----    82    ----
Politični pregled.
Državni zbor je tainoli teden rešil prvo branje predloge o volilni reformi V dolgi debati so vse stranke pojasnile svoje stališče. Nobena ni povse zadovovljna z vladno predlogo. Konservativni veleposestnik grof Falkenhavn se je izjavil za to, da bi se deželnim zborom zopet vrnila pravica voliti državne poslance. Mladočehi so se izrekli za občno volilno pravico. Dr. Stranskv je celo zahteval volilno pravico žensk. Krščanski socijalist knez Liechtenstein je zahteval občao volilno pravico kot prehod k volilni pravici po poklicih Levičarji bi radi, da se v dosedanjih kurijah volilna pravica še bolj omeji in se določi, da se ne sme volilna pravica razširiti v dosedanjih kuri ah brez dvetretjinske večine. Posl. Pfeifer je zahteval, da se za Kranjsko dovoli v non kuriji še jeden mandat. Poslanec Vošnjak je zahteval boljšo razdelitev okrajev na Štajerskem. Predloga se je izročila odseku. Odsek je takoj začel razpravo o njej. Klun je v odseku se izrekel proti temu, da bi hlapci ne volili in zahteval za Kranjsko v novi kuriji dva mandata. Pojavilo se je že cel kup nasprotnih mnenj. Kdo ve, če se bode pri tacih razmerah dobila potrebna dve-tretjinska večina. Razprave v odseku bodo gotovo dolge in ni prav vero;etno, da bi se stvar rešila že letošnjo pomlad, kakor želi vlada. Nekaterim poslancem je tudi na tem, da se stvar zavleče, ker se boje, da se   po dovršeni volilni   reformi   takoj
razpusti državni zbor. Pri novih volitvah več ne upajo biti voljeni, za to bi pa radi, da sedanji državni zbor ostane prav do konca svoje poslovne dobe.
Upravno sodišče je zavrglo \pritožbo protisemitov proti razpustu mestnega zbora dunajskega. Nove volitve se vrše še te dni. Vse stranke so že izdale svoje volilne oklice. Kakor se kaže, upati je, da zmagajo protisemitje v tretjem in drugem razredu skoro v vseh volilnih okrajih, pa tudi v prvem dobe kak mandat. Celo liberalni listi ne kažejo nobenega upanja, da bi zmagali liberalci. Njih jedino upanje je še, da bode vlada zopet razpustila mestni zbor. To pa seveda še ni tako gotovo. Grof Badeni bode nam spoznal, da bi to nobenega smisla ne imelo, ako ni pri novih volitvah pričakovati boljšega izida Za vlado je stvar zares malo težavna, ker se je predaieč v stvar zapletla, a se bode že izmotala, kajti dunajski mestni zbor nima odločevati, tudi naj bode avstrijski ministerski predsednik.
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. — Tudi v oger-skem državnem zboru so se začeli pojavljati glasovi proti ob-novljenju pogodbe v sedanji obliki. Kossuth in Molner sta predlagala, naj se carinska pogodba z Avstrijo odpove. Ta predloga je pa le vlada najela, da bi se nanju opirala pri ob-novljenju pogodbe. Tudi liberalni klub se je že posvetoval, da bi stavil podoben predlog. Ogri se torej ne kažejo zadovoljne niti s sedanjo pogodbo. Mi pa mislimo, da se jim nič več ne posreči doseči tako ugodne pogodbe, kakor je sedanja. Naša državna polovica je že dovolj plačevala za Ogre. če se vpelje mej Avstrijo in Ogersko carinska meja, bode to le Ogrom škodovalo, ne pa nam.
Italija. — Italijansko vojno ministerstvo je naenkrat upokojilo deset svojih generalov in to tacih, ki so še popolnoma krepki in ki so se odlikovali s svojo spretnostjo in znanostjo v vojaških zadevah. To upokojenje je v zvezi s tem, ker se je od strani teh generalov culo večkrat kritikovanje in grajanje odredb vojnega ministerstva. Da bo to moglo po svoje nadalje gospodariti, je odstranilo omenjene generale. Da pa vojno ministerstvo ne ravna preveč modro, in njegova dela niso brez napake, kaže najbolj žalostna vojska v Afriki. Italijanska vlada vodi tako nesrečno ondi vojsko, da utegne ta Italijo malone ob vse pripraviti. Vsakdanji stroški znašajo do 800.000 lir, a uspehov ni nobenih. Mej italijansko vojsko so nastale bolezni in živeža primankuje. Poročila vedo povedati, da poveljnik italijanske vojske general Baratieri slabo skrbi za organizacijo svoje armade, v kateri vlada nebrižaost in nered. Italija ima sedaj v Afriki 37 bataljonov po 600 mož in v kratkem se odpošlje nadaljnih 12 bataljnov tja. In vkljub temu ni upati na uspehe Dae 5 marcija se snide poslanska zbornica, in vladi nasprotni poslanci mislijo tedaj strogo prijeti vlado, da tako nerodno postopa v Italiji.
Bolgarija in Rusija. — Precej po prestopu knezevega sina princa Borisa k pravoslavju. je turška vlada svojo avtoriteto uporabila v to, da je svetovala vsem velevlastim, katere so podpisale berolinsko pogodbo, naj pripoznajo princa Ferdinanda knezom bolgarskim. Temu pozivu turške vlade so se takoj odzvale vse dotične velevlasti, le Anglija se je malo obotavljala, a naposled vendar le tudi pripoznala princa Ferdinanda knezom bolgarskim. Ce so razni listi trdili, da Ferdinand s popravoslavjenjem ne bo nič dosegel, se mora vendar zdaj reči, da je s tem, da je ustregel želji Rusije, dosegel to, da so ga velevlasti pripoznale za kneza bolgarskega. Velik upliv Rusije na vso svetovno politiko se je pokazal tudi tu. Japonsko-klfcajskega prepira gospodar je Rusija, armenskih ho-matij vladarica je Rusija in sploh vse velevlasti se ozirajo povsod na Rusijo Smelo se trdi, da je gospo lar svetovue sedanje situacije Rusija — Poroča se, da je neki policist povedal, da je bil priča Stambulovega umora in da je morilce videl, ter je imenoval imena Policista so zaprli. — Neki list zatrjuje, da je bolgarski knez Ferdinand rekel odposlancu ruskega carja generalu Groleniščevu, da namerava sam v kratkem
-----    83    -----
prestopiti k pravoslavni veri. — Važno je, ker so velevlasti priznale kneza Ferdinanda, ne da bi bile zahtevale novo vo,-litev zato, k*r so Ferdinanda volili tudi poslanci Vzhodne Ru-melije. Po dogovoru berolinskem je knez bolgarski le guverner Vzhodne Rumelije. S tem pa, da so ga velevlasti kar tem potom pripoznale, so dovolile takorekoč zjedinjenje Vzhodne Rumelije z Bolgarijo, s tem je zjedinjena takozvana Južna Bolgarija, kar pomeni veliko za bolgarsko zgodovino. — Srbija in Grška baje nameravati zvezo proti Bolgariji, ker se je spravila z Eusijo in se vsled tega bojita prevelikega vpliva te na Balkanu, posebno v Bolgariji.