnfa zora. Dasi m m bill popoladne uakopicili terani oblaki in nas malo poplakuili, vendar nam veselja niso skati It, niarveC nas le teaneje zdruzili v druStvemh prostorih.
Pred vhodom ? tttalnico bil je postavljen slavo-lok iz sraerefija, med katero je bil vpleten napis: Dobro doSli I Tarn na konci Vipave pred mitnico bil je drugt z napisom: Ha zdravje! — Iz Citalnicnc dvo-rane pa je vihrala slov. trobojnica na strani cesarske zastave. Okoli devete ore naznanijo nam streli iz to-picev prihod vrlcga trzaskega Sokola. Deputacija mu gre z 8 belo oblecenimi deklicami in se zastavo na-sproti. Gdc. J. Kobalova pozdravi vrlega Sokola s temi-lo, od g. R. Silveatra v to zlozenimi verzi: Pozdravljena gostov navduSena vrsta Pozdravljen nam Sokol doraovja cuvaj 1 Oj dobro doSel nam iz slavnega Trsta, V dolino aloveasko, nas ljumjeni kraj. Iskreno „Na zdravje I* da priSel slaviti Si z nami cltaloke dvajseti god; Prisreno si moiamo ti zabvaliti, Da nisi se vatraSil tezav, ne nezgod. Pa, saj je nam znano, kak vnet si za slavo Domovja, Sloveoije ljubljeni sin! Da kamor le prides s prekrasno zastavo, ZapuSSaS le blage ljubezitt spomin. Dovoli, da tndi Vipavska dekleta Zastavo Castito okincamo zdaj; Bog spriini te toraj, in mnoga Se leta Bod* rodn slovenskeran zvesti davaj I Omeuiti inoram, da si je TrzaSki Sokol s& svo-jim povsem dostojnim in mozatim vedenjem pridobil srca vsega Ijadstva in mi mu izrekamo s tern najtop-lejso svojo zahvalo. Bog ga flvil Sokoln pridruiilose je na potu druStvo iz Slapa, in skupno smo korakali v Vipavo. Tudi vam narodni Slapenci zakvalja se nasa citaloica! — Ob eni uri popoldne je  bil banket, pri katerera so se vrstile razne napitnice in pesmi, in kateri se je izvrSil v obeo zadovoijnost.   Po banketu sprejelo se je ajdovsko del. podp. druStvo, katero se je udele^ilo slavnosti gotovo v najveCem Stevilu. Po-zdravil je druStvo g. J. Zarnik, a odzdravil g. Peruz-zi. Slava vam, zavedniv Ajdovci!   Prijavile so se tudi deputacije iz Sturij, St. Vida, Sezane,  SenoM, Bi-strice itd. Ysem vam, lepo hvalo t
Zveder nam je v tesnih, a lepo ozaljSacib prostorih premanjkalo prostora; oajmanj §e enkrat toliko biio bi ga trebalo. Program se je vr§il v obfio zadovoijnost. Ljadstvo je pozdravil 5it. tajnik gospod Jos. Zarnik, a za tern je sledilo petje pod vodstvom spo-Stovanega gospoda Iv. Mereina. Petje je obfiinstvu ja-ko ogajalo. S tern izrekamo g. pevovodju iskreno svojo zahvalo in mu klicerao: Bog vas zlvi §e dclgo let! SIsdil je slavnostni govor g.Robrmana. Ljudstvo ga je sprejelo, kakor je zasluzll in 2eleti bi bilo, da bi se kje pbnab'snii I Slava Vam! — Za tern je bila igra „Ena uro doktor*, kateri je obcinstvo paz^ivo sledilo, posebno ker se je gospod A. Silvester v njej pokazal izvrstnega hamorista. Drugim osebam bt ne bilo ofotatt niaesar, le neki gospici (ki pa naj si ne jemlje v zlo) moram omeniti, da je bilo njeno obna-Saoje nekoliko pretirano, posebno ono ploskanje z ro-kami. Tudi noga jo je nekoliko zapeljala. To je bila Bplo§oa opomnja, za to je ne morem zamolcati! Po besedi plesalo se je do ranega jutra. StarejSi svet pa se je zabaval vspodnjih prostorih in se zopet enkrat pomladil med mtadimi. — Po noCi je odse! Sokol med petjem in 92lvio*-klici in nam Se razsvetljeval dvo-riSce z bengalifinim ognjem. Tudi druga druStva so se lo6iJa« Se enkrat hvalo vsem I
Citalnidaim voditeljem pa Bog daj, da bi vodili
fttalnico naso z gore<5nostjo in delavnostjo po pravi
poti, da bi doftvela §e drug veselejSi, Se slavnejsi dan!
__^_______Skriven opazovalec.
•x iV Liubliaf" 17- 8eP*- DeMni zbor Kranjski je pncel 9. t. m. svoje letoSuje delovanje. Kakor je naz-nanil g. de^elni predsednik v prvi seji, bo vlada le-tos predlozila zboru samo eno postavo — o plemen-skih zrebcih. Novovoljeoi poslanec Notranjski bo tore unel lepo prlpk9 dokwatt svojo ^soat z vi^oko de-j
; 2e"mo vlado. Ako bodo kljubu temn hoteli nasi patres coascripti, da sjihovo letcSnje zasedanje ne bo brez pomena in vetjave, bodo sami moraii skrbeti za vaine predmete obravnavaoju. To se je k srefi tndi zgodilo. Delelni odbor je namreL predlozil obSirno in temeljito poroCilo o kmetijski enketi, kako poraagati nasema kmetu, potem je baje izdelal poslanec Suklje novo deielno Solsko postavo, in tndi mesto Ljubljansko pri-caknje od letoSnjega zasedanja ngodne reSitve vpra-Sania o svoji ustavi (Statutu). To so tri jako vainc zadeve, ki obracajo na — se pozornost vsacega de-2elana. Ear se tice pomoci nasemu kmetu, 2alibog, ni upauja, da bi bilo mogoce uze v tern zasedanji kaj zdatnega storiti, ker je tvarina preob§irna in tudi dezelni zbor ui v vsem merodnjsn. Da bi bil letos vsaj lep, upanje budet za^etek! Ustava Ljubljanskeg^ meata in fiolska postava boti pa gotovo koncao re-Seni v tern zasedanji, ker sicer bt res ne vedeli, cemu je bil sklican dezcJoi zbor. Posebno radovednost na vsak na6in pa vzbuja obetana Solska postava; nln uje oie je prezanhniva osnba po svoji preteklosti in be-danjosti. Bo-li vel iz nje duh onih Lasov, ko je bil g. Suklje Se v Novem Mestu profedor in strasten an-tiklerikalec, ali dih »Ljubljanskeg& Lista" in uesreL-nih 600 ki., ali duh najnovej&h obijub in oajaovejaih zaveznikov za tasa Notranjskth volitev? Na vsak na-_ Lin je treba opreznosti celi narodnf stranki, da ne j pride tistih 600 gl. na kak naCiu v postavno dolt^cbo, j ali da se ne bodo pravice kakegi stanu kvu^ilc* v ko-I rist vedao neuiSkutarskemu birokratizinu. Upajmo, da | dogodki zadnjih 18 ineacev so vsim ofii odprli, in da \ se ne bodo nikoli vec dali posamezni deli narodne strank<! kot orozje proti drugim rabiti. Danes meiii, jutri tt:bi, tretji pa na tihem vedno zanje.         St.
Politifini pregledL
Naj imenitnejsi dogodek tega tedna, o ka-terem govori ob§irnejie uvodni Clanek, jc bil shod treli cesarjev v Skiereievicah blizo Var-§ave. Nal cesar je priSel s posebnim dvornira vlakoni 15. t. m. ob 2. uri popol, in par ur po-zneje se je pripeljal cesar Yiljem. Obadva sta bila vzela seboj mabr pa odlifino spremstvo. Na§ega cesarja je spreroljal groi* Kalaoky, grof Wolkenstein, generalni pobo«3tiik baion Mondel in Se malo drugih; nemSkega pa knez Bismark sam se svojim sinom Herbert-oro, o katerew se govori, da zna postati naslednik svojemu ofietu in tako enkrat voditi nemSko politiko. Na kolo-dvorn v Skiernievicah so cakali svojih visokih gostov ruski car s carico in carevi6emf veliko-knezi: Wladimir, Junj, Nikoiaj, PeLer Hikola-jevid, veliko-kneginja Marija Pavlovna, minister zttnanjih zadev a. Giers, raski porofinik na du-najskem dvora Lobanov, drngi doSli ministri in mnogo vojaskih in dvornih dostojanstvenikov. Po prisrdnem pozdravti podali so se vsi v od-lo6ena stanovanja. Ob 7. uri zveCer bil je skup-ni dvorni obed. 16. t. m. sta imela na§ in nem-Ski cesar pregled 5ez vojaska polka, katera i-mata njihova imena; na to so se podali monarhi na lov, in med tern so imelt Bismark, Kalnoky in Giers skupni pogovor skoz dve nrL Kemiki cesar se je vrnil 17. ob 8. uri zjutraj in naS ob ia. Alt kaj je napotrio monarhe najmogod-nejsih evropskih velesii k temn shodu, kaj so oni sMenili in o dem se pogovarjali njihovi ministri, to je zdaj Se tajnostj o tem se da kaj le ngibati, ni6 dolo6nega trditij odkrila nam bode to Se le prihodnjost, ko se bodo jeh* ti sklepi dejansko vrsitij vsi pa so v* tem edini, da shod je bil velikega pomena za znnanjo in znotranjo politiko treh cesarstev.
Takraj Litave deiujejo sklicani de^eloi zbori. Kranjski dez. zbor je v seji 16. t. m. veS do-Slih. peticij izrodil raznim odsekom; izmed do-Slih. peticij ona iz Smartnega pri Litiji zahteva, da bi se na Ijndski Soli poduk v nemteini o-mejil. Poslanec dr. Bleiweis je stavil predlog, da naj bode poSensi s 1. januarjem 1885 arad-ni jezik de2. odbora slovenski. m to je bila potrjena volitev na Notranjskem; proti potrditvi oglasil se je edini Dezman in z ostrimi beseda-mi obsojevai vladno agitacijo in pisavo 3Ljnb-ljanskega listaa. Ugovarjala sta mu poslanec onklje in del predsednik baroa Winkler; potr-dila se je tudi volitev dveh poslancev velikega . posestva in onega Kofievskega mesta. Odobrena ': so bila Se razna poroSila drugih odsekov iaspre- l-jeti najyeti 4^ odliora.
V stajerskem zboru so stavili slovenski po-slanci predlog, da bi se vinogradom na Spod-njem Stajerskem, po§kodo?anim po trtnej nsi, odpisal davek.
CeSkema zboru je odbor predloM postavni nacrt, kateri odpravi Solnino na javnih solah; nastali primanjkljej kakih 1.700.000 gold, bi imeli pokriti okraji. Zarad doSlih pritoib ni bila potrjena izvolitev nemskega poslanca Claudi-a v Budcjovicah, ampak v pretres izrocena poveriloi komisiji. Vlada je ustregla 2elji ceskih poslancev in zboru stavila predlog, po katerem ima biti dez. kultunu svet dezelna naprava, samo da se mu od vlade izdani statut mnogo ne pre-ustroji. Poslanoc dr. Herbst je utemeljil svoj predlog, da naj se v prihodnji sesiji predlo-zi postavni nacrt o zdruienjt in omejitvi poll-ticnih okrajev, da bi k ednemu in istemu o-kraju ne pripadale ob^ine razlicne narodnosti.
Na Hrvaskeui se te dni vrit? volitvevde^. zbor. Ko tu pisemo, je u&e voljenlh 48 vladnih kandidatov, 20 Starcevifiancev in 7 neodvisnih. Kakor je iz tega razvidno, je vlada s& svojirn pritiskom zadobila vecino in to tem bolj, ker je bilo malo dni pred volilnimi dnevi veft Stardevifie-vih agitatorjev prijetih in djanih pod kljuc* in so seSe le izpustili, ko je bila izvolitev vladnega kandidata uze gotova.
Tisza, ogrski ministerski predsednik, imel je proSli teden velik govor v Velikem Varadinu, svojem rojstnem in volitnem mestu. Naznanil je, s dim se bode moral prihodnji driavni zbor naj prej pefiati in sicer: reformirati gosposko zbor-nico. carino zvezo z Cislajtanijo ohraniti, posla-niski mandat podalj§ati od 3 do 5—6 let, in tudi izjerane postave izdati proti anarhistora, kakor jih je lansko leto dolofiilo naS dri. zbor. Tisza je venderle sprevidel, da se anarhistov ne sme le bo^ati, ampak da se jim mora trdo sto* piti na prste.
Italijanski kralj Humbert je 15. t. m, za-pustil Napoljtt, kjer je 6ez teden dni bival, o- V biskoval boluiSnice in po koleri naj bolj obkitfetia predmestja. Pri njegovem odhodu se je ljudstvo na kolodvoru le gujetilo in ga neprenehoma po-zdravljalo. Njegova navzoCcost in neustralenost je razbegano ljudstvo zelo osrcllo; Se celo nje-govi nasprotniki to priznajo, ker v Eimu so se mu poklonilt plemenitasi, ki se do zdaj Se niso mogli sprijazniti z novoiaiko ustavo.
Belgijski kralj je potrdil novo solsko postavo vkljub vsem prottdemonstracijam in je od-govoril liberalnim zupanom uekaterih mest, da je po svoji prisegi na ustavo to moral storiti, ker je v sklepu veaine obeh zbornic spoznal Ba-rodovo voljo in 2eljo.
Kitajci *:enijo Skodo, katero so jim napra-viii Francozi pri Fueevskem arzenalu na 15, na morji pa, ko so jim potopili barke, na 18 mil-jonov frankov; in najnovejia porofiila trd6, da so Francozi v Bimpajskem prehodu Kitajce zopet popolno potolkli in da se ti vsied prevelike zgube umikajo.
Angleski general Wolseiey, ki je lei relit Gordoa-a v Hartum-u, terja od vlade, da mu doposlje Se 3000 vojakov; ministerstvo mu je proSnjo neki usliSalo.
Domade ia razne vesti
. Visoki dar. Presviili cesar je iz privatne bla-mmce podehl 300 gld. za zidanje nove cerkve pri St. Tomazu na Vipavskem.
Odlok, s katerim je slavno c. k. glavarstvo sloven, podp. m bral. druStva slovesuost prepovedalo. se tako le glasi:                                                  *
St. 12277.
Biagorodneraa gospoda vodjuFrancu PovSe, pred-sedniku dru&va ,SIovensko braluo in podporno dm-stvo
v Gorici. to^t^efeyji* VaSoproSnjo doslo 6. t. m. pod St. 12277 za blagoslovljene zastave druStva BSlovensko braluo m podporao druStvo* dae 5 oktobra t. I. na malih Rojicah se slovesnimi sprevodi z zastavami in godbo s koz QoriSko mesto, ktere aloveanoati Be nnajo*
udele2iti mnogoverstne dru§tva iz Gori§ke,  TerzaSke in Krajnske kronovine; nazuaujam blagorodni gospod
na&nov ali sistemov, kakor Cugmajer-jev enostavni '           Kolera v Napolji pojenjnje; od polnofii 17.
in dvojiu, Vidacev in amerikanski itd. je razstavil g. I t. m. do polnoel 18. t.m. je izmed 510 bolnih 289
Prevdarjaje da navedeue razloge, ta svcfianost se napravi v cast slovesnosti najviSi imendneva Nje-govega c. k. Apostolskega Velicanstva, je samo oCi-vidni izgovor, da se dovrsl se z veCo sijsjuostjo slo-vesnost nameravana 2e meseea juliJH, ktera je bila pa vstavljena, ravtio zarad tega, ker je bila od poli-
cijskih vradnij omejena.                              .....
Prevdarjaje,  da prepiri med !a§kimi prebivalci mesta in slovenskimi degelam, kteri so se opetovano v djanske napade sprevrgle, uzrottli bodo pri tej slo vesnosti ocividui  zpor med obema  strankama,  ku-ri zpor se ne da odveroiti   in da se ne da stim &amo prilozoost velikim nesrecatn,  ampak da se sprever/e razpertija med  obcma  naroibma  v  ttauovilno  sov-rastvo.
Prevdarjaje slednif, da je shajanje  velikw tisofi iz wuogih krajev,  ko suiaj v sosedojcm la&kem kra-Ijehtvu,  kuga kolera ra/sbja,   iz javmh zdravtr.venih ozirov jako nevaruu, da je dezvlui zdravstvem avet v Teratu v seji 3. t. m. prepowdal tbajauj? ninogo Jju» di, ter da so fce zarad tega v tiorici vstavili vsi jav-&i plesi (Sagre).                           .....
Ne dovoljujeni prosuji za ubhajanjt javnega slo-vesnega blagoMovljeuja druatvene za^tave se, udcleze-Djtiin ptujtlv druftlev u ozirov javnega miru in reda kakor tudi javmga zdravlja.
C. k. okrajuo glavairtvo v Gorki, 10 heptembra li*7l
dvoiiii JsVrtovalec lU'thbach 1. r.
Proti odJoku c. k. okrajnega glavarstva, ki je nameravuuo tdavuont gorhkega poriporuega diu-fitva prfpovedak), je predwdnistvu nmwij«*uega dn.-'.va vluJilo rekurz. Vrh tega *ta w pnuhod.iik g. Fr. Vwke in odbornik Dr. Ntk. Toukh pretekio siesio bila podala v Tint k e. k. uauirsuiku, a kakor je siiSati, tu upauja, da bi m: tdavuust letos, vaaj do-klrr kolera ra/>aja, dovuMa.
Sv. Birma bode rami v ysdnjic uavfdenih krajth ludt v Stand re?, i pti (ionci in Mcer pri-hoiliiji pon.Mlrl-.-k ob *. /;->tiaj. Km- tako iim-titcutt fllimwioali ni bilo Ae. v NaudirJi, kar *lm pomuijo, xa torej h> v,&i ttaudrei nh. z«l.u prav marljiv.i zaiijc pripravljajf.        ,                                     , .             .
Birma v i'epovauu  pa je prdozeua v dau
2. oktobra.
Imenovnnje. V. » Ignactj Uro^eii je imeno-van soini drkasi v Maitberu in f. H- M:!*a Debidak, do selaj kaplau pri mweui sv. Aut<ii>u v Trstu, kanu-nik trza>kega kapitelja.
Deielna uditeljska konferenca in l njo zdru2eua ra/..ilava ucusb pripyinoOknv v (iorici odpte «e sloveauo. kakor se|>lis:, v ija\zotuosti Nj. Ekscel«»-cije p>&poda naro'^iuika — *-0. M'ptembra I. I po 9. uri zjutraj in bo tiajato do V!S. atptvmbra.
Upati J»?, da se tc rfavuo-ti udi-Je/i prav inno-go p. n. gg. ttciti-ljev in druzt-ga slavnega obcitistva. Komur je'mar za naprt-iek na sol^kc-m polji, .si bo gotovo oglcdul kiasua dela pridsiih rok iu bibtrih glav.
Premene pri ueiteljstvu. VCitclj?ko sluzbo v Bat ah doh.l i»k kroubirr.-ki pudaOitelj Makarovn: ; v Cerovcm, Matevi Upanji. u&telj v <>M*ku ; v Oseku, MIekn*. ufitfij v Knza; v Kr:zu,, AnaMle-kui, izpraiaaa uCitelj^ka kand:tUtmja; 11 ft u, Siiok. tiiittlj v Kozaai
Bohrer, fabrikant kmet. strojev v Celovcu; nadalje so tu mlatilnice, razni stroji za rezaujc korenstva in robkanje koruze, travniSke in njivske brane, razne pumpe za gnojuico itd. razstavljene po finni Uinrath et Comp. iz Prage; stroji za rezanico, vinske pre§e, stroj za Li§cenje in pohtjenje buteljk, grozdui maiin, filtrirni vinski aparat — so delo Karla Heinricha iz Doblioga pri Danaju.
Na§im pridnim posestnikom gorko priporoCa-ino, da si ogledajo to malo razstavo, posebnc pa pluge, brane, rezalne strojo, ker takalepa pr»lo2nostr kakorsua hc jim zdaj ponuja, je redka in fie se tudi ponuja, je navadno zdru^ena z zaatnimi denaroimi sttoSki.
Tudi naSim kevacem in kolarjcm ne bi Skodilo, ce bi ai to razstavo jako dobro ogledali, posebno pa poedine dele plugove, kakor npr. lemeS, firtalo, pedelj, rufiice itd. Pri naSem narodu m namrefi §e veliko plugov tako priiuitivnih nahaja, da ako bi je ptuuetjaii Abrahaiuovim, bi se malo ali celo tiid od njih ne razlikovali. Obsircn popis teh ncnovratalb htrojev ptiuesemo moid a prihodujic,
DruStvo flUnioneM je v pmlzadnji BOorrlerovitf ht. priobcilo obseZen poziv (nppello) la§kim me^anom in sode/.clauom, da bi se vpisali v omenjeno dnistvo, kieii'gu namen je, kakor pravi poziv, brauiti v prvi vnii it.ilijansko uaroduost iu poispelevati obfine iute-M'he moraine, gospodarske in politique.
ivakur mi mislino, ni tn-ba brauiti na GorBkem italijai^ke natoditosti, ker je v/c tako zavarovana in zagotovljenu. Saj je lufiki jezik sprejet povaodi: V So-luh, uradih in v cetkvi, ter uadvlada tudi v javnosti — dovenski. ftemu roiej brauiti, ko imate we! Ako misli ilrustvo, da Slovenca napadajo itulijiuisko uaro* duobt opomnimo, da Hlovenci tnrjujo saiud svojo pra-viec ter privo.Y:ijo vsakemu svoje.
Zaduji „Keo" se deJa uorca iz omenjenega po-ziva, ker oi "iti praviluo italijanski zlo/.en. Kdor bote druge uCiti. mora vciular prej Bam zuati. To so Vum vitezi!
umrlo.
vijew,
DenaSnji Sodi je prilo^en poziv banke „Sla-
Poslauo.
C. g. Franc Bajtu, uCitelju
Corkljanska ditalnica prirodl 28. t. in, v proMnuh g. Fianeeia IVtenielii veselico k6 sledefiim v/pori'dom. 1. Naprej. Dav. Jciiko. Oodba. 2. Nago-vor. 3. /ilnivi tluSli I P. Aug. Unbar. Mo2ki zbor. 4. "Duetto e terzetto" iz Kruaui. Verdi. Oodlm. 5. ,Le-zi polji* raviio" It. Jpavee. MeSan zbor. «. baljiv dvo-govnr. 7. „No zveui lni" B. Jpavee. Mefian zbor. 8. Hozenkravt, nagelj iu ro^mariu. Clodba. 9. Tombola. Po toiiiboli pro'sta zabava brez plesa. Zacetek o pe* ub popoiudtie. Vhtopniua lo kr. K obilui udelezbl vabi.
Odbor.
.St.  Mar-Kozani, Korosec,
izpraSan ucjteljski kandidat; v Dolu. O.bej, ueiteij v Bnib; v BrjihBudai.poduciteljvYj.Sijjeviku; v V iS-n j evi k u. Anton Brie, poducifelj'.na Gradssci; na G r a-d i S t i, Ceci'.ija Matevc, izpraSana uciteljska kandi-datioja. Xadti^telja Vogntu v Kanalu dovoli se iz adravstver-'h oz.tov odpust na tti mesece; uCas bo sapiirala v Kanalu Dominiko, uciteljska kandidutiuja. UCiteljako stuibo v Ozeljanu dobila je gospdC. Bogae, podufitelj'ca v Ceruicab ; v C e r n l c a h Gre-gorie, podue.leijica v Resfe&bergu; v Reifeubergu, Adele MozetiC. izpraiana uciteljska kaudidatioja.
Podueittlj v4 Ltgu, g. Kriinii, je imenovan za-{asni ufiiteij s postavmmi dohodki 3. placilne vnrte ; a Luvin podot v Cerovem je odvezan iz okraja, ker je dobil sluzbo na YojStici. Amalya Komavii je dobila sluibo uiiteljice rofinib del v Desklab. Ufiitelju t Lokavcu. panu Vokovfu, je prizuaoa druga petlet-niDa.
Na c k. deiki vadnici v Gorici zafine §ol-ako ieto 1884-85 L oktobra.
UCenci se bodo vpisovali 29. 30. septembra t. 1. od 9-12 predpoldte iu od 2-4 popoldne.
?sak uSenec, ki na novo pride, se ima oglasiti s& svojimi starSi ali njih namestniki pri voditelju ter se po pnatani sprejemni sku§nji vversti Y doti5m razeed in oddeiek.   .,',.,               .   .
Sprejemajo se le decki lepega vedenja.
Permanentaa razstava kmetyskih stro-!ev ˇ QoricL V Leoassijevi hiSi tik stolne cerkve le razstavljena priliCna mnoiina kmetijskih strojev m'jtaaSm" z* n*M kmet^sko rabo.  Huge raznib
V Ajbi, oltciui kunalskega sodnijskega okraja, je zbulelo, kakor se potoCa, veC govedt za vranienem vueljem.
Umrl je 8 t. m. v Kastvu g. Ernest JeluSiC, duhovuik, nadueitelj iu predsedoik „bratov§eine hr-vaL-kib ljudi v Istri" iz zuaue rodoljubne rodoviue Kastavbke. Blag ntu spomin I
Obcui zbor udovskega uditeljskega dru-
Stva vrfiil se je v fietrtek 11. t. m. v Ljubijaui. Na-vzoeib je bilo eez 20 udov Po primeruem ogovoru predsvduika t g. proSta dr. Jarca poro6al je tajnik in blagajujk gosp M. Mocnik o dru§tvenem stanji v preteei'iiem 20. letu obstauka. Guiotni stan jako na-preduje. Blagajnica ima v gotovini in obligacijah 44012 glil., 913 gld. vec od vlani, jasen dokaz, kako dobro se giispodari. Zal, da pri tolikem premo^enji drufitvo Steje tamo GG drustvenikov.
DruStvo je podpiralo 11 uCiteljskih udov in 25 sirot s 1DG4 gid. Zbor je nadalje dovolil trem ucite-ljem 70 gld. podpore in jednemu 100 gld. posojila. Stari odbor se je per acclamationem zopet zvolil.
BSlovenski delavec*. Pod tem naslovom za-cne v 21. dau t. m. v Tr&tu izhajati nov list, ki sta-ne do kouca leta 50 krajc. Urednik mu bode g. Av-gust Breiuie. NaroSnina naj se poSilja v tiskarno „Amati." Ker je v Trstu veliko slovenskih delavcev, jim bode gotovo ugajalo, da dobe* svoje glaaiio, ki bode zabtopalo ujih tezoje iu koristi.
Obrtnijski shod na Dunaji. Obrtniki av-Htrijski imeli so na Dunaji svoj shod in «e posveto-vali kako pomagati na noge malemu obrtniku, ki jeci iu umira, ker proti velikemu kapitalu iu raogoemra fabrikautom ne more konkurirati. Res, da je sedanja konservativoa ve«na driavnega zbora sklemla novo obrtnijako postavo; ali obrtniki trde, da jim daja Se premaio, kapitalisti pa narobe govore, da jim je vzela preveC. Naj bolj hudujejo se Sidovski listi, zabavljajo iez obrtnike in se njibovim zabtevam celo rugajo posebuo zaradi tega, ker so bili iz zborovanja izklju-
* Tudi socijalni demokrati se nic" kaj ne strinjajo z obrtnijskim shodom ter njegove sklepe imenujejo Bu^, zadnjaSke, Skodljive in neuspeSne"; vsi konservativm listi pa so se o ojega t?2njah iu uspehih pobvako
v Standreft.
V ^~di^V''^o3fii*~Sle^lki~T7ri^iler^Tal predlog, katcrega ste bili stavili pri II. obenem zbom cecilijanskega drustva za goriSko nadSkofijo, ni bil zavr^en, ampak „izrocen druStvenemu odboru v pre-tiesovanje". K tej Va§i izjavi zamoiem po vestnem informiranji pouavljati, kar sem v ffSo5inemtt dopisu izrekel, da je bil namrec' omenjeni predlog, knkorSnc-ga ste Vi pri IL oU. zboru ccc. druStva Btavili, za-vr^en in naiuesto tega g. Lukeftcev predlog sprejet. Stvar je bila taka-lc,
Vi rte zaCeli svoj predlog, Citaje § 2 drustvenih pravil, kateri sa tako glasi: J3ruStvu jo numen: pov-zdiga in prospeb katoliftke corkveno glasbe v zmislu in claim svete corky; na podlagi cerkvenih doloLeb in ukazov. DruStvo obraCa svojo skrb: a) na grego-rijansko koralno petje, b) na nguralno mnogoglasno petje, e) na cerkveno orgljanje, d) na cerkveno petje v domaCem jeziku, e) na inStrumcutalno godbo, kjer je in kolikor ne nasprotuje cerkvenim doloSbam*4.
Na ta § se opiraje ste Vi, t gospod, tako le nadaljevall; „Jaz mislim, da hofemo previsoko letati, kajti ceeiljansko petje je, kakor vsak pripozna, za nas pretejiko. Iz enega ekstretna v drugi ne smemo HkoCiti. Zatoioj predlagaut jaz, da naj se § 2, kateri govori v druitvenem natueuu, prediugafii in sieer tako, da bi se izpustile besede nna podlagi eerkvenih dolo^eb in ukazov8 (to ste prav gotovo lekli I) in naj se pod omenjonim § 2, za prvo tofiko postavi: DruStvo obrafta svojo skrb a) na cerkveno ljudfiko pc^jo, na enoglasuo, dvoglasno in ;triglasno, kakortmo je XkU v Cerkvenem Glasbeuiku priobaeno, in dosodanja to(v:ka, na prvem mestu pod a) btojefin, naj se dene na zaduju mesto.K
Ta predlog je prvi hip vso prieujoce vzneiniril, (kakor je dobro opomnil doplsnik v It. 100 flSIovenca« izza sv. Gore), in nekaj casa je bil sploSui molk. Na to vstane pre6. g. dekati Fr. Vidie, in tako-Ie govori: „Jaz mislim, da danes id easa drustvenih pravil spre-minjati, zatorej predlagam, da naj se odboru nalozi, dag. Bajtor predlog do prihodnjega zbora premisli." Tudi pref. g. Msgr 6abrijev5iL je bil teh misli. 7m tem poprime za besedo g. 2 up nik J. Lukeiic, rcko5: „Meni se zdi, da za ta predlog ni nikakor treba glasovati in pravil spremlnjati. Kar g. Bajt na-merava, skrbeti namrec" za ijudsko petje, to se zamore tadi pri sedanjih druStvenik pravilih dosefii; saj dru-§tvo v2e zdaj za to skrbi. Ravookar smo iz tajuiko-vega porofiila sliSali, da so se po nekterih krajih stare ljudake cerkvene pesui nabirale in da odbor, ne.za-dovoljen z dosedanjo zbirko, druStveuikom priporoCa, naj za te ljudske dragocenosti skrb6. — Nadalje, Ce so dru&tvena pravila urcjena, kakor zdaj, druStvo nofie trditi, da morajo vsi gg. orgatiisti in pevci na tanko tako ravnati; svoje razmere in moLi poznajo gg. ¦ organist! in pevci sami najbolje. Ce se jim zdi, da je bolje zaeeti z ljudskim petjem in potem 8e le lotiti se latinskih petih ma§, naj store: pravila temo ne nasprotujejo. DruStvena pravila ne terjajo, da se imnjo naravuost peti telke pesui, ampak vsak naj se b!iz*a po svoji moci malo po malem cilju, kterega si je druStvo postaviio. — Iz teb obzi-rov sem jaz z o p e r predlog g. Bajta.*
Na to vstane preC. g. Fr. Vidic in reCe: »Go-spoda I Zdaj imamo tri predlode: 1. G. u^itelja Bajta 2. moj predlog, in 3. predlog g. 2upuika Luke2ida, po kterem naj drustvena pravila ostanejo nespreme-njena in naj vsak skrbi za cerkveno petje po svojih mo&h in okoliSainah. Jaz za zdaj — nadaljuje g. Fr. Vidic — vzamem svoj predlog nazaj in se strinjam s predlogom g. Lukeiida.* Na to je §el g. LukeliCa predlog na glasovanje in je oil z vecino sprejet.
Torej ni bilo odboru nidesar v pre-tres izrofieno.
Tako je bilo, 6. g. uiitelj 1 Prifia temu mi je pismo pre6. g. J. Lukefcifia, kteri kot zadnji govoruik o VaSem predlogu gotovo najbo^e v6, kakoSna je bila koncna njegova osoda,
Sam priznavate, da ste v VaSem predlogu na-svetovali, naj se izpuste, oziroma nadomestijo v § 2 drustvenih pravil besede: „na podlagi cerkvenih do-lofieb in ukazov.*
Vidite to je punctum saliens VaSega predioga, ki je naravnost naperjen proti bistvu cecilij. dru-§tva, za to sem te besode v svojem dopisu drugo iz-pustivSi omenil. Ako se te besede iz dru§tveuih pravil izpuste, potem postane ceeiljansko dru§tvo p r o-ticerkveno, anticecilijansko, splob „ein nonseus." Vi sicer pravite, da bi se te besede oziroma nadomestile. PraSatn pa s cim? To so ne da na-domestiti 1
nom omenjenih besed, je brezpoirebno; .& ?e pa ne Sjema, po tern bi/J)ito *to • nadonw&enje naravnost proti cerkvenim doloibam in ukazom, ter drnStvo bi morali vsi duhovni in vestni kristj&oje zapustiti.
Toliko v pojasnilo!
V Gorici 17. septempra 1884.
_____________               Dopisnik.
Zaitvala.
Podpfeani se prav iskren© zahvaljaje velecasti-terou g. t)r. Euriliju Gresi5-u, da je mojema sinfiku nlomljeno nogo prat v kratkem casa popolnoma oz-dravil. Za to se.um po Ifj poti prav srim Se en-kmt aahvarjujem in ga ob enem p. n. obfiinstvu to-plo priporocam.
V Prtaiim, 11 sept. lS8i.
JOSIP OREL ncitelj.
Listnica uredniStva: G. K. ..lu, Sal, da amo dopis o Prvacinski besodi nwrali odloiiti. G. I. K. v C. VnSe odprto pbnw G. B.*u vprepo*no in kakor vidite brezpotreboo. G. Dr. K. Strekelju na Duuaji: spolnite se stoje obljabe I Drugim: kar je dobnga uze pride.
XajMjsa obramba proti koieri,
kntera bi ne sroela v nobeni hi5i wanjkati, je ofa& dokazana in izvrstuo priznaua
hH.HU fillNCICA
(Bohmerwaldbitter)
iz  lokarnicc  „k cernemu orlii"  imenovane v Plan-u na Ctakem.
Ta «lu2i posebno dobro pri alabem prebavtjanji, pri studu jodi, slabera ieloilci, pri napenjanji in ri-ganji, bljuvauji itd., po zavzitih mastnih alt napenja-joiiili jed», na pntovanji, na suhem in mokrem, na lovu iii na polji, za torcj se sme bolnim na zclodci, pomorSLakt»m, potovnkem, gozdirjem, gospodarjcm sil-iio priporofott. Dobiva se v atcklenicah po 50 kr. in po I gld. v glavni xalogi za Gorieo pri g. Criatofo-lettija, Ickarnitarju.
Sep Y Toitiiiiii
za zivino, poljske pridelke, gospodarsko in kme-ti|sko orodje, gtacansko blago itd. bode na Sv. Jiirja dan 23. aprilja in uaSv. Matev&i d;m 21. septembra vsako leto.
Zupaustvo t Tomiuu,
1.. Sept 1884.
Hisa na prod^j.
Zarad odpotovanja prodaja se hiSa v ulici St.Pietro St. 9 v_predmestju sv. Roka. Cena 7.800, gold. PlaSilo pod najbolj§imi pogoji. 0-berniti se je treba na lastnico hiSe.
ISaznanilo.
fl. 50,000, 20.000, 10.000 itd. vseh sknpaj 10.000 dobilkov.
Srefike po^ 1 gld. se za&enjajo t teku Jeg* mesecaj izdajati, in posteni razprodajaloi ter ageati, fci bi po na- i rocilu ikomisijon-u) ajih.razprod»jo prerzeli, aeprosijo,:. da se k podpisanema birou. obrnejo. V BudapeSti, septembrn 1884.
Das Lotterie-Bureau des ungarischen Jockey-Kfubs.
Fsrdinand Wokulat,
knjigar v Gorici
priporofieje svojo zalogo solskih knjiK in pisar-skega orodja ua debelo in ca drobno.
Prekapci dobe 5—6% rabata
Grubbauerjeve knjizice, za 100 iztLsov — 85 kr.
Risanke, za 100 iztisov — 2 fl. 40 kr.
Staro in zroerom dobro preskrbljeno pro-dajalnico ^la/cvine in pore elan a na Travniku se ponuja pod prav dobrimi pogoji.
Kdor bi hotel to prevzeti, naj se obme k podpisanemu lastnikn.
V Gorici IS. septembra 1884.
& STODERTE t
I
snrejema  za   prihodnje   Solsko   leto   >i
nemska  druzina,   v  kateri se  govori   M,
tudi slovenski. Postrezba dobra.             ^]
Via Morelli N. 20, II. nadstropje.    »
livovarna i Senozecah
n
¦¦ Kima v zalogi izvrslno pivo v sodekth Ha^Vin butelijnh. Piiporoua sevsera doseda-l^^njini prejemnikom in drugim gostilni^ar-H jem, ki zole si. obcinstvu z gdravo I       pij^co postreci.
H               Postrezba jc natancna in po ceni.
H                       Senozecr poSta Postojna.
Gudovite lapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno adrarilo je prava dobrudt'jna pomoi in ni troba muo-gili bnscdi. da so (U)kazc njihova cmlovita n»o<5. fce se le raliijo nokohko dm, olajsaju in prezenejo prat kMjalu najfrdoyratniio it-Iodine bolfisti. Prav izvrsjno Tttre/ajo zo-per hemorojder proti bote/uinx na jetrlfl in na vranici, proti Lreresnim boloznira in proti glistam, pri -2«nskili mese^nih nadl^mtstih,
zoper beli tok, bojast, zoper bitjo sreator cistijo pokvarjeno
kri.   One ne preginjajo sumo oruonjenih bolezni,   ampak nas
obtarnjejo tudi pred T9ako boleznijo.
Prodajejo so r vseh glamih  lekarnicah na  sveta;   za
narocbo in po§il"atre  p* edino v Iokarnici   Cristofoletti V
Gorici, v Trstu r lekarni C. Zanetti in Q. B. Bovis  in t lekami Alia Madonna  v ilormfsu. Ena steklenica atane 30 norcer.
St. 3890^84
Sluzbeni razpis.
De^elni odbor razpisuje do IS.oktobra 11.stat-no slnibo deMnega blagjijtiika z letno plafio 1100 g!. s pravieo do petlptnih, 10 odstotnih povi§kov in do penuije, pa s pogojetn, da palozi 1100 gl. kavcije, to je, kolikor zna§a placa enega leta.
Prosivci naj podajo svoje vloge de^elnemn od-bora in prilozijo naj jim:
a)  rojstnt list;
b)  spritevalo. da so avstrijski drzavljaui in neoma-deaeYanega imeoa;
c)  spriteviilo, da so tziolanl iui kakein c. k. vi5.ni diiavijfiii gimnazijiT ali ua kaki e. k. visi realki in da so z dobrim uspehom prestali zrelostnt izpit;
d)  gpdSevalo, da so sposobljcni za blagftjaifiko iltd-bovaaje;
r) f>pri6i;valo, da so zmoini de^t'luih jozikovj;
i) doka/, da zaniurcjo polo/.iti predpMano kavcija.
Xihti pro.sivci, ku-ri ho vie v lir^avui, del&loi ali oU-ioski siulbi, naj podajo svoje, pravilno dokumen-tovane pro5nj« v odiofienem roku po svoji predpostav-Ijeni oblustniji.
DB^ELNI ODBOK  V OORICl
dne 12. ieptembra 1884.
Delelni glavtr
COUOMM
St. 844.
NAZNANILO.
Od dm; 15. tek. niesfiea *L bodo prodajala bukova drv'rt slab.se baze (Ausschuss) po «'J gl. 20 kr. vsak kubifen meter,
C. K. GOZDNAUSKA 1U.AGAJXICA v Gorki 14. septembra 1881.
W»

l'rodajalnica Papirja

|M. COPPAGI
m                    v Gorici                   W
W    (prt'j Ed- Seit'/, v semeniAfni nhei)    L™i
A Zaloga kancelijskega, pismenega in za* A
c. It.
vojnega papirja
i
Zaloga solskih knjig iz c. kr. zaloge   Sobkth knjig na Duuaji;
Tss&g nice iz coitus Sidi;-jeT8 nsx;s
Daije pripovo&i svojo boirato zal^go slo- — dehi^i iJagi. ktero prodaja na debelo in na rgf drobno:
Priprave za ra/.ne 5ol»ke namene, za ri?anie,   i.i«aiiji»,  za pisarnice in za don*; — nogat. z'»iiJ{i», knptij-,kih in odpisuih ! (kopirnih) knji^, odpisnib htiskalnic, no-
t„..........,..........................
h^ tcsov, iu v.eh v tr^ovmi ptiaclM.ih prip»»m'ji-y^A kov; — razltfrio ve/ano molitve knjtge v ¦ raznih jozikth; — tfokarniee za cerkveno, ''Ma Solsko, uradao, obemsko in privatno rabo.— Mi Za lehnike in Sole: Vsake vrate papirja za
risanje, ravnila,
risiluo  orodje,  rfealnu   deske, trikote, oborna ertala aajtiueje
fl
i..............______..........___.
M akvarelne barve, oljnati pap if in platno  f%4
W| za obri.^c.  milimeterpapir itd. itd. — Iz-  |R|
:¦  vrstno je zalozen z   ttuinguvr>trurn   p?pirjf>m   9
Mi za pisiua v zavojekih u slovetik domafiih  Ma
M in iupstranih   pjpiruic. — Zaioga zemljo-  W
f-gj krosov ^lobov). lelurijev / lunarijem  rkl
M   v slmvuski'm. nfiuaktun in ital'janskem jeziku  ;¦.
gy za  zvmljepisai puduk  iz   ucilnc  tvornice J.  |Sj
Blago za obi eke in moska oblaeila za je-senski 6as, mantilje, kami^ole in pla§ti za rlez (waterproof), najoovejse mode, v razlignih. in prijetnik oblikah pariskih, berlinskih in dim&j-skik so nie doila v veliki zalogi.
Jgnac Steiaer v Gorici, nasproti Skofiji.
|» Felkel-a iu sina.  — Za bukvoveze le-rm  peuko ikarion) vsake debelosti. augh^ko > M platno, bar van papir ttd. rJ
;¦         V prodajaiiiici se sprejomajo narofiila za
«j kupcij!*ke knjige po lastni napovedi, v w sakovrstno ertane in  vezane;   potem zt
:
^-p. vrezlanjt! peeatov, kolkev, pedatnih mark
M vsako vrste to vse to po najnttih tvotciSkih r*ifl gleenah.                                                         |3S|
p* Lepopisne knjizice vsakovistno ii- |Hj airanc iz finega-papirja, 100 iz- pj iypi *»w .p 75 kr.                                            JS
wl tisov po
jfed^|atelj4n oagoYQm| n^a»t&j 9f, liOKSIC- — Tieka; .^ftryti^ia visk^qa" t Crcnq,