Leto Vin., žtev. 18 („Jut«»» xviM a. 10» «> Ljubljana, ponedeljek 6. maja 1935
,,/ian.ioivu. t-juL/ijajoit, tvnailjeva UUca 6. — Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125, 8126. tnseritni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ui. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon St 2456, Podružnica Celje: Kocenova ulica
6L 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru §L 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-arartnprla.
		
1 Ml	.. - *	Mi |
Hff	i	■n
	i	
	i	
■		
Ponedeljska izdaja
Cena 2 Din
Uredništvo:
Ljubljana: Knanjeva ulica 5. Telefoi št. 3122, 3123. 3124. 3125 ln 3126 Ponedeljska irdaja »Jutra« izhaj; VsaV ponedeljek zjutraj. — f\a roda se posebej ln velja po poši prejemana Din 4.-, po raznašai cib dostavi lena Din 5.- mesečne. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi. Št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pi tarifu.
Volitve so končane
Volilni izidi uradno še niso objavljeni - Volitve so potekle v miru in redu —
Jevtičeva lista je dobila veliko večino
Ljubljana, 5. maja. Volitve so pri kraju. Po vsej državi so danes nastopili volilci, da si izberejo svoje zastopnike v novi Narodni skupščini. Imeli so pred seboj na štirih kandidatnih listah okrog 1900 kandidatov, od tega na Jevtičevi 778 in na Mačkovi 441. Izvoljenih pa bo le okrog 370 poslancev. torej niti ne ena petina kandidatov.
Za volitve je država razdeljena na 36 volilnih okrožij, dravska banovina, ka-znano, na dve: mariborsko in ljubljansko. Okrožja zopet so razdeljena na volilne sreze, ki se krijejo z upravnimi srezi, in na banovinska glavna mesta, kjer so. Teh volilnih edinic je v državi 353, v mariborskem okrožju 14 in v ljubljanskem 12.
Volilni upravičenci
Vseh volilnih upravičencev v državi je bilo za današnje volitve 3,928.274; na mariborsko volilno okrožje jih odpade 171.299, na ljubljansko pa 134.914, skupaj torej na dravsko banovino 308.213.
Posamezni srezi v dravski banovini imajo volilnih upravičencev:
v mariborskem okrožju:
celjski 17.797, doinjelendavski 10.859, gomjegrajski 4.940, konjiški 5.485, ljutomerski 10.379, mariborski levi breg 23.20o, mariborski desni breg 14.489, murskosoboški 15.919, prevaljski 8.681, ptujski 19.340, slovenjgraški 7.602, šmarski 11.677, brežiški 9.893 in laški 11.030;
v ljubljanskem okrožju:
črnomeljski 4.069, kamniški 10.267, kočevski 10.984, kranjski 15.658, krški 14.175, litijski 10.577, logaški 7.706, ljubljanski okoliški 20.729, novomeški 13.085, radovljiški 10.459, metliški 2.754 in Ljubljana mesto 18.996.
Volilna nedelja v Ljubljani
Ljubljana, dne 5. maja.
Volilna nedelja je v Ljubljani minila ob zelo lepem vremenu v najlepšem redu. Prav zgodaj so prišli na volišča tisti, ki so hoteli svobodni dan izkoristiti v bujno se razcvet a j oči pomladni priro-di. Na vseh 26 voliščih je zatorej bil glavni dotok volilcev takoj od 7. dalje in je vidno popuščal proti poldanski uri. živahnosti, ki smo je bili včasih vajeni na volilni dan, ni bilo.
Glavni volilni odbor je imel svojo pisarno v prvem nadstropju nebotičnika in je pod vodstvom g. ravnatelja San-cina ves dan zbiral podatke o gibanju volilcev v vsej dravski banovini. Gneče niti tu ni bilo. Živahnejše je bilo na magistratu, kjer je imel v zbornici svoj lokal glavni volilni odbor Jevtičeve liste za Ljubljano. Tu so vodili organizacijo agitatorjev gg. ravnatelj Šaplja, kandidat dr. Fux in g. Petrič. Znatno število avtomobilov, ki so ves dan prihajali in odhajali izpred magistrata, je najbolje pričalo o tem, kako se giblje agitacija in volilna udeležba.
Gg. minister dr. Marušič in ban dr. Puc sta se ob 10. dopoldne skupno podala na volišče na liceju. Na volišču v Mestnem domu je izmed višjih cerkvenih gospodov glasoval g. kanonik Šiška, pri Šentjakobu pa župnik Barle. Dva se-meniščnika sta glasovala za Mačkovo listo. Izmed bivših delavskih voditeljev je glasoval dr. Lemež za Ljotiča. Na volišču na Resljevi cesti je bila največja udeležba ob 10. dopoldne.^ V veliki skupini so prišli volit železničarji.
Ljubljanski radio je bil ves popoldan zvezan z Beogradom in je od časa do časa oddajal volilne rezultate iz raznih krajev države, največ pa iz vardarske, dunavske, zetske, drinske in dravske banovine. Ogromni zvočnik, montiran na vrhu nebotičnika, je ob pol 2. z gramofonskih plošč ponovil petkov Jevti-čev govor ter je vse popoldne in proti večeru privabljal ljudi, ki so pazno sledili oznajevalcu rezultatov in poslušali reproducirano godbo in petje. Gostilne so se dolgočasile, še največ je bilo prometa po bifejih. Število abstinentov je bilo veliko, toda nekaj posta sigurno ne škoduje, čeravno je vnete vinske bratce gotovo močno dražilo zafrka-
vanje, ki si ga je privoščila radijska oddajna postaja, ko je vrtela na gramofonu različne vinske popevke in zdravi-ce: Bratci veseli vsi, tralalala... in tako dalje.
Ob 6. zvečer so volilne komisije preštele glasove in sporočile rezultate ban-ski upravi in glavnemu volilnemu odboru. Nato so bili vsi spisi in seznami zapečateni in ostanejo do jutri na volišču. 26 stražnikov torej čuva zapečatene spise na 26 ljubljanskih voliščih, zjutraj pa jih posebni odposlanec ljubljanskega sreskega sodišča odnese v Beograd. Bolje bi seveda bilo, če bi spise takoj zvečer shranili skupno na magistratu, toda zakon določa drugače.
Od 5. ure dalje, ko so se v Ljubljano že vračali izletniki, je postajalo življenje sredi Ljubljane bolj razgibano. Zbirali so se ljudje zlasti pred pošto in pod nebotičnikom, pričakujoč končnih rezultatov in ugibajoč o uspehih volitev po srezih dravske banovine, še bolj pa onkraj Sotle. Ker pa rezultatov ni bilo in se je venomer oglašala iz zvočnikov le vesela muzika s petjem, so se začele skupine razhajati. Splošni mir ni bil kaljen niti z najmanjšim incidentom. Na magistratu so po šesti uri zborovali samo še agitatorji, dočim se je glavni volilni odbor za Ljubljano umaknil za zaprta vrata, v posvetovalnico k posvetu in vsestranskemu pretehtavanju volilnih rezultatov.
Volilna nedelja v Mariboru
J Maribor, 5. maja.
Volitve so bile danes v Mariboru v središču zanimanja in eo potekle v popolnem redu in miru. Na ulicah je bilo običajno, mirno nedeljsko življenje. Do osme ure zjutraj je šlo na volišča preko tisoč volilcev, kar je bilo za Maribor dobro znamenje. Največji naval volilcev pa je pričel po 10. uri, a tudi sedaj ni bilo nikjer nobenega incidenta. Telefoni naše redakcije in uprave so bili ves dan okupirani s povpraševanji glede poteka volitev.
Tudi v Mariboru se je pokazalo, da je prepoved točenja alkoholnih pijač blagodejno in pomirjevalno vplivala na možne pred in medvoliine razdražljivosti. Dokaz: v nočeh od sobote na nedeljo je v Mariboru redno precej aretacij. V pretekli noči ni bilo niti ene.
Kandidati v dravski banovini
Na Jevtičevi Usti
Na Jevtičevi listi so kandidirali pri današnjih volitvah:
v mariborskem okrožju srez Brežice: dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru, in Ernst Krulej, obrtnik v Sevnici;
srez Celje: Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnice v Celju, in Jernej Stante, odvetnik v Celju;
srez Dolnja Lendava: Anton Hajdi-njak, posestnik v Odrancih, in dr. Fran Klar, zdravnik v Dolnji Lendavi;
srez Dravograd: Karel Doberšek, šolski upravitelj v Prevaliah, in inž. Milan Lenarčič, industrijec v Ribnici na Pohorju;
srez Gornji grad: Anton Žehelj, poljedelec iz Bočna, in Matija Goričar, posestnik iz Mozirja;
srez Konjice: Karel Gajšek, notar v Marenbergu, in Franjo Seručar, posestnik v Ebenstrajtu;
srez Laško: Jakob Štruc, rudar iz Trbovelj, Rudolf Pleskovič, učitelj iz Trbovelj, in Ferdinand Roš, posestnik iz Hrastnika;
srez Ljutomer: Avgust Lukačič, po-stajenačelnik iz Maribora, Jakob Rajh, posestnik v Ljutomeru, in Fran Skuhala, posestnik v Križevcih;
srez Maribor desni breg: Anton Krej-či, ravnatelj tovarne iz Ruš, Vinko Gornjak, ekonom iz Slovenske Bistrice, in Ivan Kirbiš, posestnik pri Sv. Marje- | ti na Drav. polju;
srez Maribor levi breg: Ivan Janžeko. vič, posestnik v Košakih, in dr. Ivan Jančič, državni tožilec v p. v Mariboru, ter Rudolf Ogrinc, strojnik iz Prager-skega, in Karel Fras, tekstilni delavec iz Maribora;
srez Murska Sobota: Josip Benko, veleposestnik v Murski Soboti;
srez Ptuj: Lovro Petovar, posestnik v Ivanjkovcih, in Miha Brenčič, gostilničar v Ptuju;
srez Slovenjgradec: dr. Anton Nova-čan, konzul v p. iz Beograda, dr. Bogu-mil Vošnjak, minister v p. iz Beograda, in Leopold Kopač, šolski upravitelj v Slovenjgradcu;
srez Šmarje: Anton Zdolšek, posestnik v Hotunju, Ljudevit Komar, učitelj
v Ponikvi, in dr. Fran Mozer, živino-zdravnik v Kozjem;
v ljubljanskem okrožju Srez Črnomelj: Evgen Lovšin, in® dustrijec v Ljubljani, in dr. Jure Ko« ce, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani;
srez Kamnik: Anton Kersnik, po« sestnik na Brdu, in Anton Cerer, go» stilničar v Kamniku;
srez Kočevje: Ivan Arko, trgovec v Ribnici, dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, dr. Ivan Sajovic, odvet« nik v Kočevju, in Fran Hočevar, žu* pan v Velikih Laščah;
srez Kranj: Ivan Lončar, hotelir v Tržiču, in dr. Fran Šemrov, industri« jec v Kranju;
srez Krško: Martin Horvatič, po* sestnik v Krški vasi, in inž. Fran Zu» pančič iz Ljubljane;
srez Litija: Milan Mravlje, geome* ter iz Ljubljane, in Fran Lajovic, žu* pan v Litiji,
srez Ljubljana okolica: dr. Drago Marušič, minister, in mg. pharm. Stan* ko Hočevar, lekarnar na Vrhniki;
srez Logatec: dr. Drago Marušič, minister;
srez Metlika: D ako Makar, hotelir v Metliki, Ivan Malešič, trgovec v Metliki, in Martin Bajuk, župan v Božakovem;
srez Novo mesto: Josip Matko, žu* pan v Gotni vasi, inž. Josip Pavlin, inženjer v Ljubljani, dr. Josip Režek, odvetnik v Novem mestu, Franjo Bule, župan v Mirni, in Karel Štrbenk, uradnik v Novem mestu;
srez Radovljica: Ivan Ažman, po« sestnik v Lescah, in Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani.
Na Mačkovi listi
Na listi »združene opozicije« z nosilcem dr. Vladkom« -vlačkr^ so kandidirali v obeh slovenskih volilni!! okrožjih v veliki meri kandidati iz sosedne savske banovine. Kandidati iz dravske banovine so na Mačkovi listi le naslednji:
Srez Brežice: Dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik iz Maribora.
Srez Celje: Vinko Vabič, trgovec v Žalcu.
Srez Dravograd: Fran Bart, posestnik
z Viča.
Srez Gornji grad: Rudolf Pevec, trgovec iz Ormoža.
Srez Konjice: Ivan Vivod, posestnik iz Socke.
Srez Laško: Alojzij Pavlič, prof. v p., iz Celja,
Srez Ljutomer: Pavle Horvat, posestnik iz Male Nedelje, in Vekoslav Štam-par, ekonom iz Ljutomera.
Srez Maribor desni breg: Stanisl. Lu-bienski, posestnik iz Jarenine.
Srez Maribor levi breg: Stanislav Lu-bienski in Fran Borič, zasebni uradnik iz Maribora.
Srez Murska Sobota: Prof. Alojzij Pavlič in Fran Talanji, pos. iz Gornje Radgone, poleg njih še dva iz savske banovine.
Srez Ptuj: Dr. Vekoslav Kukovec. Srez Slovenjgradec: Albert Puncer, trafikant iz Slovenjgradca.
Srez Šmarje: Dr. Rudolf Dobovišek, odvetnik iz Celja.
Srez Črnomelj: Peter Koren, posestnik in trgovec iz Črnomlja.
Srez Krško: Anton Novak iz Njivic. Srez Ljubljana okolica: Jože Dolenc, zasebni nameščenec z Iga.
Na LJotičevi listi
Na Ljotičevi listi so kandidirali v dravski banovini: srez Brežice: Anton Škrbec, trgovec v
Ljubljani;
srez Celje: Andrej Šifrer, zadružni revizor v Ljubljani;
srez Dolnja Lendava: Ferdo Šener, posestnik v Ljubljani;
srez Dravograd; dr. Fran Kandare, odvetnik v Ljubljani;
srez Gornji grad: Ivo Brinovec, lesni trgovec v Celju;
srez Konjice: Jurij Hmelak, trgovec v Oplotnici;
srez Laško: Vilibald Toman, trgovec v Trbovljah in Karel Alič, rudar v Trbovljah;
srez Ljutomer: Franjo Škrbec, trgovec v Ljubljani;
srez Maribor desni breg: Ivan Matičič, tiskarniški faktor v Ljubljani;
srez Maribor levi breg: Ivan Matičič iz Ljubljane in Ivo Brinovec iz Celja;
srez Murska Sobota: dr. Josip Muster, zdravnik v Ljubljani;
srez Ptuj: Vladislav Fabjančič, magi-stratni uradnik v Ljubljani;
srez Slovenjgradec: Fran Marčič. posestnik v Slovenjgradcu:
srez Šmarje: Rudolf Šimnovec, posestnik v Jelen ji vasi;
srez Črnomelj: Peter Mavrin, posestnik v Jelen ji vasi;
srez Kamnik: Ture Šturm, upokojeni ka-petan v Ljubljani;
srez Kočevje: Franc Gornik, upokojeni železniški uradnik v Ljubljani;
srez Kranj: Andrej Šifrer iz Ljubljane; srez Krško: Vladislav Fabjančič, magi-stratni uradnik iz Ljubljane;
srez Litija: dr. Vinko Zore, odvetnik v Beogradu;
srez Ljubljana-okolica: Martin Župančič, gozdar v Stranski vasi, in Rudolf Za-lokar, tovarnar na Viču;
srez Logatec: Franc Gornik, upokojeni železniški uradnik v Ljubljani;
srez Metlika: Rudolf ZalolTaT, tovarnar na Viču;
srez Novo mesto: Ture Šturm, upokojeni kapetan v Ljubljani;
srez Radovljica: inž. Vinko Čop iz Most pri Žirovnici;
mesto Ljubljana: dr. I. Kandare, odvetnik v Ljubljani, in Ivan Kuster, tovarniški ravnatelj v Tržiču.
Na Maksimovičevi listi so kandidirali I -večinoma kandidati iz Beograda. Od domačinov sta kandidirala na tej listi:
srez Ljubijana-oRolica: AlojHj Novak, zasebni uradnik v Ljubljani, in Mirko Nar-din, trgovec v Ljubljani.
Uradna poročila o volitvah
Do 11. ure zvečer še niso bili uradno objavljeni nobeni zaključni volilni rezultati. Ve se le to, kakor je bilo pričakovali in smo to že včeraj povedali, da je dobila lista g. Jevtiča veliko večino. Kdo vse je izvoljen, pa bo znano šele jutri ali morda šele v par dneh.
Za enkrat objavljamo le nekatere p red rezultate iz poročil, ki jih je v teku popoldneva prinašala službena Agencija Avala in ki jih je oddajal tudi radio:
Dravska banovina
Ljubljana, 5. maja. AA. Do 11. dopoldne je volilo v Ljubljani okoli 8000 volilcev, med njimi za Jevtiča 7800. Maček je dobil do 11. ure v Ljubljani 92 glasov, Ljotič 85, Maksimovič 12.
Delavci iz rudarskih krajev, pristaši dr. Hodžere, volijo kompaktno g. Jevtiča. Glasovanje se vrši v popolnem miru in redu.
Ljubljana, 5. maja. AA. Do 14. je bilo stanje v vsej dravski banovini približno takole:
Za državno listo B. Jevtiča 67.503, za Mačka 9932, za Ljotiča 602 in za Maksi-moviča 27.
Ljubljana^ 5. maja. AA. Ob 15.30. V veliki večini srezov so kandidati na listi predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča do zdaj dobili absolutno večino. Rezultati iz nekaterih srezov so do 15. ure naslednji:
Radovljica: Jevtič 2483, Maček 2, Ljotič 60.
Kočevje: Jevtič 2781, Maček 269.
Konjice: Jevtič 1778, Maček 133, Ljotič
6.
Laško: Jevtič okoli 3000, Maček 397, Ljotič 57.
Maribor desni breg: Jevtič 2698, Maček 29, Ljotič 4.
Drinska banovina
Sarajevo, 5. maja. AA. Do 15. ure so bili znani tile rezultati iz posameznih srezov in občin drinske banovine:
V	mestu Sarajevu vodi lista g. Jevtiča s 3000 glasovi večine nad vsemi drugimi listami.
V	srezu Tuzli je imel do 3.. popoldne g. Jevtič (na njegovi listi kandidira tu minister dr. Hasanbegovič) absolutno večino.
Tudi v večini drugih srezov je imela lista predsednika vlade absolutno večino.
Sarajevo, 5. maja. AA. Ob 17. uri. Do 16. so bili tile rezultati in drinske banovine:
Sarajevo srez: Jevtič 4696, Maček 2715, Maksimovič 5, Ljotič 4.
Sarajevo mesto: Jevtič 7000, Maček 4500, Maksimovič 50, Ljotič 50.
Srez Višegrad: Jevtič 2917, Maček 1173, Maksimovič 190. Ljotič 1.
Moravska banovina
Niš, 5. maja. AA. Ob 12.45. Do sedaj je glasovalo za g. Jevtiča 4500 volilcev, za Mačka pa 70.
Srez Negotin: Jevtič 8790, Maček 29, Maksimovič 1, Ljotič 0.
Srez Ključ: Jevtič 3400, Maček 0, Maksimovič 0.
Vardarska banovina
Skoplje, 5. maja. AA. Do 16. ure so bili znani tile rezultati: V Skopi ju je glasovalo za listo g. Jevtiča 8990 volilcev, za vso opozicijo skupaj pa 2040.
Srez Vranje: za Jevtiča 8474, za Mačka 416, za Maksimoviča 25, za Ljotiča 10.
Srez Leskovac: za Jevtiča 4900, za Mačka 130, za Maksimoviča 13, za Ljotiča 4.
Srez Ohrid (do 13. ure); za Jevtiča 1305. za Mačka pa 9. Ljotič in Maksimovič nista dobila niti enega glasu.
Srez Kruševo (ob 16. uri): Jevtič 3485, Maček 78, Maksimovič 0, Ljotič 20.
Francosko-ruski pakt
Besedilo protokola, ki tolmači obveznosti pogodbe o
medsebojni pomoči
Pariz, 5. maja. d. Istočasno s francosko-rusko pogodbo o vzajemni pomoči so pooblaščenci obeh držav podpisali naslednji protokol, ki se nahaja med instrumenti za ratifikacijo pogodbe.
1.	Dogovorjeno je, da je po čl. 3 vsaka izmed pogodbenih držav dolžna nudi i pomoč drugi državi in sicer takoj po priporočilu sveta Dništva narodov, čim bo izdano na podlagi čl. 16 statuta Društva narodov. Prav tako je dogovorjeno, da bosta obe pogodbeni stranki nastopili skupno pri svetu Društva narodov, da bi izdal potrebna priporočila in sicer takoj, kakor hitro bi zahtevale okoliščine, v primeru pa, če ne bi svet Društva narodov iz kakršnihkoli vzrokov izdal nobenega priporočila in če bi svet ne sprejel soglasnega sklepa, da si nudita kljub vsemu medsebojno pomoč. Prav tako je dogovorjeno, da se ima vzajemna pomoč, predvidena v tej pogodbi, uporabiti samo v primeru, če bi bil izvršen napad na ozemlje ene ali druge pogodbene države.
2.	Ker imata obe vladi namen, da ne prideta s to pogodbo v nasprotje z obveznostmi, ki sta jih sprejeli prej proti ostalim državam, je dogovorjeno, da se določbe te pogodbe ne smejo uporabiti za cilje, ki bi bili nezdružljivi z obveznostmi, sprejetimi od ene izmed pogodbenih držav, ki bi jo izpostavile sankcijam mednarodnega značaja.
3.	Ker smatrata obe državi, da je treba želeti zaključitve regionalnega sporazuma, ki bi imel za cilj organizacijo varnosti med državami, katere bi nanj prista'e, in ki bi imel na drugi strani za posledico obveznost vzajemne pomoči, si priznavata pravico, da v primeru potrebe sodelujeta posredno ali neposredu- pri takem sporazumu.
4.	Obe vladi ugotavljata, cL so pogajanja, ki so dovedla do podpisa te pogodbe, bila začeta z namenom, da sc izpopolni sporazum o varnosti, ki bi obsegaj d " ve na severovzhodu Evmoe, namreč Zvezo sovjetskih republik, Nemčno, češkoslovaško, Poljsko kakor tudi baltiške države, sosedne države Sovjetske unije pa da poleg tega sporazuma sklenejo > godbo o medsebojni pomoči R" Ije, Fran-ciie in Nemčije, po kateri bi vsaka izmed teh držav imela dolžnost nuditi p>-. oč onemu, ki bi bil napaden od strani ene izmed teh treh držav.
Čeprav okoliščine doslej še niso dovolile zaključitve teh sporazumov, o katerih menita nogodbeni stranki še nadalje, da jih je treba skleniti, se imajo obvez-no«ti. ' , jih vsebuje francosk«-rnska pogodba o V7aiemni pomoči kliub vsemu razumeti tako. kakor da se imajo uporabljati samo v mejah, predvidenih v prvot-
no projektiranem trojnem sporazumu, in neodvisno od obveznosti, ki izvirajo iz te pogodbe. Poudarjeno je obenem, da se ima v skladu s francosko-rusko pogodbo o nenapadanju, podpisano 29. novembra 1. 1932, brez škode za celotnost obveznosti, ki izvirajo iz tega pakta, v primeru, če bi bila ena ali pa obe pogodbeni stranki predmet napada ene ali več evropskih držav, ki niso omenjene v zgoraj omenjenem sporazumu treh, druga pogodbena stranka abstinirati za ves čas spora od vsake pomoči ali podpore, bodisi posredne ali neposredne, v korist napadalcu ali gotovemu številu napadalcev.
V zvezi s tem izjavljata obe pogodbeni stranki slovesno, da nista vezani z nobenim sporazumom mednarodne pomoči, ki bi bil v nasprotju z obveznostmi tega pakta.
Moskva, 5. maja. Današnji sovjetski listi pišejo obširno o francosko-sovjetskem paktu in poudarjajo, da bo zbližanje in sodelovanje med obema državama rodilo velike sadove tudi na gospodarskem polju.
Pogajanja Rusije
z baltiškimi državami
London, 5. maja. g. Kakor poročajo tukajšnji listi, so pogajanja med Rusijo in vladami treh baltiških držav o pristopu k evropskemu sistemu varnosti v polnem teku. Baltiški poslaniki v Londonu so nedavno zaprosili informacije v angleškem zunanjem ministrstvu o angleškem stališču glede baltiško-ruskega pakta. Dobili so zagotovilo, da angleška vlada odobrava njihovo mnenje.
Izjava Kerenskega
Pariz, 5. maja. AA. Bivši predsednik ruske vlade Kerenski je izjavil poročevalcu »Petita Journala« med drugim, da je francosko-ruski pakt uspeh za Francijo, vendar pa misli, da Francija precenjuje moč Sovjetske unije
Francosko-poljska pogajanja
Pariz, 5. maja. Vse kaže. da bodo fran-cosko-poljska pogajanja potekala ugodno. Držanje Poljske napram Franciji je postalo v zadnjem času mnogo bolj prijateljsko
Beckov obisk v Rimu
Rim, 5 maja Tu trde. da bo poljski zunanji minister Beck v kratkem obiskal Rim.
Naročite — črtajte »ŽIVLJENJE iN SVET

Pomorsko-trgovska akade uilja In zakon o univerzah
Omogočimo absolventom pomorsko-trgovskih akademij študij na naših vseučiliščih
tomobij v ljubljansko bolnišnico, kjer se je Kopač kmadu osvestil. Kopačevo stanje je
Vprašanje vpisa absolventov pomorsko-trgovskih akademij kot rednih slušateljev na naša vseučilišča datira že iz leta 1918. Od takrat p« do danes se je o tem pogosto razpravljalo v časopisju, posebno v »Jugoslovenskem pomorcu«, na raznih anketah. odpošiljale so se ministrstvom in rektoratom razne spomenice. Tudi danes se absolventom pom. trg akademij onemogoča vpis kot rednim slušateljem na naša vseučilišča, čeprav imajo te akademije z zaključnim izpitom stopnjo popolne srednje šole z višjim tečajnim izpitom in katerih učni načrt popolnoma odgovarja učnemu načrtu srednje šole. Še več, v po morskih trg. akademijah se učenci usposobijo še strokovno in praktično v pomorskih predmetih. Na teh akademijah se predava mnogo več tvarine iz matematike. fizike, zemljepisja in zgodovine (še pomorska geografija in zgodovina!) in v teh predmetih imajo absolventi akademij vsekakor prednost pred srednješolci. Pomorsko trgovsko in menično pravo se na srednjih šolah sploh ne predava. Srednješolci. ki se prava ne uče, so lahko redni slušatelji pravne fakultete, dočim je absolventom pom. trg. akademij, ki so študirali tri panoge prava, to onemogočeno. Italijanščino, ki se predava kot obvezen predmet samo na srednjih šolah v Hrvatskem Primorju in Dalmaciji kot v pomorsko trg. akademijah, lahko abiturienti srednjih šol poslušajo na univerzah, absolventom pom. trg. akademij pa to ni dovoljeno. Srednješolci, ki se angleškega jezika ne uče, ga lahko poslušajo na univerzi. absolventi pom. trg. akademij, ki so se ga učili vsa štiri leta po 4 ure tedensko, tega ne smejo. Pomorske predmete, nautiko z astronomijo, meteorologijo z oceanogra-fijo in ladjedelništvo, ki se v pomorsko trgovskih akademijah predavajo v II., III. hi IV. razredu po 4 do 6 ur tedensko, je absolventom teh šol na univerzi onemogočeno poslušati, pač pa je to dovoljeno srednješolcem, ki se teh predmetov v sred-, nji šoli niso učili. O. logika in pravičnost!
Napačno je naziranje, da so pomorske trgovske akademije strokovne šole, saj iz teh šol ne prihajajo niti poročniki, niti pomorski kapetani, temveč so to prave srednje šole, po svojem učnem načrtu in programu zelo blizu realnim gimnazijam, ki bodočim poročnikom in pomorskim ka-petanom nudijo splošno izobrazbo za njih bodoči poklic. Resnica je, da se v pomorsko trgovskih akademijah posveča več pozornosti predmetom, ki jih bo potreboval bodoči pomorski kapetan v svojem v oklicu. a na potovanjih s šolsko ladjo se učencem nudi prilika, da vidijo tuj svet, da razširijo svoje obzorje in da V prirodi ocenijo svojo moč in napravijo sklep, ali se bodo po končanih naukih posvetili pomorskemu poklicu ali ne. Pravo, strogo strokovno pripravo za poklic pomcrrščaka dobi absolvent te akademije šele po narejenem noročniškem. odnosno kapetanskem izpitu. Tj izpiti so državni izpiti, ki z akademijo nimajo ničesar skupnega; vodi jih direkcija pomorskega prometa v Splitu. _ Neopravičeno je, da se absolventom naših pomorsko trgovskih akademij, ki imajo v svojih predmetih veliko prednost pred srednješolci in katerih podlaga je dovolj trdna tudi za naše univerze, onemogoča Študij kot rednim slušateljem na poedinih fakultetah. Naše univerze ne smejo podcenjevati naših pomorsko trgovskih akademij. katerih absolventi se sprejemajo kot redni slušatelji na vseh tujih vseučiliščih. Dolžnost nas vseh je, da se znebimo srednjeveške mentalitete, nelogičnosti in zapostavljanja našega pomorskega naraščaja v vsakem pogledu.
Kje je vzrok, da se opravičenim zahtevam absolventom teh akademij še danes ni zadovoljilo Odgovor je silno lahek: Po-man Tkan je pomorske zavesti!
Ne zavedamo se dovolj, da živimo ob vedno bijoči žili življenja, ob morju, in da so z njim zagotovljene Jugoslaviji moč, samostojnost in enotnost! Tudi ne upoštevamo dejstva, da politično moč vsake države med vsemi panogami narodnega gospodarstva dviga v prvem redu pomorstvo in da v svetu vidljivo in neizpodbitno naj-
očitneje gospodarsko moč svoje države predstavljajo trgovske ladje, ki so v tujini najboljše merilo volje, moči in podjetnosti naroda.
Dan za dnem čujemo na raznih predavanjih, razstavah, mitingih in drugod prave hvalospeve našim pomorščakom za njih delo na kulturnem in ekonomskem napredku našega Primorja, na drugi strani pa z nerazumljivimi uredbami onemogočamo viš jo Izobrazbo našemu pomorskemu nara' ščaju.
Trgovinska mornarica je bila prva, ki je
občutila svetovno gospodarsko krizo. Pri-rodno, da tudi naši trgovinski mornarici ni prizanesla. Tako danes mnogi absolventi teh akademij čakajo tri leta in še več na službo na ladjah, pa zaradi splošnega gospodarskega zastoja in hiperprodukcije inteligence ne morejo dobiti službe tudi ne na kopnem.
Pomorski poklic je težaven. Zato je po-popolnoma opravičeno, da se absolventom pomor.-trg. akademij, ki imajo sposobnosti, sredstva in voljo, izpopolniti se v neki s pomorstvom sorodni ali vzporedni stroki, dovoli študij pomorskega prava, matematike, navtike z astronomijo, fizike, meteorologije s oceanografijo, ladjedelništva, zgodovine in zemljepisja.
Absolventi pomorsko trgoskih akademij s fakultetno izobrazbo bi koristili naši državni upravi posebno v onih resorih, ki so v zvezi z našo pomorsko politiko, in bi kot strokovnjaki s svojo praktično izobrazbo mnogo prispevali, di tudi ta tako važna panoga harodnega gospodarstva — pomorstvo — dobi v naši državi mesto, ki ji pripada.
■ Potreba šole tudi zahtev^ reSitev tega vprašanja. Bodoči nastavniki pomorskih predmetov v pomorsko trgovskih akademijah bi se bolj pripravili za svoj poklic, če bi jim bilo dovoljeno, da se po dovršeni pomorsko trgovski akademiji takoj vpišejo za redne slušatelje vseučilišča in tako po rednem potu nadaljujejo svoj študij.
Zahteve absolventov pomorsko trgovskih akademij so opravičene, zato je dolžnost onih, ki jim je pri srcu bodočnost našega pomorskega naraščaja, pomorstva ih države. da podprejo naše mlade Pomorce pri njih stremljenju.
če hočemo sebi in poznim rodovom ohraniti naše mlado pomorstvo in sloves odličnega pomorskega naroda, pripustimo uka-željni pomorski naraščaj k visokošolskemu študiju, ker je to v interesu naše pomorske politike in države.
Veličan Fink na zadnji poti
Ljubljana, 5. maja.
Danes popoldne je nastopili zadnjo pot
upokojeni dolgoletni meetni blagajnik in zvesti Slan Ljubljanskega Sokola g. Veličan Fink Ob 16. je pred hi so žalosti na Poljanski cesti 15 šentpetrski župnik g. Pe-trič ob asistenci blagoslovil krsto, nato ee je pa začel pomikati žalni sprevod na čelu katerega so nosili križ in mnoso krasnih vencev Sledila je depmtacija Ljubljanskega Sokola 8 praivroiri nod vodstvom staroste br Kajzeljp Z3 krsto so stopali uža,losčeni sorodnik: nato na ?ui>an g. dr. Ravnihar v spremstvu vištetf« iržavne?a tožilca g. dr. Gra«sell"''a. celotno magistralno uradništvo pod vodstvom ravnatelja g. Jančigaja. predsednik JČL 2. Rasto Pustoslemšek. magi-stratni nadsveitmik v pokoju g. Govekar, g. dr. Majaimn in števtei drugi. Pogreb je krenil na pokopališče k Sv. Križu, kjer so blagega moža položili k večnemu počitku.
Kolesar vozmti
Ljubljana, 5 maja. Popoldne se je peljala iz Ljubljane družba štirih gospodov na zapravljivoku proti Pirjav: gorici. Na nepojasnjen način je prišel pod voz v Pijavi gorici kolesar Valentin Kopač in obležal na cesti t razbito glavo. Iz Pfjave gorice so pozvali reševalno podajo v Ljubljani na pomoč, vendar reševalci niso mogli odriniti tja. Kmalu nato i,p noSkodovartra oreoeljs,! neki zasebni av-
ILUSTROVAN TEDENSKI OBZORNIK
ŽIVLJENJE IN SVET
VAM NUDI TEDENSKO POUKA IN ZABAVE V BESEDI IN SLIKI
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, Ljubljana. Knafljeva ulica
* in stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga? 40 Din ra fetrt leta 20 Ditl Posamezni zvezki se dobijo po t Dtti
resno.
Propagandno-gospodarska ekskurzija v Levanto
Beograd, 5. maja. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine in Jugoslovensko-pa lestinsk gospodarski odbor bosta priredila prvi propagandni gospodarski ialet v le-vanteke dežele s luksuzno ladjo »Princesa Olga« Jugoslovenskega Lloyda v Zagrebu. Program potovanja: Odhod iz Splita v soboto 1. junija ob 10., odhod iz Dubrovnika « soboto 1. junija ob 21.30. odhod iz Pire-ja v ponedeljek 3. junija ob 16. Prihod v Aleksandrijo 5. junija ob 7., odhod iz Alek-samdrije v sredo 5 junija ob 14., prihod v Haifo v četrtek 6. junija ob 12 Bivanje v Palestini od četrtka 6 junija do srede 12. jiunijA V sredo 12. iunija odhod z vlakom iz Palestine v Egipt Prihod v Kairo v četrtek 13. junija. Bivanje v Egiptu od četrtka 13. junija do sobote 22. jumrija. Odhod iz Aleksandri je <? soboto 22. junija ob 19.. prihod v Pirej v ponedeljek 24. junija ob 11. Odhod iz Pireja 24. junije ob 18., prihod ^ Dubrovnik v sredo 26. junija ob 5. Odhod ii Dubrovnika 26. junija ob 9. in prihod v %lit 26 junija ob 18.30.
Za tO| potovanje Jugoslovenskega Lloyda v Zagrebu je dovoljena udeležencem, trgovcem izvoznikom, ki ee bodo prijavili preko zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, izjemno nizka cene zia vožnjo tja in nazaj in za oskrbo na ladji »Princesa Olga«.
Kakor se iz gornjega programa vidi, ee izletniki lahko vkrcajo na ladjo v Splitu, Dubrovniku ali Pireju ter se peljejo z ladjo preko Aleksandri je v Haifo ter se tem izkrcajo. '.
Za biiranja v Palestini priredita Zavod za pospeševftoje zunanje trgovine ln jugoslo-venskoi»«estinski gospodarski odbor 7., 8. in 9. junija poslovna predavanja za naše in palestinske gospodarstvenike. 10. in 11. junija ptf bo razgled in obisk posameznih znamenitosti v Palestini (Haifa, Jala, Tela-viv, Jeruzalem, Mrtvo morje itd.), v sredo 12. junija odhod iz Jeruzalema z vlakom v Kairo čez Sueški prekop. V četrtek 13. junija in 14. in 15. junija bodo imeli naši gospodarstveniki konference z epi pisk im i tovariši. Prihodnje dini 16., 17. in 18. junija si bodo izletniki ogledali egiptske znamenitosti (piramide, muzeje, grob Tutan-kamna, Nil itd.), 19. junija pa ho odhod z vlakom v Aleksandrijo in konferenca s tamkajšnjimi gospodarstveniki vse do odhoda ladje, to je 22. junija.
Namen tega izleta je, da ee da priložnost izvoznikom našega blaga, zlasti izvoznikom živeža in takšnega blaga, ki se hitro pokvari, d&se osebno seznanijo z vsemi tehniškimi ng&avamj za prevoz takšnega blaga z Iadjtf'»Princesa Olga« in z vsemi tehniškimi naravami pristanišč v Haifi in Aleksandriji aa spravljanje takega blaga.
Konference v Palestini in Egipitu, ki jih bo organiziral zavod za pospeševanje zunanje trgovine skupaj z jugoelovensko-pale-stinskim gospodarskim odborom, imajo namen spraviti naše izvoznike v neposredne stike s palestinskimi in egiptskimi uvozniki, tako da se bodo na mestu lahko s temi uvozniki pogovorili glede praktične strani prodaje našega blaga in za sklenitev novih kufpčijskih zvez.
Ti razgovori bodo v toliko olajšani, ker bodo mnogi izvozniki lahko vzeli s seboj manjše poizikusne partije blaga, ki ga bo za neznatno odškodnino prepeljala ladja »Princesa Olga«. Na teh konferencah bo posebna pozornost posvečena plasiranju teb-le naših proizvodov:
1. mesa, suhega in 9vežega, svežega in suhega sadja in povrtnine; 2. žita, moke in izdelkov iz moke; 3. sir in maslo; 4. tobak v listih; 5. cikorija, hmelj, gobe, zdravilna zelišča, kvas, gorčica; 6. kis, pivo, vino, konjak in likerji; 7. sladkor; 8. ribe in konzerve in 9. vse drugo, kar bi še utegnilo priti v pošrtev.
Naši iizvoBniki, ki bi ee žeSeM udeležiti tega propagandnega gospodarskega izleta v jutrove dežele, se opozarjajo, naj se nujno in neposredno prijavijo zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Rathički dom. telefon št 18.327 ali 12.310, kjer dobe vsa potrebna podrobna pojasnila. Prijave 6e sprejemajo najdalje do vštetega 10. maja.
Inozemski delavci zapuščajo Francijo
Pariz, 4. maja. AA. »Echo de Pariš« priobčuje razgovor ž ministrom za delo qacquierjem o ukrepih vlade proti brezposelnosti. Vlada je morala zaradi tega omejiti uporabo tuje delovne sile v Franciji. Od novembra lanskega leta je s tem v zvezi odšlo iz Francije nad 80.000 tujih delavcev. V istem času je število brezposelnih delavcev v Franciji padlo za ">0000
Izgredi v Parizu
Pariz, 5. maja. AA. Običajno nedeljsko svečanost na grobu Neznanega junaka je hotelo okoli tisoč mladeničev zlorabiti za strankarsko politično demonstracijo. Policija je demonstrante razgnala. šest oseb je aretirala
Mlad umetniški par iz Zagreba pleše v Ljubljani
7. t m. bo v operi baletni večer dveh mladih zagrebških umetnikov, Mie Čorakove in Antona Vujaniča, ki sta si znala kljub svoji mladosti priboriti velike in le pe umetniške uspehe. Mia Čorakova. ki je pričela študirati z 12 leti ples v Zagrebu pri baletni mojstrici Josefini \Veissovi je nadaljevala študij pri Margareti Fromano-vi in bila obenem volonterka pri zagrebški operi, kjer je nastopala kot soloplesal-. ka v najrazličnejših operah in baletih. Na-I stopala je tudi na samostojnih plesnih večerih Nato se je izpopolnjevala na Dunaju pri znameniti plesalki Gertrudi Krau sovi (skupaj s Katjo Delakovo), ter pri "letnih mojstrih Godlewskem in DuJ»oi-su Od vseh teh učiteljev ji je dala največ Gertruda Krausova. ki jo je naučila plesal-sko misliti in ustvarjati Plod tega je hrvatski narodni ples na glasbo Šafranek-Kaviča. prva samostojna kreacija Mie Čorakove.
Vrnivši se v domovino je žela v Zagrebu naravnost triumfalne uspehe. Izbrala si je za partnerja Antona Vujaniča. Pozneje je odšla z njim spet na Dunaj, kjer s'a skupno študirala pri Gertrudi Krausovi, Lily VVieldenovi in Duboisu Vse kritike hvalijo enodušno njen izredni plesni dar, njeno invencijo in tehnično dovršenost. Nad vsem vlada okus. otmenost. Njena umetnost je čista, brez najmanjše primesi erotike. Takisto je Anton Vujanič talentiran, mlad plesalec. Njegovo lepo, izvrstno trenirano telo je zmožno mnogega izražanja. V skupnem delu sta dosegla oba plesalca tolik kontakt, da so njuni nastopi edinstveni in zaokroženi. Oba plesalca sta bila v Parizu učenca pri Egorovi, Pre-obraženški in Kšesinski, treh balerinah svetovnega slovesa, ter sta trenirala skupno s svetovnimi plesalkami iu plesalci: Fe-lijo Dubrovsko, Lucieno Lamballovo, So-Iango Schwarzovo, Lucetto Dursouwalovo, Čerkazovim, Vujačevim ln Eglewskim. S trupo Bronislave Nižinske sta sprejela an-gažma v Monte Carlu, kjer je plesala Mia čorakova soloplese, katere je časih plesala Nižinska sama. Žela je z njimi največje uspehe.	M. SI—a.
Sorsko polje se izreka za regulacijo Sore
Sora, maja. Nepregledna škoda, ki jo napravlja Sora leto za letom, ob vsakem količkaj večjem deževju, je prisilila prebivalce Sorskega polja, da so začeli resno razmišljati o poživitvi Vodne zadruge, ki si je že pred vojno vneto prizadevala, da spravi vprašanje regulacije na dnevni red. Vodna zadruga si je takrat nabavila že dokaj gradiva in tehničnih pripomočkov. Svetovna vihra je delo ustavila in tako je minilo polnih 2o let, ko je živel samo spomin na to prekorisino ustanovo.
Te dni pa je bil postavljen Vodni zadrugi nov temelj, na pobudo kmetovalcev Sor-škega polja Sestanek interesentov je bil izvrstno obiskan. Poudarjalo se je, da ne gre za ureditev samo enega dela Sorine struge, maiveč za ves njen tok od Škofje Loke do Medvod. Sedanja regulacijska dela, ki potekajo v najlepšem redu, naj bodo sestavni del celotnega programa. Naglašala se je opasnost, ki grozi vasi Dol, ki je pozidana nedaleč od struge in bi utegnila vas pri posipanju brežin zgrmeti v Soro. Na sestanku je bil izvoljen akcijski odbor, ki mu predseduje Gašper Pečnik iz Gosteč. Želimo resnemu prizadevanju popoln uspeh.
»Mi Slovenci vinca ne prodamo., cc
Ljubljana, 5. maja. V prvih treh mesecih je letos potočila Ljubljana 769.125.60 1 vina. To je precej več, kakor lani ob tem času. Na posamezne mesece odpade konzum viha: januar 239.086 1, februarja se je konzum povišal na 259.692.60 l, pač zato, ker je bil takrat v prvi polovici predpust, katerega bilanci v ostalem ni bila mnogo razveseljiva, a marca je izteklo 269 447 I vina. Če povprečno računamo za liter vina 12 Din, je v Ljubljani šlo za »zlato« vinsko kapljico že v samih prvih treh mesecih 8,229.507 Din. Potrošnja piva pa nazaduje od leta do leta: Ljubljančani so januarja popili 20.415.50 1, februarja 17.884 in marca 17.085 1, skupno v 3 mesecih 55.368.50 litrov, v vrednosti 498.316 Din.
Velik gospod, velik slepar
Beograd, 4. maja Beograjska policija je v sredo izdala tiralico za 291etnim Borislavom Todorovi-čem, ključavničarjem iz Gornjega Mila-novca, ki je ponaredil vložne knjižice Poštne hranilnice in dvignil precej denarja Sresko načelstvo v Crikvenici je bilo obveščeno, da se nevarni slepar skriva
najbrž na njegovem področju. Sum je padel naposled na razkošnega tujca, ki je pod imenom inženjerja DTagutina Kojiča že tri dni stanoval v crikveniškem hotelu »Terapiji«. Ko so ga policijsk. organi hoteli legitimirati, je bil mož silno dostojen in da bi policiste preplašil, je od natakarja zahteval, naj ga telefonično zveže z nekimi najvplivnejšimi osebnostmi v državi. Policijski organi so morali poklicati na jomoč sreskega pristava, da so pregledali prtljago sumljivega tujca. Kaj kmalu so našli njegove prave papirje ir tudi nekatere pripomočke njegovih sleparij. Pod Vafno stražo so Todoroviča ^d-premili v Beograd.
Prvo leto sterilizacije v Nemčiji
Na kongresu nemških kirurgov v Berlinu 2t aprila t. 1. je bilo prvič podano uradne poročilo o izkustvih sterilizacije moških in žensk za prvo leto, odkar je v veljavi ta strogi zakon evgenike. Javijene so bile tudi številke o doslej izvršenih operacijah, pri čemer je referent poudarjal, da je število 200.000 operirancev, ki jih je 7<rr;bčil nemški tisk, močno pretirano. Sterilizacij je bilo doslej izvršenih vsega okpli 45.000. Iz poročila glavnega referenta izhaja tudi. da ni zdravnik oni. ki določa upravičenost sterilizacije, marveč je v tem pogledu merodajno edino sodišče, ki je izreklo sodbo. V mnogo primerih zdravnik niti ne izve, zakaj je bik prisojena ta dalekosežna operacija Vendar zdravnik povsem odgovarja za operacijo in za nje posledice. Zato pa mora pacienta najnatančneje preiskati in javiti stdišču, ako smatra kirurški poseg za opasen ali nepotreben. V nasledniem primeru mora od sodišča zahtevati nov odlok.
Pri doslej izvršenih operacijah je šlo v 98% primerih za dedno obremenjene osebe, alkoholike, božjastnike in kratene. Ženske so bile sterilizirane do 45 let, moški pa do 55 let starosti, v posameznih primerih celo po 60. ali 70. letu. O sterilizaciji z rentgenom na kongresu ni bila dopuščena razprava, poročevalec pa je zagotavljal, da so se vsi sterilizacijski nalogi izvrševali edino kirurškim potom. Operacija sama ni brez nevarnosti, vendar so nekateri smrtni primeri pripisati raznim boleznim in komplikacijam, ki se nikdar ne dado popolnoma izločiti.
Škodljive posledice v telesnem ali duševnem pogledu, ki so se jih bali nekateri zlasti pri mladih operirancih, niso nastopile v nobenem primeru. Zakona se je javnost brž privadila, zlasti pa ga pozdravljajo nemški zdravniki in evgeniki-strokovnjaki, ki se popolnoma strinjajo z duhom njegovih določb in z načinom izvajanja. Evgeniki so prepričani, da se bo na ta način iz narodnega telesa izločilo vse, kar je slabega in izrojeftega.
Vsekakor je omembe vredno, s kakšnim navdušenjem so se nemški zdravniki postavili v službo narodnega socializma in se popolnoma pridružujejo nazoru, da je sterilizacija edina pot, da se narod reši pogubnega vpliva pokvarjencev in manjvrednih poedincev.
Zgorela ladja
V glasgo\vskem pristanišču je te dni tik pred splovitvijo zgorela ladja na dva vijaka »Manvarri«, ki bi jo bili morali spustiti v morje 1. maja. Ogenj je izbruhnil iz neznanega vzroka v nekem skladiščnem prostoru in je tako razžaril železne ploče, da ni nihče upal stopiti nanje. Ladja je dva dneva gorela, šele po tej dobi se je gasilcem posrečilo lokalizirati požar, ki je povzročil katastrofalno škodo.
Vremenski pregled
Evropa: Visok pritisk vzdržuje ffretežno vedro vreme nad evropskim kontinentom razen v Franciji m na Sredozemskem morju, kjer vlada slaba depresija z oblačnim in deževnim vremenom. Temperatura se je dvignila po vsej Evropi; mraz je bil ponoči na Poljskem in na Balkanskem polotoku. Jugoslavija: Vedro v vsej državi, nekoliko oblačno v Primiturju. Temperatura ee je dvignila v vsej državi. Zmeren nočni mraz v drinski, zetski :n moravski banovini. Minimum Kraljevo —2. maksimum Zagreb + 19 Novosadska vremenska napoved za danes: Vedro v vsej kraljevini, nekoliko oblačno bo na zapadu in severoaaipadu. Temperatura se bo dvignila.
Objave
Koncert o početku in razvoju opere bo v dvorani kina Dvora v Kolodvorski ulici pod okriljem »Sloge« v ponedeljek 6. t. m. ob 20. Koncertna in operna pevka ga. Pavla Lovšetova bo izvajala spored, ki obsega arije iz vseh važnih razvojnih dob opere do 20 stoletja. Razvoj opere bo tolmačilo poljudno predavanje. Sloves umetnice je jamstvo za prvovrstni umetniški užitek Vsi ljubitelji opere in koncerta iskreno vabljeni. Vstopnice prodaja Matična knjigarna.
Breze v pomladi
Prijateljem prirode se odpira zdaj svet, poln skrivnostnega snovanja. Paznemu očesu ne uide tajinstveno zaporedje, s katerim si osvaja pomlad nižine in kasneje gorč. Zakon narave je razvrstil vse brstenje in plojenje tako, da vsaka rastlina v odmerjenem času lahko zadosti svojemu nagonu, še preden je ozelenel gozd in grmičevje, so zacvetele prve pomladne znanilke, ker bi jim kasnejše listje dreves lahko odvzelo prepotrebno sončno svetlobo in toploto. Prašne mačice in drobni plodni nastavki nekaterih dreves so tudi spravili svoje plojenje prej ko so se krošnje odele z listjem. Na tzprehodu v Tivoli tn dalje čez Rožnik se ti prav Itakor odprta knjiga razodeva mikavno zaporedje, s katerim odeva pomlad bilke in drevje. Med drevoredi, smrekovimi gaji hi drugimi nasadi pa se prav zdaj najlepše odražajo breze
Kjer raste breza tam je svetlo naokrog. Vse na sijaj je prijetno, duhteče, presrčno živahno, pa obenem plašno ta boječe da jo lahko primerjaš mladi, neizkušeni da micl. Seveda je njeno deblo le tja do do-zorelosti blesteče belo da nas spominja na "veže zapali smes AH Aenrav se v poznih n-ieno flpMrt vtoAkr« por* nrtraste « hra pavo. sivorfavo ikorjo se zsroral vendarle blešče veje krošnje v nežni, alabastrovi be-
lini; dokler drevo ne usahne. Zato breza nikoli ne izgubi svojstva, da jo videvamo že od daleč kot belo drevo, ki se prijetno odraža od okolice.
Kot rastlina je breza prav skromna in uspeva na vsakem tferenu. Najdemo jo med mofsko obalo Evrope do najskrajnejše drevesne meje na severu ali v visokih gorovjih Pomeša se med bukve, hraste in iglavce. raste nenavadno hitro, čim preraste okolico, ima solnca za svojo potrebo dovolj. Visoka drevesa, če Jo prerastejo, jo počasi ugonobe.
Prijetneje ji je v družbi s topoli, jelšami, vrbami ter drugimi svetlobo ahko prepu-■čajočimi drevesi, najlepše pa uspeva, če sama zavzema prostor, uživajoč z vseh strani svetlobo. Pri nas tvori redkeje enoten gozd, na ševeru Evrope pa se razraste v prostrane gozdove Na milje daleč je zraščena ž revnim, peščenim svetom sever-novzhodne Nemčije Poljske Rusije in Si birije. rvoreč temnemu ozadju iglavcev ijubko bel kontrast Kakor pri nas lipe in kostanji, tvorijo na evropskem severu breze 1olge in svetle drevorede po vaseh in mestih Na obalah Baltika kier veter razna-ša pesek-sipin je breza zvesta spremljeval kf» pokopališč tn kakor ie breza žartovoll na 8 skromfio	kier ne ufmeva že tio-
Mptnrt	io ^»cMPTrio OP
pustem Krasu na celo dale* na nnSpm Jugu in na goličavah Apeninov. V naših vrtovih
in nasadih je to plemenito, privlačno drevo vredno svoje pozornosti.
Pozimi tvori breza ostra nasprotja ostalemu drevju. Hrast, bukev, iipa itd. se pozimi slečejo do golega, okleščeni vrhovi štrle k nebu. Brezina krošnja pa stremi kakor volni slap k nebu ter se na višku spet razlije k zemlji. Spominja s tem na vrbe žalujke, s svojo bakreno poanto pa na dalje brsteče življenje Vsaka sapica se poigrava s tankimi vejicami.
V pomladi objema njen vrh skrivnostno, bledorumeno nastrojenje. V tem stanju je breza najlepša, vse na njej je nezadržano pričakovanje Se preden se vrnejo lastovke in zacveto podlesne vetrnice, nastavi tudi ona pomladi svoje cvetove. Moške mačice, ki so že od jeseni trde visele raz vej se odpro in sipljejo na blizu nastavljeni ženski cvet svetlorumem prah.
Čeprav breza nagle in bolj ^odaj ko drugo drevje ozeleni, vendar jo okolica kmalu zasenči Listi namreč kasneje le polagoma rasto In ker Je listje prav redko daleč vsaksebi, ostane breza še dolgo v po mlad kot simbol redkega svetlega zelenja Ali v mahi ko se izpopolni njeno zelene materinsko naročie Dostane breza ono prikupne devtškobelo drevo s katerim take radT Irtftse naši verniki Izveličarjevo pot ns nmcBRHnl* r»n mpsttb 'ti vaseh
Lepa Je rvvmlart v prirodi, ne hodimo zaprtih oči mimo nje!	—ine
Turne je spet zahteval
smrtno žrtev
Včeraj popoldne se )e ponesrečil na Tome« ltfetni knjigoveški vajenec Mirko Dovič — Prepeljan v ljubljansko bolnišnico ie proti večeru umrl zaradi hudih
notranjih poškodb
Ljubljana, 5. maja.
Priljubljena plezalna tura Turne pod
Šmarno goro, kjer sta se pred leti smrtno ponesrečila eden naših najboljših plezalcev Lojze De Reggi in neka mlada turistka, je danes spet zahtevala žrtev. Skoro z vfha je strmoglavil v globino 19-letni knjigoveški vajenec Mirko DoviČ iz Male vasi pri Ježici.
Dovič je šel popoldne z dvema tovariše-' rna na šmarno goro. Med potjo pa so se domenili, da naskočijo Turne Okrog 15. so plezali na strmo skalo, ko je DoviČU na g":adki polici nenadno spodrsnilo, da je padel iz višine 10 m, nato se je pa kotalil še po peščenem produ.
Tovariša in drugi, ki so opazili nesrečo, so mu naglo prihiteli na pomoč in ga za silo obvezali. Na pomoč so bili pozvani reševalci, ki so naglo prihiteli z reševalnim
avtomobilom V Vikerfte. Precej potOlčene-ga Doviča sO naložili na noeilniee in ga po napornem prenosu s pobočja šmarne gore zanesli na avtomobil in prepeljali v bolnišnico. Tam SO Ugotovili, da si je ponesrečenec zlomil desnd nogo V kolku. Precej je tudi potolčea po glavi in hrbtu. Poleg vidnih zunanjih je pa dobil tudi resnejše notranje poškodSe. Ponesrečenec je bil sicer ves Cas pri Zavesti, vendar je ie s težavo gOvdfil. Zdravniki so storili vse, da bi rešili poškodovanca, a je bil ves trud zaman, dasi je sicer spočetka obstojalo upanje, da bo možna rešitev. Kmalu po 18. uri se je začel smrtni boj, ki mu je mladenič podlegel nekaj pred 19. uro.
Ponovna fle^reča na Tiiiticu naj bo turistom iri izletnikom v opomin, da je potrebna pri plezanju na mirite vsa previdnost.
aribor preko nedelje
Proslava jubileja angleškega kralja v Mariboru
Sinoči je bila v dvorani »Vesne« prisrčna proslava srebrnega vladarskega jubileja angleškega kralja Jurija V. Krasne so bile spominske besede, ki jih je izpregovorila v uvodu delavna predsednica tukajšnjega Angleškega krožka profesorica Oxleyeva. Sledila sta nastopa odličnega kvarteta z .Mozartovim kvartetom v B-duru in našega odličnega tenorista g. Živka, ki je ob sprem-Ijevainju znanega mariborskega harfista Lu-keša odpel dve klasičhi angfleški pesmi itt Z1T10V62H » Metuljčka«. Ga. 9tu-demona-Rombottonova pa je z lepo interpretacijo in ob spremljevatijn g6. Špendalo-ve na klavirju otipela tri sodobne angleške pesmi.
Požar v mariborski okolici
V Lobnici je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnice Ivanke Jamnikarjeve. Plemeni so prešli tudi na stanovanjsko poslopje. Obe poslopji sta pogoreli do tal in znaša škoda preko 30.000 dinarjev. Gasilcem se je posrečilo omejiti požar, da ni prešel na sosednja poslopja.
Tihotapski zgodbi
Pravcato tihotapsko odieejado je doživel neki Franc Has iz Špilje, Znanemu veleposestniku Josipu Baumanu v Št Ilju je ukradel sodček s 60 litri žganja in ga nato vtihotapil na avstrijsko stran, kjer je izkušal žganje vnovčiti. Za vse pa so izvedeli avstrijski orožniki, ki so sodček zaplenili.
meditem ko ee je He<su posrečilo pobegniti rta našo srtrart; Has pa tudi tttkaj ni imel sreče. Prijeli so ga ter izročili sodišču. Slič-tia itsoda je doletela 531etnega Antona Zu-panoa, ko je pti Zgornji Kungioti nameraval vtihotapiti k nam večjo količino evstrirj-dkega tobaka, Cigaretnega papirja in uži-galnih kamenčkov. Veo zalogo so mu zaplenili, fazen tega pa bo še plačal težke de-nairce.
Nevarnega vlomilca
so izsledili teeemski orožniki v osebi 251et-nega Jurija Reharja. Pri hišni preiskavi na njegovem domu so našli obilo predmetov, ki iizvirajo naijibrže od raznih tatvin. Tudi eo našli pri njem nekaj hranilnih knjižic na tu/je ime, ki vsebujejo vloge v znesku 22.000 dinarjev. Rehar je bil že večkrat kaznovan in je šele pred nedavnim prišel iz zapora
Nesreča zaradi eksplozije moznarja
Ob pfiiliki žegnamja pri Sv. Ani pri Pame-čah je eksplozija možnarja zdrobila levico l81eforreirtfU posestnikovemu sinu Ivanu Hoz-nerjn. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Smrtna nesreča pri podiranju poslopja
V Dovžah pa ee je pri podiranju gospodarskega poslopja porušilo leseno ogrodje in pokopalo pod seboj tesarskega vajenca Franca Borovniika. ki so ga izpod ruševin izvlekli mrtvega.
Celjska „Soča" je zborovala
Celje, 5. maja.
Pred dnevi je bil v mali dvorani Celjskega doma občni zbor društva »Soča« v Celju. Udeležili so se ga poleg 180 članov in članic tudi vladni svetnik g. Emilijan Lilek, dalje delegat »Soče« matice iz Ljubljane g. Urbančič, delegat društva »Nanos« iz Maribora g. Ziberna in delegat Kluba koroških Slovencev iz Celja g. Vodušek. Vsi so z lepimi in izpodbudni-mi besedami pozdravili pbčni zbor.
Predsednik se je ob otvoritvi spomnil tragične smrti blagopokojnega kralja in 7 umrlih članov (Alojza Baldasina, Ivana Rebeka, Zmagoslava Bevca, Cvetka Kovača, Miroslava Krajnca, Josipa Segulina in Ignaca Gregorčiča). Nato je razvil program emigracije, očrtal uspešno delo društva in predlagal, da se pošljejo pozdravne brzojavke predsedniku vlade in zunanjemu ministru g. Jevtiču, ministru g. dr. Marušiču, banu g. dr. Pucu in zveznemu predsedniku g. dr. Čoku.
Tajnik je poročal o delovanju društva, ki je bilo vseskozi vzorno. Društvo ima danes okoli 380 članov. Blagajnik je bil prav dober gospodar in je vodil blagajno v vzornem redu. V knjižnici, ki je poslovala enkrat tedensko, je danes 400 knjig, po katerih pridno posega mladina. Propagandni odsek je svojo aktivnost razvil posebno ob kraljevi smrti ln ob priliki razgovorov diplomatov v Rimu. Bil je v stalnih stikih z organizatorno-propagand-rim odsekom zveze v Ljubljani in žvez-r.im vodstvom. Društveni gospodar je. poročal. da sta se arhiv in inventar društva znatno povečala. Dramski in prireditveni odsek je priredil več komemoracii, pripravljal je tudi Gregorčičevo akademijo in veliko primorsko akademijo, kar je pa preprečila tragična smrt blagopokojnega vladarja
Mladinski odsek je imel 34 .sestankov, 4 literarne večere, 6 debatnih in več ko-rnemorativnih večerov. Mladina je vneto sodelovala v vseh odsekih in jo zato lahko imenujemo dušo »Soče«. Mladinski odsek si je uredil prav lepo čitalnico ter upravlja knjižnico in lokal. Mladina je na občnem zboru zahtevala uvedbo stalnih
mesečnih sestankov vsega članstva, ki bi tako stalno bilo informirano o delu zveze in emigracije sploh.
Novoustanovljeni ženski odsek se že uveljavlja. Pri lanski božičnici je pokazal svoje zmožnosti in dokazal svojo nujno potrebo. Organiziral je 9. aprila letos prodajo spominskih znakov v korist brezposelnim emigrantom in domačinom in zelo lepo uspel družabni večer.
Socialni odsek se je boril s finančnimi težkočami, kljub temu pa je svojo nalogo rešil dobro. Podprl je mnogo siromakov, a kljub temu je še dosti nepreskrbljenih sirot. Za rešitev tega vprašanja se bo morala zanimati tudi država. Socialni referent je poročal tudi o lepo uspeli božičnici, na kateri je bilo obdarovanih okoli 100 ubožcev, domačinov in emigrantov.
Nato je načelnik mladinskega odseka podal aktualen refetat O krivicah starejše • generacije do mladine. Poudarjal je potrebo preosriove nacionalnih organizacij, pokazal na delo državi in narodu sovražnih organizacij in napadel one voditelje mladine, ki mladino izrabljajo v svoje umazane svrhe in imajo za mladino le besede brez dejanj. Starejša generacija se naj za mladino pobriga, naj jo primerno spoštuje in vzgaja.
Nadzorni odbor je predlagal upravnemu odboru in načelnikom odsekov abso-lutorij s pohvalo, kar je občni zbor soglasno sprejel.
Predsednik je nato naslovil nekaj toplih besed na prisotnega zgodovinarja g. Emilijana Lileka, ki si je pridobil izredne zasluge za emigrantski pokret in ki je v dveh svojih odličnih brošurah pokazal kulturnemu svetu	■
».-j... - - v i po Aavuusenm govorih delegira *A>fce« matice in članov celjske »Soče« je bil g. Lilek izvoljen soglasno za častnega člana. G. Lilek se je za izvolitev ginjen zahvalil in obljubil, da bo delal za brate in Pestre onkraj mej, dokler mu bo mogoče.
Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, v katerem je zadostno zastopana tudi mladina. Sprejetih je bilo tudi nekaj re-
solucij. Celjska »Soča« je danes močna in trdna organizacija in stoji po aktivnosti in ugledu med prvimi v Celju.
PRIDE!	PRIDE!
Mamice Chevalier
v sijajni opereti
dola ljubezni
Avto je zadel v motociklista
Litija, 5. maja.
Davi se je zglasil pri lesnem trgovcu g. Lavrinu na Grbinu železniški uslužbenec g. Medved Pavel z Brega pri Litiji; ker je imel popoldne nujne opravke na Dolenjskem, voliti pa je moral dopoldne v Ljubljani, je zato naprosil g. Lavrina, da mu je posodil motorno kolo. Ko je opravil g. Medved svojo volilno dolžnost na ljubljanskem volišču, se je okrog poldneva hitro vračal z motornim kolesom proti domu.
Na znanem strmem cestnem zavoju pri Turku v Gradcu, kjer drži Cesta preko železniškega tira, potem pa je speljan ovinek tik ob visoki nepregledni leseni ograji, je vozil g. Medved s precejšnjo naglico proti domu. V tistem pa mu je prišel z nasprotne strani avto, v katerem so se peljali agitatorji kandidata g. Zorca iz Litije proti Vačam. Motorist, ki je v poslednjem trenutku opazil avto, se je hotel ogniti prihajajočemu vozilu in je zapeljal ha rob ozkega cestišča, v tistem trenutku pa je, že zadel Zorčev avto motorno kolo ter ga je sunil s ceste.
Medved je močno poškodovan obležal na tleh nezavesten. Iz nezavesti so ga zbudili šele prebivalci sosednjih predilniških hiš, ki so se zgrnili na usodnem ovinku -takoj po nesreči. Po ponesrečenca so prispeli z Brega njegovi domaČi, ki so ga odpeljali z vozom domov. Zdravnik, ki je nudil Medvedu prvo pomoč, mu je obvezal rane. Najbolj je poškodovan na rokah in na nogah. Pri padcu pa si je tudi raztrgal vao obleko. O nesreči so bili obveščeni tudi tukajšnji orožniki, ki so uvedli preiskavo, koga zadene krivda zaradi usodnega ka-rambola.
Pri nesreči je utrpelo veliko škodo tudi vozilo. Sprednje kolo mu je čisto zdrobljeno.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Predstave ob 7 V* in 9 M zvečer
ruskosovjetskega velefilma
Globoko znižane e
e m
>
VIHAR
Rezervirajte vstopnice!
Paramountov zvočni tednik !
Nova: Merile Mek>dye: »NASMEJ SE ŠE ENKKAtf!«
v katerem nastopajo člani
Hudo2est*enega teatra v Moskvi
ro j< delo. ki po svoji lepoti in globini presega vsa dosedanja dela Film Življenja, pesmi, godbe in
„„ ________trpljenja. •
Predprodaja vstopnic od il. do i/a 13. Ure!
Film Z. K. D.
V	prostorih Elitnega kina Matice
V	počastitev materinskega dneva Danes ob %3 uri popoldše
film, namenjen našim mamicam
MATI
Skrivnost materinske ljubezni. Najnižja vstopnina: 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 dinarja
Pot Resada Ismailovica
Beograd, pomladi
Rešad Ismailovič ni hodil v šolo, da bi videl na zemljevidu kako daleč leži Beograd od Skoplja. Rešad Ismailovič, 27 letni fant iz skopske proletarske družine, je vedel sam« eno: dela ni. Mati, mali brat in on pa morajo jesti. So ljudje, ki jedo trikrat dnevno. On — Rešad Ismailovič — njegova mati in njegov mali brat so zadovoljni z enim obrokom dnevno. Ostal mu je samo en izhod: dela ni — iti ga toraj mora iskat. In odločil se je, da ga poišče v Beogradu. Trikrat ali štirikrat na dan gre vlak iz Skoplja v Beograd. Rešad se ni vprašal, s katerim bo potoval. Za Rešada Ismailovica, ki išče delo, so ceste. Vendar, dobri proletarski bog se je v zadnjem hipu usmilil Rešada in mu dal priložnost, da se pridruži kompaniji rekrutov. Tako se je Rešad brezplačno vozil do Beograda.
V kupeju so bili veseli fantje. Radi so se smejali Rešadovim šalam, ki so mu ostale še iz službe v potujočem cirkusu. Radi so mu dali dinar, dva, da so smeli gledati, kako si Rešad Ismailovič — nekdanji der-viš — z iglo prebada lica. In Rešad je do Beograda zbral celih deset dinarjev.
Bilo jc točno ob desetih, ko je z rekruti in s svojo ubogo »pito« v roki stopil na beograjski pločnik. Sijalo je lepo pomladno solnce.
In Rešad je začel iskati delo.. *
Prvi dan: Rešad ima deset dinarjev. Oglasna deska. »Za kuhanje« — — — »Učenca za zobotehniko« — — — »Dame
sueht!---»Hotelu Imperial«--—
»Dečka za postrežbo«---ulica? — —-
Ko se je prijavil, so mu rekli: — Pred pol ure smo ga dobili. — Rešad išče hi Upa. Nosači. Šoferji. Čistilci čevljev. Kdo ve za kakšno delo? — Dela ni. Kupuje za dinar kruha. Zvečer — Borza dela. Postelja za štiri Din. Kopanje. Zdravniški pregled. O, Rešad Ismailovič še kOpal se boš! ... Čist, bel spalni plašč. Dvajset postelj. Tišina. V tej tišini dvajset src bijfe pd isteftt taktu: Delo! Jutri se bo nekaj moralo najti. Spodaj šumi mesto. V sobi je vzorna tišina. Mogoče ... mogoče jutri ...
Drugi dan: Rešad Ismailovič deli svojo ubogo pito z lačnim tovarišem. Ima pet Din. Ves dan ne more na stranišče. V javnih klozetih je treba plačati dinar. Ta' dinar je Rešadu neobnodno potreben za kruh. Bo že ivtč&t v Borzi dela opravil!
Delo!... Delo!...
Obisk pri Turkih: Ničesar nI za vas. Obisk pri turškem konzulu: Ničesar... Anonse: niče... Redakcije novin: Lahko Vam damo pet dO deset številk dnevno. Maksimum zaslužka: 2 Din dnevno. Nemogoče. Delol... Dela ni.
Gospa s košaro: — Ni treba. —
— Prosim 9amo dinar ... Nimam dela... Da Vam nosim, da ne vzamem zastonj dinarja ... Se eha noč v borzi dela. Kopanje Pregled... O, Rešad Ismailovič ni okužen! Ali kaj to pomaga. Njegova moč. njegovo zdravje ni potrebno nikomur... Jutri po orožnikih nazaj v Skopi je. Dela.. ni.
Tretji dan: Obisk pri orožnikih. — Imate kaj na vesti? Na žalost, feešad Ismailovič ni ničesar zakrivil. Zato ne more brezplačno domov On samo dela nima .
Terazije. Kalemegdan. Svetle široke ulice centra Izlogi. kjer je mnogo kruha mnogo mesa mnogo čevljev Avtomobili v katerih se vozijo bogate gospe z njihovimi psi. Psi a ondulirano dlako Psi. ki
gledajo strogo in dostojanstveno kakor njihove gospe. O Rešad Ismailovič, da si se rodil kakor pes! Danes bi sedel v avtomobilu, imel bi ondulirano dlako in svojo »guvernanto«!...
Osmi dan: Osmi dan je Rešad pri nas. Vdrta lica, velike oči, v katerih ni več upanja. Ceneni Bata-čevlji z zaplatami na kapicah. Ivan ip jaz imava skupno štiri Din. Ivan vrhu tega par cigaret.
—	Varmi tutum, Rešad? — (kadiš?) Evo dve cigareti! — O, Rešadove oči!... — Tutum — — —
Bolestno je to, stati v tuji hiši in jemati štiri dinarje in dve cigareti, ko je pred človekom še najmanj dvajset let življenja, pa ne ve, kam z njim___
—	Rešad mi nismo filantropi. Mi smo tovariši dajemo ker in kolikor imamo...
Rešad Ismailovič, ki nima na vesti nobenega zločina, mora peš domov — v Skop-Ije. Do Skoplja je okrog 450 km. Kako jadno izgledajo Rešadovi ceneni čevlji Bat'a!
Prirejajo se potovanja širom naše domovine, du ljudje spoznajo njene lepote. Koliko posebnih vlakov hiti vsako leto po progi Beograd—Skoplje, s potniki, željnimi spoznati lepote našega Juga. Rešad Ismailovič, ki hodi to pot peš, se ne čudi in ne divi lepotam prirode. Rešad ima dve močni roki, željni dela. Za njega je samo
eno dejstvo: Na progi Beograd—Skoplje
ni dela. Za potnike v posebnih vlakih so dejstva drugačna: Gole planine, redko lepe klisure. Črede ovac, posejane po pobočjih ... Za Rešada Ismailovica je še eno dejstvo: da njegovi ceneni čevlji ne bodo vzdržali 430 km peš hoje.
Potniki posebnih vlakov imajo svoj poseben cilj: Ohrid. Djevdjelija. O, koliko lepot je tam! Cilj Rešada Ismailovica je njegova stara mati in mali brat, ki čakata od njega, Rešada, svoj vsakdanji kruhek.
Mi, filantropi, mi dobro vzgojeni mešča-nje srečujemo dnevno tisoče Rešadov. Tisoči Rešadov imajo po dve močni roki, željni so dela, a dela ni. Mi, dobro vzgojeni meščanje imamo tramvaje, avtomobile. Preproge po sobah, šminko. Mi imamo svoja gledališča, svoje kina, svoje koncerte. Mi od časa do časa dajemo v novosti objave kakor: »V cilju propagande visokih in plemenitih idej in nalog«___Organizacije prirejajo svojo zabavo s plesom. Do-brovoljni prispevki v korist zidanja letova-van ja«. Ne pozabite naših psov, prosim! ..
Mi. dobro vzgojeni meščani, ki dnevno hodimo mimo tisočev Rešadov, ne da bi to najmanj vplivalo na naše živce in na našo vest, mi... hudiča!... Rešad Ismailovič? ... Natakar, daj že to naše vino sem! Partija je moja. Ti slepariš, dobro
pomešaj karte... Zdaj boš tepen, fant!___
Katarina Špur.
Rojstva in umiranje v dravski banovini
Ljubljana. 4. maja.
Dravska banovina je štela ob koncu leta 1934. 1.1S9.167 prebivalcev (izračunano na podlagi ljudskega štetja iz 1. 1931. in naravnega prirastka prebivalstva). Prebivalstvo se je pomnožilo v primeri z 1. 1933. za 12 tisoč 248 oseb. Lani se je rodilo 28.900 otrok (predlanskim 30.021) in umrlo 16.552 oseb (predlanskim 18.654), torej se je znižalo število rojstev kakor tudi število smrti. Dočim je bilo v letu 1933. na vsakih 1000 prebivalcev 25 rojstev in 16 smrtnih primerov, je bilo v letu 1934. le 23.85 rojstev in 14 smrti na vsakih 1000 prebivalcev.
Sorazmerno s številom rojstev pada tudi število smrtnih primerov. Manj ko 20 rojstev na 1000 prebivalcev so imela mesta: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj in sreza Ljubljana - okolica, Celje - okolica in Radovljica. Mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj so imela komaj toliko rojstev, kolikor smrti in se približujejo v tem pogledu mnogim evropskim velemestom, ki izumirajo. Preko 30 rojstev na 1000 prebivalcev so imeli srezi Maribor levi breg, Ljutomer in Novo mesto. Nezakonskih otrok se je rodilo 3281 (preko 10°/«). Zdravnik ali pa babica sta bila navzočna le pri 18.793 rojst-
vih. preko 10.000 otrok pa je bilo rojenih brez zdravniške ali babiške pomoči. V letu 1934. se je poročilo 7515 parov (predlanskim 7691).
Med umrlimi je doživel povprečno vsakdo 44 let, nekaj manj kakor leta 1933. Naravne smrti je umrlo 6680 oseb (predlanskim 7562). Za tuberkulozo jih je umrlo 1796 (2027), za boleznijo srca in ožilja 1738, za pljučnico 1555, za prirojeno življenjsko slabostjo 1157 novorojenčkov, za kapjo 924 oseb, za rakom 828, zaradi smrtnih poškodb po naključju 518. zaradi samomora 219, za otroško kolero 201 otrok, zaradi zastrupljanja ran 179 oseb. za davico 140 otrok, za grižo 126 oseb, zaradi uboja ali umora 112. ostali smrtni primeri odpadejo na razne nalezljive bolezni. V primeri s prejšnjimi leti zaznamujemo predvsem občutni padec smrtnih slučajev zaradi tuberkuloze, dasi je bilo pričakovati spričo slabših gospodarskih prilik prebivalstva zvišanje umrljivosti za jetiko. Po letih starosti je umrlo do 5. starostnega leta 3352 otrok (že v prvem letu 1293 otrok), od 5. do 15. leta 518 otrok, od 15. do 30. leta 1080 oseb, od 30. do 50. leta 1796 oseb, od 50. do 70. leta 3737 in od 70. leta dalje 5062 oseb.
Vladimir Kapns
z Abrahamom
Kamna gorica, 5. maja.
Na zadnjega aprila so Se zbrali na domu našega najbolj znanega nimroda, lovskega pisatelja in pesnika g. Vladimira Kapusa njegovi številni lovski tovariši in prijatelji, da počaste njegov korak v drugo polovico njegovega stoletja. Seveda slavljencu, ki za ta svoj življenjski jubilej nima neposrednih zaslug, saj je prišel do njega le po volji koledarskih let, to nikakor ni bilo po volji. Otresti se je nameravaj vsiljivosti čestilcev, češ, naj za božjo voljo spoznajo, da njegovim Se mladeni-škim plečam ne gre naprtiti pet težkih križev. Pa ni nič pomagalo in naposled se je moral vdati in se sprijazniti z Abrahamom. čestilci so mu pripravili tudi eno prigodno, ki jo ima na vesti gdč. Zvona Dolenčeva:
Drevo je zopet zabrstelo, življenje novo se budi; škrjanček nad razori plava, veselo prvi spev drobi. Prijatelju čestita Ti narava, ko malokdo si Ti jo doumel! Prisluškoval si njenim tajnam, na njenih prsih si živel. In danes stopil si v poldan! Ce« vrh se pot nagiblje Ti in vodi- Te v večerno stran. A naj ne straši Te zapad! Kdor kakor Ti Z naturo čuti in živi, ostane kakor ona — večno mlad. Bog živi Te, ostani nam, kot si! Ne maraj nič za »dobre« soljudi! Neumnost 2 zlobo rada v družbi hodi Ti pa. kot bil si vedno, bodi! Narava svoj odkriva Ti zaklad, kdor ceni ga, neskončno je bogat. Se dolgo živi v njej in včasih nam kaj lepega povej!
Tudi hu, ki nam je Jubilant zmerom zvest sotnldnik, mu Želimo ob jubileju vso srečo ih vedrost, po kateri poznamo našega Vladimira Kapusa.
Iz akvaristove torbe
O Barju, rastlinah in zajedalkah
že so dobili gozdovi listje, a tudi Barje je postalo nepregledno, zakaj povsod naleti oko na svetlozeleno kopreno dreves, ki spremljajo pota, jarke in potoke, kjer se pripravljajo k drsti ali pa že drste rodovi skoroda vseh naših rib žal pa izginja zaradi napredujočih izsuševalnih del čedalje več drstišč na Barju. To pa ni edina posledica izsuševanja. Zanimivo je, da se po izsuševanju z mnogimi ravnimi Jarki in s poglabljanjem Ljubljanice sicer pridobiva zmerom več plodnega zemljišča, obenem se pa poveča za primere močnih večdnevnih nalivov obseg poplavljenega zemljišča. Ta trditev se nam vidi. nekoliko nelogična, a vendar ustreza stvarnemu stanju.
Prej, ko ni bilo toliko jarkov, so bila šotna tla nabrekla, zaradi Česar je bila njih lega višja, čim se je pa gladina Ljubljanice znižala, se je znižala tudi gladina talne vode na vsem Barju. Zemlja se Je posušila, skrčila in se malo pogrežnila. Tako lahko vidimo dandanes z izvestnih tofik Barja kraje, ki jih pred nekaj deceniji ni bilo Videti. ker je bila lega zemljišča med omenjeno točko in dotlČnimi kraji malo višja. Zaradi poglabljanja Ljubljanice so Se znižali seveda tudi bregovi Ljubljanice. Logično je torej, da zavzemajo poplave Zavoljo znižanja zemljišča večji obseg.
To vse seveda ne pride v poštev. če se stremi za tem da se oridobi vedno več rodovitnega zeml-iiS^a Sicer pa imamo na fiarfu dovolj potokov in rečic pripravnih za drstenje rib: gotovo Je bilo prej, ko. je
bilo Barje posejano z majhnimi in večjimi jezeri, mnogo bolje. Nekateri ljubitelji voda pa zastopajo stališče, ki nasprotuje izsuševanju. Menijo namreč, da bi bilo bolje in lepše, če bi še obstajalo jezero kakor za časa mostičarjev. Parniki, ribiške ladje b! oživljale jezero, sedanje gorice na raznih točkah Barja bi pa sestavljale mične otočke. Barjani bi bili ribiči, vasice na obali pa privlačna letovišča. To so fantastične ideje, ki jih utegne uresničiti samo bog podzemlja Pluton, ki dviga morska tla in pogreza kopnine, kakor mu pač narekujejo nezapisani zakoni prirode. Bolje pa je, če nam pusti naše Barje takšno, kakršno je, kjer najdejo ljubitelji vodožitja še vedno vse, kar jim je treba.
Ko se posuši kak del Barja, začno deže-lani režati šoto. Nastanejo jarki, dež jih napolni ali pa talna voda in kmalu se na-sele vanje razna bitja. Boginji Flori služijo jarki kot gredice za naše lepe plavajoče rastline, kaKor so: okroglolistni žabji šejek (Hydrocharis morsus ranae, sedaj že redek), plavajoči mah (Riccia), mešinka (Utricularia vulgaris), ki se hrani z najnižjimi živalcami, loveč jih s svojimi mehurčki, pa navadna in trosuličasta vodna leča. Te rastline so tipične prebivalke šo-tiščnih jarkov.
Fauna pa oživlja te jarke začenši s pra-živalcami, s kotačniki, črvi, členonožci, mehkužci, ribami in pupki in celo s kakim sesalceni v podobi vodne miši. Kdor lovi pri šotiščih, ne bo prezrl polžka, podobnega rjavorumenemu zrnu kave ali pa ka-kaovca. Pripada vrsti Physa rodu Limu-aeidae. Lupina je temno marmorirana, noga se konča zašiljeno, tvoreč tenek rep. Tipalki sta nitkasti, meso rumenkasto, zašiljeni del noge je navadno temnejši . V akvarijih je nedolžen gost, a zaradi svoje pritlika-vosti prav dražestna živalca.
Rastline in živalce, ki jih prinesemo iz jarkov šotišč, so navadno proste nevarnih ribjih zajedalk, a vendar moramo zlasti rastline oplakniti v solni raztopini, ker se drže plavajočih rastlin trdoživi, ki nam uničujejo v akvariju vodne bolhe in druge ra-čiče, ki jih nudimo ribam, a tudi ribjemu zarodu so nevarni. V nekem akvariju, kjer se je omladila samica mečonoše s 16 mladiči, so trdoživi, katerih je bilo mnogo na steblih in rastlinah, s svojimi lovkami ožgali razen enega vse mladiCe. ki so vsi poginili. Največ ribam nevarnih zajedalk prenesemo v akvarij z nitkarji, z račiči, rastlinami, školjkami in z vodo dobro oplakniti, zavoljo česar nam je vse dobro oplakniti, odnosno okopa ti. v solni raztopini. Tudi kaflali so legla zajedalk. Ker so v takih kanalih navadno rdeči nitkarji, je umevno,
da z njimi lahko okužijo ves akvarij. *
V sedanji dobi, ko nam solnce dalje časa obseva akvarije, se pojavljajo često in precej naglo mikroskopske zelene alge, ki pobarvajo vodo zeleno. Taka voda je zdrava in nasičena s kisikom. Ker pa postane zmerom bolj neprozorna, tako da niti rib ne vidimo, je treba vodo menjati, akvarij pa postavimo v senco. Ko so alge izginile, naj obseva jutrno solnce akvarij kvečjemu eno uro. Navedene alge izumro tudi, če postavimo akvarij v popolno temo, kar pa ne kaže storiti, ker nehajo rastline proizvajati kisik. Kdor ima prezračevalnik, lahko z njim uničuje alge; brez prezračevalnika bi pa ribe zaradi pomanjkanja kisika poginile.
Obžalovati je, da ne dobimo pri nas pre-zrafievalnikov. Majhen valj s stenami, ki so prav tako debele, da vzdrže pet atmosfer, bi zadostoval. Tak prezračevalnik (seveda brez reduciranega ventila) ne bi stal več kakor 100 Din; večina akvaristov bi si ga omislila.
Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirllmetodar f
Nemci s tičejo za petrolejem in kovinami
Nemčija 3e hoče z vsemi sredstvi napraviti neodvisno od inozemstva in sedaj je finančno ministrstvo odredilo na nje-' nem ozemlju geofizikalno preiskavo v največjem slogu. Po vsej Nemčiji bodo začeli sistematično preiskovati tla in vsak posestnik bo moral državno pooblaščenim osebam dovoliti, da smejo stopiti na njegovo zemljišče ter stikati po njem. Nemci upajo s tem izslediti ležišča petroleja, a tudi težkih kovin.
V prašku za žuželke se Je zadušil
V neki tovarni za prašek proti žuželkam se je zgodila nenavadna nesreča. Na tla so postavili velik, odprt zaboj s praškom in nihče ni opazil, da je neki starejši delavec padel z glavo vanj. Nekaj pozneje so ga našli mrtvega. Očitno je bil začasno izgubil zavest in se v prašku zadušil.
misli, ki so prav za prav ostale vse v njem. In nos mu je čudovito vzcvetel. Sredi krasno izoranega polja makov cvet. Kadar je pa spregovoril, je bilo treba že kar dobrega križaljkarja, da so razrešili njegove misli. Tovariši so dejali, da Ambrož bleja, Ambrož da bleja, in so zmajali z glavo.
Ambrož je vse to videl in dobro čutil. Časih je tega ali onega malce pomilovalno pogledal s svojimi dobrodušnimi očmi. A to le tedaj, Kadar bi se moral prijeti za svoj nos. Pa je rajši samo pomilovalno pogledal, dvignil kozarček cvička, ki je vrel na Gadovi peči tam nekje sredi Slovenskih goric in se globoko zamislil v starčka, ki je dobro in smehljaje se, v rdečem telovniku in z makovim cvetom gledal nanj s stene ter ga učil stare slovenske modrosti, ki jo poznajo še vse naše stare kmečke peči. Toda najsi se je starček še tako dobro in modro smehljal pred svojim kozarčkom, obešen je bil precej visoko, za svoj tilnik je pa vsak malo v skrbeh.
Nekega večera, ko je bil Ambrož zelo molčeč, so se duhovi okoli njega sporekli zaradi Kanta, šlo je za kategorični imperativ. Nihče se ga ni mogel prav spomniti. In ko so se že dolgo pravdali in ugibali, je prisedel krepek, rdečeličen krčmar, ki je svoje goste nedvomno dobro poznal in Je vinu moral priliti malo filozofske brozge Zakaj tebi nič meni nič je zvito pripomnil, naj se človek ravna le po takem pravilu, ki ga moreš vsem vsiliti.
Ambrožu, ki je ves čas molčal, so se na-ježili lasje. Ostali so ostrmeli. Ta nesreč-
Vzporedno s pospešenim oboroževanjem evropskih držav se organizira tudi akcija Rdečega križa za obrambo v vojni. Belgija je dobila novega predsednika te ustanove v osebi admirala C. T. Graysona
Pri stopajte k „Vodnikovi družbi"
ni krčmar je vsem zrahljal glave. Pa menda ne toliko zaradi sila zamotane in žalostne praznine kategoričnega imperativa kolikor zaradi tega, ker so vsi mrzlično pri-čeli izvajati iz pravil, po katerih žive, splošne zakone. Krčmar je še malo posedel. čez nekaj časa, ko se mu je od toče besed c kategoričnem imperativu pričelo v glavi vrteti, je vstal, se zasmejal v pest, prinese! na mizo še liter vina in hvalil boga, da je samo krčmar, in to celo dober krčmar. Kaj bi pa bilo, je pomislil, če bi vsi ljudje bili filozofi ali če bi vsi filozofirali ali če bi bili vsi krčmarji, če bi nihče ne plačeval davkov. če bi se vsi ljubili in če bi bili vsi tako pametni kakor on, ki je ob strani sedečega profesorja pobaral in od njega pridobljeno učenost na mestu prodal za nekaj litrov vina.
Ambrož, ki je nemara na las tako mislil je ostal negiben, kakor pribit. Pozabil je celo na kozarček, zaradi katerega, tako so dejali, je pozabljal, izgubljal spomin in — hm — blejal. Toda Ambrož je bil nedvomno ali filozofsko izobražen ali pa za filozofijo nadarjen mož. Cez nekaj časa je žalostno zmajal z glavo, obupano pogledal okoli sebe in se prijel za nos. Nič več ni mogel strpeti. . Odprl je usta. Vsi so se zastrmeli vanj. Ali Ambrož ni dal iz sebe najmanjšega glasu. Le sapo je lovil, ker si je nos tiščal. Vstal je, vzel klobuk in šeL
Zdaj šele je krčmar spoznal, kako velikega kozla je ustrelil, ko je povedal kategorični imperativ. Izgubil je najboljšega go-
Svečana otvoritev bruseljske razstave
Venizelos v Parizu
Venizelos je pred velikonočnimi prazniki dospel v Pariz, kjer so ga čakali njegovi sinovi. Postaja je bila močno zastražena, časnikarjem je Kretski upornik izjavil, da hoče ostati v Parizu in da jim bo v kratkem pojasnil svojo ulogo pri zadnji grški revoluciji.
Okuženko našli po radiju
V Birininghamu je neka ženska prišla k zdravniku zavoljo prehlada. Zdravnik ji je odvzel nekaj sluze, da bi jo pozneje pregledal, ker trenutno ni imel časa. Storil je to šele čez nekoliko dni in je v svojo grozo ugotovil, da je bila pacientka nosilka bacilov davice. Ker ni vedel za nje naslov, jo je po radiu pozval, naj se javi. In res se je javila že uro pozneje ter je po njegovem nasvetu takoj odšla v bolnišnico.
Lahek zaslužek
V Wettingenu v Švici je 701eten starec prodal nekaj svoje zemlje, za katero je prejel nekoliko sto frankov. Nekega dne se je oglasil pri njem mož, ki se je izdajal za detektiva. Dejal je, da so bankovci, ki jih je bil starec prejel za zemljišče, ponarejeni in da jih mora zapleniti. Mož mu je res ves prestrašen izročil denar, s katerim je »detektiv« izginil na motornem kolesu, da ga policija še sedaj zaman išče.
Zedinjene države
v številkah
Zedinjene države ameriške imajo okoli 8 milijonov kvadratnih metrov površine in približno 120 milijonov prebivalcev. Na kvadratni kilometer pride torej 15 ljudi. Velikih mest, ki imajo več ko 100.000 prebivalcev, je nad 70. Univerz in collegeov, ki so tudi univerze, imajo Američani 580; na 200.000 nrebi-valcev pride ena. Po tem razmerju bi jih moralo biti v Jugoslaviji 28!
Učenjak ne sme, kamor hoče
Na Angleškem vzbuja veliko nevoljo, da so sovjetske oblasti zadržale slovitega ruskega fizika prof. Petra Kapico in mu nočejo podaljšati potnega lista za povratek v Anglijo, češ da Rusija sama potrebuje učenjaka. Prof. Kapica je deloval na vseučilišču v Cambridgeu in tam so mu nalašč za njegove eksperimente za drobitev atomov zgradili z velikimi stroški poseben laboratorij. Pred kratkim je izumil novo aparaturo za utekočinjanje helija. Kapica je odpotoval v Rusijo, da bi se udeležil tam neke konference, a potem so ga kar pridržali. Sloviti angleški fizik Rutherlord se trudi, da bi mu dovolile sovjetske oblasti vsaj začasen povratek v Cambriidge, da konča svoje eksperimente.
Aretiran generalni konzul
V Budimpešti so aretirali madžarskega generalnega konzula v Manchestru Jožefa Bolgarja zaradi številnih sleparij in poneverb. Bolgar ni oškodoval samo madžarske države za velike vsote, temveč tudi številne tvrdke na Angleškem in Francoskem. čeprav je bil na Angleškem akreditiran konzul, ni mogel v zadnjih mesecih prejeti od angleške vlade vizuma za odpo-tovanje. Zato je stanoval ta čas v Budimpešti, pred nekoliko dnevi je pa izginil. Policija je dognala njegovo skrivališče in ga prijela.
Govorjenje s trebuhom
Pri starih Grkih je bil Evriklej najslavnejši govorilec s trebuhom. Dokaj starejša je zgodba o govorilcu, o katerem poroča prerok Izaija. Grki so menili, da je govorjenje s trebuhom nekakšna čarovnija in so dar takega govorjenja imenovali engastrimantijo, t. j. vedeževanje s trebuhom. Sposobnost govorjenja s trebuhom je dala ljudem povod za prazno vero, da ie to nekaj nadčloveškega, in to praznoverje se je ohranilo še dolga stoletja pozneje. V srednjem veku so marsikaterega teh govornikov sežgali na grmadi. Pozneje so govorilci s trebuhom stoDili v službo vladarjev in knezov, da se izognejo takemu preganjanju in da pri tem še kaj zaslužijo. Medicinski pisatelj zdravnik Diehon-son sporoča, da je živel okoli leta 1648. v Ox-fordu na Angleškem govorilec s trebuhom, Francing po imenu, po vsej deželi znan kot »kraljev mrmralec«. Znanstveno so govorjenje s trebuhom prvikrat preiskali leta 1770. Takrat se je ponudil tak govorilec, Saint Gil-les v St. Germainu en Lave, zdravnikom pariške medicinske šole. Tako sporoča učeni abbe De la Chapelle v svoji knjigi o umetnosti govorjenja s trebuhom. S tem je bila ta nadarjenost oproščena slovesa čarovniie in dandanes je vsepovsod sredstvo za zabavo ljudi, čeprav so posamezniki še vedno zmerom pretiravali in zlorabljali svoj dar.
Skrivnost govorjenja s trebuhom obstoji v nekem posebnem načinu vdihavanja in izdi-havanja zraka. Po globokem vdihanju se dn-vaja zrak s pritiskom trebušnih mišic do mišic grla, predvsem pa do raze glasilke. S tem nenavadnim dovajanjem zraka nastanejo akustično posebni, šumu slični zvoki, ki so skrivnost govorilca s trebuhom.
Novi guverner francoske Ekvatorialne Afrike
Po vsej priliki bo imenovan za guvernerja francoske Ekvatorialne Afrike g. Reste, dosedanji kolonialni upravnik z bogatimi izkušnjami
Rdeči križ se pripravlja
svetu
črne srajce proti črnokožcem
Italijanska vlada je izkrcala na afriškem ozemlju dve diviziji svoje redne vojske, ki ie v pripravljenosti proti Abesiniji. Zdaj bodo tema dvema divizijama pridružili še 70.000 črnosrajčnikov v starosti od 18 do 55 let. Za prevoz teh čet je italijanska vlada zahtevala »Saturnio«, ki jo je njena lastnica v Genovi morala izločiti iz prometa, da so jo uvrstili med italijanske transportne ladje. Potnike, ki so potovali s »Saturnijo«, so za dobo, ko bo prevažala vojaštvo iz Italije v Afriko, postavili na suho ter jim določili za bivališča hotele, stroške pa bo nosila paroplovna družba, lastnica ladje, črnosrajčniki za Afriko se zbirajo v neki vojašnici blizu Rima. Vsi so obuti v visoke škornje iz usnja, so z malimi izjemami močno ožgani od južnega sonca ter nosijo brade. S to svoio zunanjostjo, pravijo očividci, živo spominjajo na dopustnike iz svetovne vojne. Italijanska armada smatra te miličnike za svojo rezervo. Miličniki imajo svojo saniteto in lastne avtomobile.
Grobovi trojanskih junakov
Dr. Blegen z univerze v Cincinatiju v Ze-dinjenih državah poroča o dveh pomembnih odkritjih na zgodovinskih tleh starodavne Troje. Kakih pet kilometrov od griča, na katerem je nekoč stala Prijamova trdnjava, ja našel dosedaj neznano naselje. Pri odkopa-vanju so našli ostanke kosti, katerih starost znaša kakih 5C09 let. kakor je soditi po geoloških plasteh. Ti ostanki prihajajo od ljudstva, ki je morebiti prvo tam bivalo, davno pred onim časom, ko je nastala znana vojna, ki jo opeva Homer in ki jo je izzval rop lepe Helene. Ti ljudje, ki so se bili pravkar povzpeli iz najmlajše kamenite dobe. niso bili udeleženi pri gradnji iz 9 kulturnih plasti obstoječe Troje. Trdnjava se često zamenjava z mestom, kar ne ustreza resnici. On-dotne razmere so bile precej take kakor v srednjem veku: v močni utrdbi je bival knez sredi svoje vojske, ostali prebivalci pa so živeli zunaj njenega zidovja in so samo v času nevarnosti iskali zavetja v utrdbi. Zaradi tega so zunaj trdnjave tudi kraji, kjer so pokopavali mrtve. V teh grobovih so našli številne žare z ostanki pepela in sledovi okraskov, kolikor jih ni ogenj docela uničil pri sežiganju trupel. To pokopališče z žarami ustreza šesti kulturni plasti Troje, torej one Troje, ki se je nekako 1. 1197. do 1187. pred Kr. branila naskakujočih trum Grkov. Morda so v žarah teh grobišč tudi pepelni ostanki trojanskih junakov Priama, Hektorja, Parisa in drugih, katere so Grki šele po desetletnem boju z zvijačo premagali. Seveda je to zgolj domneva, dasi dokaj osnovana. Kje prav za prav počivajo ti junaki, bo pač večna tajna, saj je ogenj temeljito opravil svoje delo. aka «valp44sEb.z.rd!l,bmhz m-okžo—
Zopet grozilna pisma
Po obsodbi Bruna Riharda Hauptmanna je prejel polkovnik Charles Lindbergh več pisem, v katerih mu neznanci groze s smrtjo. Lindbergh je izročil pisma policiji, ki je iskala in tudi našla moža. ki jih je pisal. To je neki Philipp Martin, čuvaj v ♦vornici za svilo v Patersonu, država New Jersev. Martina smatrajo za nekoliko bebastega človeka, zato si oblasti še niso na jasnem, kaj naj ukrenejo z njim.
ki je z razpletom zadnje vladne krize znatno ojačil svojo avtoriteto
Mednarodno gospodarsko razstavo v lirusiju je otvorii belgijski kralj s
Rudolf Kresal:
Ambrož se spametuje
Tisto malo, kar mu je še ostalo znanja iz i njegovih boljših dbi, mu je bilo vse bolj v napoto. Najsi ga je obračal kakorkoli, nikoli ni bilo prav. že res, da sta ga njegovo samsko življenje in svoboden poklic privedla do tega, da je moral vsak večer zaviti v katero tistih krčem, v katerih se sestaja duhovna elita. Imel je pa to smolo, da se mu ta elita nikakor ni hotela prirasti k srcu. Bil je zelo samostojen človek. In morda ji prav zaradi tega ni izkazoval tistega spoštovanja, o katerem je mislila, da ji gre. Lepega dne je spoznal, da pri njej ni nič kaj priljubljen, da ga le trpi, kakor bi se ga bala. Imel je pa res oster jezik, ki je nerad ostal kaj dolžan. Nu, kot odkritosrčen človek si je na vse zadnje nakopal obilico sovražnikov, katerim ni mogel biti več kos. Tako se je samemu za-zdel ubogo pišče med razjarjenimi purmani. Toda ta občutek mu je kmalu prešel. Zakaj pomislil je, če se ta elita tako strahotno razburja — pa dobro ne ve niti zakaj — da mora biti temu kriv brž ko ne njegov — rdeči nos! —
Ambrož bi pa bil nedvomno zelo majhna duša. če bi se razburjal zaradi te rdeče barve svojega nosu. Prvič je bil nos njegov kakor je bil njegovo vse, kar je prinesel s seboj na svet. O tem so drugi nemara malo dvomili, on pa ne. Drugič je pa bar-
va njegovega nosu morala biti pač nujna. O tem, glej spaka, ni nihče dvomil. Le Ambrož je imel pomisleke. Hm, saj bi bila lahko drugačna. In Ambrož bi mogel navesti sto in sto vzrokov za to svojo trditev. Toda tisto malo znanja iz njegovih boljših dni nikakor ni hotelo zbistriti učenih butic in mu je bolj vnapoto kakor v korist.
Nič čudnega, da je pričel dvomiti v samega sebe. Nosu pred zrcalom ni pregledal, ker je bil prepričan, da so tuji nosovi za tako stvar najboljše sredstvo. A prav ti tuji nosovi, ki so bili plavi ali čisto beli, so mu dali misliti in dvomiti. Tega je pa bil zelo vesel, kpr je to najboljša pot, da pride človek do resnice. Tako je nehote, kakor vsak pameten človek, ubral pot spokor-nika in svetnika Avguština in svojemu času povsem primerno spoznal, da ljudje okoli njega strahotno lažejo, da žive v nekakšnem neprestanem strahu in da je tega strahu v veliki meri kriva brž ko ne tudi barva njegovega nosu. Saj utegne Ambrož zaradi te barve lepega večera dobiti delirium tre-mens. ali po domače povedano: pobesneti.
Mera je bila že res polna. Tako polna, da nobene reči nisi mogel več dodobra premisliti. In res Je osumil celo svoj spomin, ki je kazal genialnega duha in so ga vsi priznavali, da mu očividno peša. Zakaj to
kraljico m vciuuuj S|>» ouisivom
m^^SB^^S^SmeamS-^i ... i «šš« ----
so prvi opazili njegovi tovariši — in se po tem ravnali.
Zelo pozabljiv je ta Ambrož, so si dejali. V njihovem glasu pa je bilo nekaj, ki jih je izdajalo, da jim je Ambroževa pozabljivost zelo všeč. Seveda mu tega ni nihče povedal kar naravnost v obraz. Toda Ambrož jih je spregledal in si veselo pomen-cal roke. Od dne do dne je bil v sebi bolj bojevit. Tudi rdeča barva njegovega nosu je malce potemnela. Vse je kazalo, da se bliža usodna ura. ko bo Ambrož zamahnil in udaril po mizi. Tega so se strašno bali.
Vtrenutku bi bilo konec vse dostojnosti.
Ambrož, ta mehka slovenska duša je dognal, da tako ne more več dolgo hoditi po tem božjem svetu. Zabolelo ga je srce. To srce je začutilo, da govore ž njim vse bolj tujo govorico. Ta tuja govorica se je pa baje izpopolnjevala z njegovo pozabljivostjo. A najhujše je šele prihajalo. Tudi on je pričel govoriti neki tuj jezik ki je bil kmalu že kar premalo podoben Jezik iz njegovih svetlih mladeniških let. Ambrož ni zmogel nobene pametne več. Zasovražil je vso evropsko politiko, zavrgel vse napadalne in nenapadalne pakte, se vsem smejal v obraz, javno sklenil, da kupi nekaj dobrih delnic velike evropske orožne industrije, pobrskal zato temeljito po svojem oguljenem mošnjičku in na Japonsko pisal nekemu misijonarju ali tam ne bi kazalo ustanoviti kak velik slovenski dnevnik, ki bi se ravnal po načelu, da je treba veliko pisati, a nič povedati, še manj dati.
Besede so se mu kar trgale. Prav tako
Dogodki po širnem
Francosko-angleške slavnosti
Ob prekrasni Sinji obali, v Villefranchu bodo imeli te dni velike francosko-angleške svečanosti, katerih se bo udeležilo tudi angleško brodovje. Ta slika nam kaže Rami-
lies, ki združuje vse rivierske čare
Francija na bruseljski razstavi
so bile predmet splošnega občudovanja na zborovanju Mednarodne ženske zveze v Carigradu. Rumunske delegatke so izvršile z njimi uspešno propagando za svojo državo
Pogled na francoski in pariški paviljon
Rumunske ženske narodne noše
Lahkoafletskl miting Sloge
Včeraj dopoldne je Sloga priredila na igrišču Primorja uspel miting, na katerem je startalo skoraj 70 atletov, članov treh ljubljanskih klubov
Ljubljana, 5. maja.
Lahka atletika, to naše nebogljeno dete, ki nam povzroča že od obstoja toliko brig in težav in je kljub temu po svojih uspehih vendarle že v spodtiko in vzpodbudo bratom iz Zagreba in Beograda, je imela danes prav za prav majhen praznik. Ne morda po zvoku prireditve in številu ter imenih startujo-čih atletov niti po obisku gledalcev, toda posebne omembe vredno je dejstvo, da so na mitingu Sloge na igrišču Primorja prvič v letošnji sezoni startali precej številni seniorji in juniorji treh ljuhljanskih klubov.
Prvi letošnji lahkoatletski nastopi in razpisi nekaterih bližnjih prireditev so dali z gotovostjo sklepati, da med našima vodilnima kluboma v tej panogi že spet ni nekaj v redu. Če je dala za prireditev firmo Ilirija, so startali samo njeni atleti — ali še atleti najožjih »zaveznikov« — če pa je prireditelj bila lahkoatletska sekcija Primorja, smo spet videli med startujočimi samo njene člane ali kvečjemu atlete prijateljskih ali povabljenih klubov. Ta pojav, ki ima seveda posebno »sportno-politično« ozadje in o katerem na tem mestu nočemo razpravljati, je ne glede na krive in nedolžne ter na prave ali namišljene vzroke lahkoatletski stvari spet samo v kvar. Saj dobro vemo, da je število športnih delavcev v njej že dovolj majhno in če se bodo še ti cepili v tabore in hodili vsak svojo pot — ne oziraje se na najbližjega soseda in najboljšega nasprotnika — je kajpa že v naprej gotovo, da takšno delo ne more privesti do cilja. Pogled v Zagreb ali Beograd pove o tem poglavju več kot dolga razprava! Tamkajšnji klubi so se sporazumeli za čim tesnejše sodelovanje v trdnem prepričanju, da bodo s skupnimi silami lažje prebrodili gore raznih ovir, s katerimi se mora danes boriti naš lahkoatletski šport. Naj torej Ljubljana, čeprav ji tega po njeni tradiciji na tem polju ne bi bilo treba vsaj zdaj posnema ti dve najvažnejši središči lahkoatletskega športa in poveže svoje sekcije V tej panogi v krepko in zdravo sodelujočo enoto, iz katere bo lahko pošiljala v. domači in vnanji svet dobre in najmanj enakovredne atlete ostalim.
<3e je bil današnji miting Sloge prvi glasnik preokreta v tej smeri, je bil za nas — razen dejstva, da je Sloga ž njim znova poevedočila zdravo življenjsko podlago tudi na lahkoatletskem polju — še posebno dobrodošel!
Miting se je začel ob 9.30. Vreme je bilo v splošnem ugodno, nekoliko je pihal veter, ki pa ni motil poteka. Tekališee še ni v najboljšem stanju. Evo podrobnosti: Tek 1500 m seniorji
6 tekm.: 1. Osterman (1.1 4:27 in ena petina: 2. Srak ar F. (Pr.) 4:27 in dve petini; 3. Ogrin Miran (Pr.) 4:33 in ena petina: 4. Meršek (Pr.) 4:39 in štiri petine.
Zelo lepa borba med Ostermanom in Srakarjem, ki sta se menjavala v vodstvu. Šele v zadnjih metrih po ostri borbi prša ob prša si je Osterman z malenkostnim naskokom zasigural zmago. Ogrin je po več ko dveletnem odmoru zaradi blezure na nogi v svojem prvem nastopu iznenadil z dobre strani. Meršek se je zelo popravil od lani.
Tek 1500 m juniorji C
13 tekm.: 1. Kotnik (I.) 4:38 in dve petini!, 2. Poljšak (Sloga) 4:46 in tri petine, 3. Tavčar (I.) 4:31 in ena petina.
Zmagovalec si je takoj od začetka pri-
sta. Zakaj Ambrož je odšel brez pozdrava. In krčmar je Ambroža dobro poznal. Preklel je imperativ, kleli so ga tudi že v izbi in vpili: Kje pa je? Kje pa je? Saj ga ni! In so se potopili v vino filozofskega krč-marja.
Od tega večera je bil Ambrož, tisti Ambrož, o katerem so govorili, da ga niti božja milost ne more več spraviti na pravo pot — ves spremenjen. Brž ko je stopil ha cesto je krepko pljunil, še za trenutek postal — zakaj sveži zrak mu je dobro del — na to pa skoraj stekel domov. Morda je to, kar je storil doma, le nizkotna laž. Pri-šedši v svojo sobo, je poiskal velik kos oglja — zaradi pozabljivosti — in zapisal na dolgo polo papirja z velikimi črkami.
»Dragi Ambrož! Ravnaj se le po takem pravilu, iz katerega moreš izvesti splošen zakon!« Na ta kos je prilepil deset božjih zapovedi, obesil nanje nekaj zadnjih nena-padalnih paktov in pripisal k njim velikanske številke o čistem dobičku orožne industrije in nekaj ganljivih stavkov vrhovnega cerkvenega poglavarja o miru.
Tako je kategorični imperativ obesil na kl juko in pričel o tem obešencu resno razglabljati. Vse svoje korake je skušal uravnavati po njem. že poprej suženj svoje usodnosti, ki mu ni dala, da ne bi zavil zvečer v krčmo, je izgubil zdaj sleherno trohico domišljavosti .da je imel kdaj svobodno voljo. Ni vrag. da bi se mu vse življenje ne priskutilo. In da je bila mera polna., je pričel zahajati med filozofe, seveda med »čiste« filozofe, ki so vsi prisegali na kategorični imperativ in na božjo milost — delali vratolomne akrobacije s svojo učenostjo. ki je ubogi Ambrož nI mogel razumeti Z malo žličko, ki so mu jo dali, je šlo prepočasi da bi jo pa zajema) z veliko žlico, se mu je zdelo prenevarno. Zakaj lohko bi Ujel kako majhno muho in bi potem prav tako preklinjal, kakor filozofski krčmar. Mak, ki je dejal, rajši nič! pa mea culpa.
boril velik naskok, ki ga je obdržal do konca. Brez stila je pokazal velik talent, ki teče z lahkoto. Tudi ostala dvojica in četrto plasirani Kogovšek (I.) so pokazali dobro podlago za srednje proge.
Tek 100 m juniorji 12 tekm.: a) prvi predtek: 1. Pribošek (I.) 12.3; 2. Jeločnik (Pr.) 12.3, 3. Kosec (Pr.) 13.2; b) drugi predtek: 1. Zužko (Pr.) 12.1; 2. Safošnik (I.) 12.6; 3. Ilnikar (I.) 13.1.
Tek 100 m seniorji 11 tekm.: a) prvi predtek: 1. Sodnik (T.) 12; 2. Štok (Pr.) 12; 3. Czurda (Pr.) 12.5; b) drugi predtek: 1. Kovačič (Pr.) 11.9;
2.	Gaberšek (Pr.) 12; 3. Skušek (Pr.) 12.4.
Med krogle 1. Stepišnik (I.) 13.19 m. 2. Jeglič (I.) 12.55 m, 3. Sodnik (I.) 12.40 m.
Iznenadil je že v začetku sezone Stepišnik, ki je na tej prireditvi od slovenskih lahkoatletov dosegel najdaljšo znamko. Tudi Sodnik je od lani zelo napredoval.
Skok v višino z zal. jun. C
5	tekm.: 1. Pribošek (I.) 1.55 m, 2. Kosec (Pr.) 1.50 m, 3. Baloh (Pr.) 1.50 m.
Skok v višino
6	tekm.: 1. Slanina (Pr.) 1.65, 2. Svetek (I.) 1.60, 3. Cerar VI. in Tršar (oba Pr.) 1.55 m.
Slanina zelo dober. Prečko je v višini
I.70	m preskočil za nekaj cm, pri padanju v jamo pa jo je podrl z roko! Ima sedaj boljši zalet in odriv, nad prečko pa je še premalo gibčen.
Finale 100 m jun. C 1. Jeločnik (Pr.) 12.2, 2. Žuzko (Pr.) 113,
3.	Pribošek (I.) 12.4, 4. Kosec (Pr.) 12.5. Energičnejšemu Jeločniku je uspelo premagati bolj talentiranega žužka, ki je v predteku od juniorjev dosegel najboljši čas.
Finale 100 m 1. Kovačič (Pr.) 11.1, 2. Sodnik (L) 11.8, 3. Štok (Pr.) 12.
Kovačič, ki je bil brez konkurence, bi bil brez dvoma ponovil tek pretekle nedelje, če ga ne bi oškodoval žreb, ki mu je določil skrajno progo — ob barijeri. Tamkaj so ga pa ovirali gledalci, z glavami nagnjeni preko ograje.
Tek 5000 m 9 tekm.: 1. Bručan (I.) 16:29 in štiri petine, 2. Starman Ivan (Sloga) 16:41, 3. Starman Lado (I.) 17:30, 4. Srakar F. (Pr.) 17:54 in štiri petine.
Bručan seje že v svojem prvem letošnjem nastopu, dasi bfez enakovredne konkurence, močno uveljavil in plasiral v zelo dobrem času. Drugoplasirani Starman je znatno boljši kot teden prej Srakar F. znatno slabši; opravičuje ga zelo dober tek na 1500 m, ki je zapustil v kon-diciji močne sledove.
Met kopja
5	tekm.: 1. Dečman (I.) 49.38 m, 2. Pu-tinja (Pr.) 49.05 m. 3. Ilovar (I.) 42.68 m.
Precej neelastično kopje je zakrivilo, da nista oba prvoplasirana že na tem mitingu vrgla preko 50 m. Dober rezultat obeh nas letos navdaja z velikim upanjem! Da bi nas le ne razočarala!
Skok v daljino jun. C 3 tekm.: 1. Ilnikar (L) 4.98 m, 2. Jeločnik (Pr.) 4.93 m, 3. Zorman (I.) 4.88 m.
Skok v daljino
6	tekm.: 1. Stepišnik 6.21 m, 2. Stok (Pr.) 6.09 m, 3. Teršar (Pr.) 6 m, 4. Požar (Pr.) 5.95.
Brez treninga dobri rezultati!
Tek 400 m
3	tekm.: 1. Czurda 56.6, 2. Gaberšek, 56.8, 3 Sikušek (vsi Pr.) 568.
Vsi trije tekmovalci so disciplino absol-virali v tempu za trening.
Troskok
4	tekm.: 1. Požar 11.80 m, 2. Teršar
II.53,	3. Oražem (vsi Pr.) 1128 m. Atletom je bil nastop na tem mitingu
prvi letošnji trening.
Met diska
5	tekm.: 1. Stepišnik (L) 37.17 m, 2. Jeglič (I.) 35.35 m, 3. Jug (Pr.) 32.50 m, 4. Banko (I.) 32.42 m.
Velika nesigurnost zaradi pomanjkanja treninga. Metalci so zaradi tega metali disk zelo nizko.
Miting Sloge je pokazal razveseljiv napredek naše lahke atletike. Dasi v zelo zgodnji sezoni — pomanjkanje treninga se je videlo zlasti v metih in skokih — je veČina rezultatov zelo dobra! In še nekaj! Še enkrat več atletov, kakor na prvem letošnjem mitingu. Kvantiteta in kvaliteta se zboljšuje!
MOGOHIET
Spored za silo
Edina prireditev — prijateljska tekma na Hermesu.
Ljubljana, 5. maja.
Nogometna igrišča so bila danes ne samo v Ljubljani, temveč po vsej državi, oficielno prazna. Ljubljana je imela na sporedu precejšen domač spored v prvenstvu, ki pa je moral biti odgoden. Da pa le ne bi bilo preveč »dolgočasno«, sta se naš ligaš ln enajstorica Hermeea dogovorila za prijateljsko tekmo na igrišču med železnicama
Hermes : Primorje 3:2 (0:1)
Moštvi sta nastopili v precej nekomplet-nih postavah; Primorje skoraj z enajsto-rico, s katero je zadnjo nedeljo debutiralo v Zagrebu, Hermes pa tudi najmanj s pet rezervami.
Igra v splošnem ni bila prevroča, posebno še, ker se dolgo ni nagnila tehtnica komurkoli v prid. črno-beli so sprva vzeli stvar prav z lahke strani, toda vse bolj, ko je šlo proti kraju, vse bolj so bili na oprezu. Hermežanom do odmora nI šlo posebno od rok in so se večinoma udejstvo-vali v obrambnem delu. Mladi napad je mehak, neodločen in tako se je še tistih nekaj akcij klavrno končalo pri nasprotni obrambi ali v outih. Rezultat vsega prizadevanja je bil gol v korist Primorja.
Po odmoru sta se enajstorici razgibali
precej bolj. Hermežani so s lepo potezo
izravnali in kmalu nato je prav dobri De-renda efektno plasiral še drugi gol za svoje barve. Veselje ni trajalo dolgo, kajti Hasslu na levem krilu se je že po kratkem presledku posrečilo postaviti znova remis. Saj skoraj nihče nI opazil, da je bil v off-sideu! Niti sodnik! Hermežani so do kraja napeli še skrajne sile in zaključili ta uspeli trening še z enim golom, ki jim je prinesel tudi zmago. V ostalem razpoloženje ves čas ni bilo preveč borbeno in ne gre, da bi zaradi tega delali kakšne posebne račune.
Tekmo je sodil g. Sketelj, eden izmed novoizpraSanih. ki mu očividno manjka rutine, pa tudi v znanju pravil kaže nekatere vrzeli. Naloga danes ni bila težka in zato je bilo — tudi tako — vse v najlepšem redu
V predtekmi sta nastopili obe rezervi, ki sta igro zaključili neodločeno 2:2.
Ostale nogometne tekme
Dunaj: Dunajsko prvenstvo: Admira : WAC 4:1 (3:1), Hakoah : FC Wien 4:0 (3:0), Austria : Favoritner FC 4:2 (2:2), Libertas : Vienna 2:0 (0:0), Rapid : FAC 8:1 (5:1), Sportklub : Wacker 3:0 (2:0).
Praga: AF Kolin : Cechie Karlin 2:1 (1:0), Sparta : DFC 5:1 (2:0), Slavia : Teplitzer FC 3:0 (2:0), FC Prostjejov : Bo-hemians 3:0 (1:0), židenice : SK Kladno 2:0 (2:0), Viktoria (Plzen) : SK Plzen 0:0.
Budimpešta: Hungaria : j>11« 1:0, Fe-renczvaros : m. okraj 6:2 (4:1), Ujpest : Soroksar 3:0'(0:0), Phdbus : Kispest 4:3, SC Szeged : Somogjr 3:2, Attila : Bocskay 1:0.
Rim: Mllano : Bologna 0:0, Juventus : Palermo 2:1 Roma : Alessandria 3:0, Pro vercelli : Triestina 4:2, Brescia : Ambro-siana 1:1, Livorno : Fiorentina 1:0, Napo-li : Lazi o 3:0. Sampierdarena : Torino 3:2.
Športni nazivi — izposojenke
številna lastna imena so dobila v športu poseben pomen in se zdaj uporabljajo popolnoma sploSno
Če govorijo naši nogometaši o derbyjih ali robinzonadah ali smučarji o telemarkih in kristianijah, navadno prav nič ne pomislijo ali sploh ne vedo, odkod so prišli v športno izrazoslovje vsi ti zdaj že popolnoma udomačeni nazivi. Le malokdo se zaveda, da izvirajo ti razni strokovni izrazi prav za prav od lastnih imen, torej od imen ljudi, dežel ali mest, ki so kakorkoli kumo-vali takrat, ko je ta izraz prvič bil v odnosih nasproti športu. Lastna imena so se postopoma spremenila v športne pojme, kar se sicer često opaža v vsakdanjem življenju. Saj je znana cela vrsta stvari, ki jih danes označujemo kar z imenom iznajditeljev ali izdelovalcev, pri čemer se rado zgodi, da je ta neznani prvi avtor dotičnega predmeta že davno pozabljen, živi pa v zgodovini dalje z nazivom, ki ga je po njem dobil dotični predmet.
Tako je bilo marsikod tudi v športnem žargonu! Kar poglejmo n. pr. izraz »der-by«, ki je postal mednarodna last in se pred vsem uporablja za označbo važnih konjskih dirk s točno opredeljeno konkurenco (za polnokrvne triletne konje), v šiT-šem pomenu pa tudi za vsako posebno "važno prireditev v tej aR oni panogi. Ime izvira od angleškega grofa Edvarda Derbyja, ki je 1. 1780 prvič priredil prav takšno konjsko dirko v Angliji, ki so jo pozneje prevzele tudi ostale države. Seveda so s sporedom prevzele tudi označbo zanjo, čeprav danes nihče več ne razmišlja o tem, kdo je bil ta angleški grof iz 18. stoletja.
Slično je z nazivom »robinzonada«, ki ga nogometaši uporabljajo, kadar hočejo posebno povdariti, da je bil vratar posebno pogumen in tudi eleganten povrhu ter pokazal parade, ki ne uspejo vsakemu. Izraz ni v nobeni zvezi z znanim Robinzonom po šolarskih knjigah, temveč je prišel v nogometno terminologijo po znanem angleškem vratarju enakega imena, ki je prvi poskusil srečo s posebno tvegano obrambo. Po njem uprizarjajo »robinzonade« tudi naši vratarji, čeprav jih le malo ve, kdo je bil prvi nogometni Robinzon in čeprav morda — strogo vzete — tudi niso vse takšne, da bi se smele imenovati po tem prvem mojstru v tej posebni nogometni znanosti.
Enaka častna usoda — kot Robinzona v nogometu — je doletela nemškega plavača Auerbacha, ki je bil posebno spreten v skokih v vodo. Berlinčan je pri svojih trenin-
gih prvič poskusil skoke posebne vrste, ki so jih pozneje uvedli kot samostojne in so se kmalu udomačili kot »Auerbachi«. Ptbv tako ima vodni šport še vrsto strokovnih izrazov v veslaških disciplinah, kjer se posebno razne vrste čolnov imenujejo po iz-najditeljih.
Bolj znano kot v ostalih primerih je dalje, da izvirata označki za smuška lika »te-lemarka« in »kristianijo« od krajev, kjer so jih začeli najprej izvajati. Lepa gorska pokrajina na jugu Norveške. Telemarken, je dala ime prvemu, naziv za drugega pa je prejšnje ime norveške prestolnice. Sicer pa to ni osamljeni primer, da so imena mest ali dežel prešla v šport kot strokovni izrazi. Po slavnem grškem mestecu Maratonu, o katerem so zdaj ostale samo še ruševine, se imenuje v športu najtežja lahkoatletska preskušnja, tek na 42 km. Izraz se v prene-šenem pomenu uporablja za označbo najtežjih konkurenc v vsaki športni panogi, tako da poznamo zdaj tudi maratonske pre-skušnje kolesarjev, letalcev, smučarjev itd.
V	ostalem pa so imena mest ali dežel v športnem izrazoslovju redkejša kot imena športnikov, ki š<f kakorkoli V zvezi s stvarjo. Rokoborci operirajo n. pr. z Nelsonom in dvojnim Nelsonom; ime za ta prijem izvira od ameriškega rokoborca Boba Nelso-na, ki ga je uporabil prvič in je nato ostalo do zdaj, pri čemur so ljudje že davno pozabili na avtorja. Tudi označba biljard se je menda po tej metodi razširila po svetu, čeprav tolmačenje ni popolnoma verodostojno. Pravijo namreč, da je prvi začel igrati s temi kroglami neki Anglež Bili Kow, ki je bil trgovski pomočnik. Kadar ni imel kupcev, je po prodajalni mizi udarjal tri krogle; za udarjanje je uporabljal leseno mero, tkzv. »yard«. Palico so zato imenovali yard, kar je pozneje označevalo to igro sploh. Razlaga se zdi manj verjetna, je pa vsaj glede polovice — bodisi Billa ali yarda — najbrže le prava!
V	to poglavje spada končno tudi označba za olimpijado, ki ima svoj izvor v grškem mestecu Olimpiadi, kjer so se pred tisočletji vršile prve vsenarodne tekme v nekaterih telesnih in duhovnih sposobnostih med zastopniki posameznih starogrških mest. Danes je olimpiada pojem za največje športne prireditve na svetu, ki se prirejajo le vsaka štiri leta in pomenijo višek vsega, kar morejo narodi sveta pokazati v sporiu.
Kdo dosega svetovne rekorde?
4.40 m V skoku ob palici
Nedavno je bil v S. Barbari v Kaliforniji lahkoatletski miting, kjer je bilo največ zanimanja za skoke ob palici. William Gra-ber, ki je od 1. 1933 branil svetovni rekord v tej disciplini z znamko 4.33 m, se je postavil z novim uspehom, že dotedaj odlično znamko je zboljšal še za 7 cm in skočil točno — 4.40 m.
Med vsemi športnimi panogami ima baš lahka atletika to dobro stran, da se njeni uspehi merijo z merilom in »štoparieo« in se dajo zato posamezno točno primerjati z uspehi ostalih tekmovalcev v isti disciplini, če se ti uspehi in rekordi vestno beležijo, se lahko vsak čas sestavljajo najrazličnejše sta tisti ke o kvaliteti in kvantiteti posameznih narodov na lahkoatletskem polju.
Po lanski lahkoatletski sezoni, ki je prinesla mnogo novega, je bila zdaj na novo izdana lista svetovnih rekordov, če pregledujemo ta seznam najboljših lahko-atletskih uspehov na svetu, opazimo na prvi pogled značilno posebnost, da je v medinarodm lahkoatletski zvezi organiziranih sicer skoraj 50 narodov ln se tudi za vsako olimpijado prijavi skoraj prav toliko narodov, ki goje med ostalimi športi večinoma prvenstveno lahko atletiko, vendar pa je med njimi razmeroma malo tak^h, ki se ponašajo z rekordi.
če hočemo biti še posebno natančni, moramo priznati, da tvorijo ogrodje seznama le Amerika, Finska, Anglija, Fran cija in Japonska, ker imajo med večino najboljših atletov svoja imena. Po enkrat izkazujejo rekordne znamke Nemčija. Švedska, Kanada in Danska Tudi atlet! slednjih držav so lani povprečno beležili prav lepe uspehe, toda kljub temu vse to ni zadostovalo, da bi imeli vidnejši vpliv ha izboljšanje vrhunskih rezulta tov. Med državami, ki so po večkrat za stopane z rekordi, vodi Amerika z izdatnim naskokom Amerika je v tem sezna mu tako vidno pred ostalimi državami da se ni treba niti najmanj čuditi, če se vsaka lahkoatletska olimpiada razvija v njenem znamenju.
V listi svetovnih rekordov je torej naj prej — 14 Američanov Kar poglejmo po disciplinah, da bomo vi^pli lrnkr razno-
vrstni so njeni odlični atleti: 200 m, 300 metrov, 400 m, 500 m, 600 m, 1500 m (!) 110 m z zapr., 400 m z zaprek., štafeti 4X 100 in 4X400 m, skok v višino, skok ob palici, met krogle in kladiva. Kdor ima le nekaj pojma o športu, mora presoditi že po tem skromnem naštevanju, kako razvita je lahka atletika v Ameriki. Razen dolslh prog, v katerih Američani nikoli niso pomenili mnogo, je Amerika zdaj odlično zastopana v vseh lahkoat-letskih disciplinah. Prav posebno značilno je dejstvo, da so za tek na 1500 m dobili z Bonthronom tekača, ki brez dvoma spada v svetovni razred in kakršnega niso imeli od časov Joe Raysa.
Francija in Finska sta tudii po večkrat zastopani v tej eliti svetovnih lahkoatletov, toda večinoma z rezultati atletov, ki zdaj že davno ne igrajo več nobene vloge v mednarodnem spoirtu. Ladoumegue brani rekord na 1000 in 2000 m, Finski pa šteje še zmerom v dobro veliki in že 10 let stari uspeh fenomenalnega Nurmija na 10 km (30:06.2) Izmed nekdanje garde dolgoprogašev In opetovandh zmagovalcev v tekih nad 2000 m je ostal samo še Lehtinen, poleg njega pa atlet, na katerega je Finska najbolj ponosna, nepre-kosljivi metalec kopja J&rwinen Finska in deloma tudi Nemčija sta najboljši dokaz, kako naglo in temeljito se lahko v nekaj letih spremenijo težišča v sportn Pred komaj šestimi leti n. pr je Nemčija samo s Peltzerjem branila pet svetovnih rekordov o katerih danes v tem seznamu ni nobenega sledu več Finska n. pr do pred kratkim sploh ni imela konkurence na prosrah od 2 do 10 km. zdaj pa tudi 2p njej mešajo račune drugi Danci in Francozi so prišli z atleti, ki so opravili celo s Finci Zgovoren diokaz. da čas spreminja vse. je n. pr štafeta 4V1500! Kdo bi s» bil kdal mislil, da bodo morali Fine'.
ki so z Nurenljem dosegli v tej štafeti čudovite čase, končno le pustiti priorat drugemu? Zdaj brani rekord Anglija in še na 800 m povrhu, ki je že tako postal skoraj tradicionalna angleška zadeva. Toda tudii v tej disciplini se nevarno približuje — Amerika. Anglež Hampson je prvi tekel pod 1:50, tod« enak čas (1:49.8) je dosegel tudi Američan Ben Eastman, ki je sploh kapaciteta zase. Saj pozna športna zgodovina samo nekaj tekačev, ki bi bili zasloveli po svetu kot najboljš: v tako različnih disciplinah, kot sta teka na 400 m in 800 m.
Slednjič je treba omeniti še Japonsko, ki ima v listi najboljših dve mesti z enim atletom; Nambu Je svetovni rekorder v skodru v daljino (7.98 m) in troskoku (15.72 m). Vnanje to res ni mnogo, toda nI dolgo, kar so imeli Japonci v gostrh izbrano ameriško ekipo in so zmagali nad njo. Vsi znaki kažejo, da bodo Japonci v kratkem — morda že na olimpijacti v Berlinu — krepko posegli med dogodke in spet postavili na glavo standard dosedanjih uspehov v la^ki atletiki. V plavanju so slično že pokazali in zdaj najbrže ni več daleč, da bodo prav kaj takega ponovil; tudi v lahki atletiki.
Športni drobiž
Ameriški olimpijski načrti
Ameriški olimpijski odbor je nedavno zopet podrobno razpravljal o bodoči olimpiadi. Sklenjeno je bilo, da bo Amerika nastopila v vseh disciplinah na zimski in letni olimpiadi v Garmischu odnosno Berlinu. Zato bo leta 1936. Amerika zastopana najbolj številno od vseh olimpiad pred Los Angelesom. Pred letom dni določeno število atletov je bilo dozdaj povečano od 250 na 300.
★
Spet plavalni rekordi
Nov svetovni rekord v štafeti 4X220 y so dosegli štirje odlični plavači univerze v Jovi, ki se od lani ponašajo tudi s svetovnim rekordom v teku na 4X110 y. Plavali so 1:25.2 in izboljšali skoraj 10 let stari rekord južnokalifornijske univerze za 6 desetink sekunde. — Američan John Higgins je prekosil svetovni rekord Danca Jensena na 500 m prosto z novim časom 7;27 (prej 7:30.7). — Istočasno je še Alica Bridge popravila svetovni rekord
na 150 y hrbtno na 1:50.8 (prej 1:52). ★
Poljske priprave za Berila
Poljski olimpijski odbor se na veliko pripravlja za čdm dostojnejšo udeležbo na berlinski olimpiadi. Vsi atleti in atletinje, ki so v kombinaciji za start na olimpiada, so zbrani v izbranem moštvu, ki uživa posebne ugodnosti olimpijskega odbora in vseh športnih savezov. Pred vstopom so morali atleti svečano obljubiti, da bodo ubogali voditelje in trenerje ter pokazali, da so vredni zaupanja in časti, ki so ju deležni. Iz tega izbranega moštva bodo po uspehih dokončno določeni atleti za Gar-miseb in Berlin. Po disciplinah ima v izbranem moštvu prostora največ: 18 atletov in atletinj, 26 nogometašev, 24 boksa-čev, 20 veslačev,, 10 sabljačev, 16 jaha-čev, 15 igralcev hockeja na ledu, 8 smučarjev in 6 strelcev. Za treninge je pojski olimpijski odbor izdal že 13.000 zloto^; seveda pa pričakuje tudi on glavno podporo od državnega urada za telesno vzgojo, ki je že z angažiranjem trenerja za bo-ksače pokazalo, da ve ceniti, kaj pomeni šport in telesna kultura v življenju naroda.
Italijansko teniško prvenstvo
Letošnjo italijansko prvenstvo v tenisu ni prineslo Italijanom niti enega prvenstvenega naslova. Zadnje upanje jim je bil Pal-mieri v singlu, ki pa je tudi izgubil proti Američanu Hinesu s 6:3, 10:8, 9:7. Lista italijanskih prvakov je torej letos naslednja: Crawford-Mc Grath (Avstralija) v dou-bleu gospodov, Dearman-Lyle (Anglija) v doubleu dani, Jedrzejowska-Hopman (Poljska-Avstralija) v mešanem doubleu, Sper-ling-Krahwinkel (Danska) v singlu dam in Hines (Amerika) v singlu gospodov.
Japonci korakajo
Japonski dijak Ikenaka je pred tedni na olimpijskih izbirnih tekmah v Nipponu pretekel maratonsko progo (42.2 km) v izrednem času 2:28:43.3. Pod uradno kontrolo je isti atlet pred kratkim šel še enkrat na Maraton in dosegel bajni čas 2:26, ki je za nad dve minuti boljši kot neoficielni svetovni rekord Finca Suoknuutija (2:28:17.9) Kaj bo v Berlinu, če pojde tako dalje?
Prvaki gredo
Znana igralka tenisa iz Kalifornije Elizabeta Ryan bo pustila igranje tenisa in odslej delovala za to panogo le še s peresom. S tem prestopom bo po veljavnih določbah tudi izločena kot amaterka. Rya-nova je spadala skoraj 20 let med najboljše teniške igralke na svetu in je leto za letom nastopala na vseh velikih evropskih turnirjih. Brez dvoma pa je bila zahj že 45-letna Američanka najboljša igralka v dvoje. Saj pove dovolj, da je bila »samo« 19-krat zmagovalka v doubleih v Wimbledonu; 12 krat zmagovalka v ženskih doubleih ob strani Lenglenove in Willsove, sedemkrat pa v mešanih doubleih-z raznimi partnerji.
Medici so »snedli« rekord
V tej rubriki smo tudi mi zabeležili rekord Jacka Medice na 1500 m prosto v času 18:59.3, s katerim je prekosil skoraj 8 let veljaven rekord Arnea Borga s 19:07.2. Zdaj se je izvedelo, da mednarodna plavalna zveza tega najnovejšega rekorda ni priznala, in sicer zato, ker je bilo plavališče dolgo samo 25 yardov. Po mednarodnih določbah pa mora biti bazen za rekordne poskuse na progah nad 500 m dolg najmanj 50 yardov.
Mere nogometnih igrišč
Mednarodna nogometna zveza je na zadnji seji izvršilnega odbora sprejela predlog komisije za pravila in oficielno določila nove mere za nogometna igrišča. V bodoče morajo torej meriti: igrišča v dolžino od 90 do 120 m, v širino 45 do 90 m, zastavice v kotih 1.50 m, krog v sredini polumer 9.15 m, širina gola 7.32 m, višina gola 2.44 m, debelost drogov največ 12 cm, kazenska črta v dolžino 16.50 m, golova črta v dolžino 5.50 m, najmanjši obseg žoge 65 cm, največji 71 cm, teža žoge od 369 do 429 g. Za medržavne tekme morajo biti igrišča dolga od 100 do 110, široka pa od 64 do 75 m.
Le med trenerje!
Bivši svetovni rekorder v skoku ob palici Norvežan Charles Hoff je bil kot olimpijski trener angažiran v Angliji. Za zdaj se bo ustavil v velikem atletskem taboru blizu Oxforda ter najprej pričel s skoki in tek! na kratke proge.
TEDEN DNI FILMA
Trije filmski zvezdniki, Al Jonson (levo), Eddie Cantor (gori) in Jimmie Du-rante, so bili fotografirani pri zabavi v Pariški kazini v New Yorku
življenje v osrčju Avstrije
V krajih, kjer so divjali najbolj krvavi protirežimski boji — Potapljanje našega življa v nemštvu
Chevalier v „Šoli ljubezni"
O Paramountovem filmu »šoli ljubezni«, ki se bo predvajal tudi v Ljubljani, pravijo, da je prisrčen film vedrosti in dobre volje, obenem pa tehnična mojstrovina. Preprosto se razvija vse dejanje, a polno je groteskne komike in situacijske šaljivosti, da ljudje ne pridejo iz smeha. To se pravi: občinstvo bo zadovoljno z njim, saj filmu naposled ne manjka sentimentalnosti, ki je v takem prisrčnem filmu sploh ne sme manjkati. Kratka vsebina je tale:
Mauriee Chevalier in Čehinja Ana Dvorakova v Paramountovem filmu »šoli ljubezni«
»Francois (Mauriee Chevalier) je prijeten mladenič, ki sovraži svoj poklic. Nastavljen je pri profesorju Bibiju kot reklamni agent in mora po pariških ulicah nositi plakat. Takšno delo ga ne more zadovoljiti. Njegova srčna želja je, da bi postal vodnik tujcev. Nekoč spozna Fran-cois na sejmu Madeleino (čehinja Ana Dvorakova), ki je pri metalcu nožev Pedru za tarčo. Rad bi govoril z njo, a Made-leina ga ne mara. Kmalu nato vidi, kako Pedro z noženm v roki zasleduje Madeleino. Francois reši dekle in jo povede v svoje ubožno podstrešno stanovanje. Sreča pa ne traja dolgo, zakaj Pedro najde Madfeleino s pomočjo detektiva in grozi Francoisu z aretacijo, če Madeleina ne pojde s Pedrom. Deklica gre s Pedrom, pa mu spet uide in se vrne k Francoisu. še nekaj bridkih ur doživi mladi par, preden se posreči Francoisu, da povede Madeleino kot ženico v svoj dom.«
Slovanska izdaja 1919-1920
Fffanksvna znamka za 29 krosa (Hlasta)
Naklada, obsegajoča 68.688 kosov, se je tiskala maja 1. 1920 v kamnotisku v Blas-nikovi tiskarni v Ljubljani; tiskanih je bilo v tej edini nakladi 580 pol po 144 kosov; poštnemu ekonomatu se je 11. maja 1. 1920 izročilo 477 pol.
Tiskovne in poštne pole. Tiskovne pole so bile sestavljene iz 12 vrst po 12 znamk. Poštne pole: 2X10=20, 2x12=24 in 10X 10=100 kosov.
Poizkusni tisk. 2ivovijoličasta, olivnoze-lena, modrozelena, modra, bledorjava. rdeča barva na tako zvanem transparentnem papirju, potem živovijoličasta in črna barva na belem kartonskem papirju in bledorjava barva na cigaretnem papirju, ki ni poizkusni tisk glede barve, marveč dokazni odtisk klišarne, da je kliše pravilen. Imamo tudi še »eseje«, izdelane v različnih barvah: opišemo jih pri ponarejenih znamkah.
Chevalier, ki ima glavno vlogo, igra — kakor zmerom — s šarmom in prirojeno eleganco. Tuja kritika mu pravi, da je pesnik praktičnega življenja in filozof brez-skrbnosti. Chevalierjeva partnerica je če-
Maurice Chevalier
hinja Ana Dvorakova, lepa in resna igralka — pohvalen poizkus Hollywooda, da se enkrat že otrese preživelega ideala ženskih lutk. Omenimo naj še Edvarda Everetta Hortona v vlogi profesorja Bibija kot izvrstnega komika. Režiral je delo Norman Taurog.
Zanimivo je, da je Mauriee Chevalier v nekem razgovoru, ki je objavljen v reviji »Mein Film«, dejal, da je »šola ljubezni« pivi njegov film, s katerim je zadovoljen. »Mislim«, je rekel, »da se moje pravo delo šele začenja s tem filmom.«
»Begunec iz Chicaga"
Sloveča imena Gustav Frohlich, Luise Ullrichova, Lil Dagover, Paul Kemp, Adele Sandrockova in naposled Hubert von Mey-erinck kažejo, da mora biti nemški film »Begunec iz Chicaga«, dobro podano delo. Izredno napeti film, poln pestrih scen, mora ugajati občinstvu. Kolportaža je to v pravem smislu besede. Dejanje nas povede preko nekaj zmot in zapletkov k srečnemu koncu. Glavne vloge imajo: Frohlich kot lažni tvorničar avtomobilov, graciozna pla-volaska Ullrichova, ki jo Frohlich naposled dobi za ženo, in pa Meyerinck v viogi pobeglega kaznjenca.
Nemške filmske revije pravijo, da se je z »Beguncem iz Chicaga« posrečilo nemški filmski industriji izdelati resničen gangsterski film, ki bo nedvomno zanimal tudi ljubljansko občinstvo, ko se bo predvajal pri nas.
Papir. Imamo samo eno vrsto papirja, in sicer kredast papir »K«. Znana je tudi še posebna vrsta tega papirja, ki je zelo luknjičast (porozen).
Barva. Znane so samo nianse lilaste barve, in sicer od svetlejše do povsem temne.
a/K lilasta, tisk in barva jasna (izvirna, tako zvana plošča I), a_>/K ista niansa na poroz. papirju. Obstoji tudi lilasta motna barva od tako zvane plošče II. ki jo opišemo pri potvor-bah. Naposled opažamo vinsko rdečo barvo. Tisk in barva sta jasna. Znamke so neke vrste poizkusni tisk.
Lepilo je belo do bledorumeno, tanko, enakomerno nanešeno.
Zobčanje. Imamo zgolj linijsko zobčanje 11V2. Znani pa so tudi nezobčani in le deloma zobčani kosi (previdnost radi potvorb je na mestu), slepo in mišje zobčanje.
Tiskovne napake. Znani so dvotiski (pazite na potvorbe!). odtiski in gube Prehod od svetle v temno barvo na isti poli ni redek.
Izrazite in tipične pogreške plošč. Tu so
opisane samo tipične pogreške, ki se opažajo na izvirni plošči I.: pri 28. znamki pod desnim očesom velik madež; pri 30. znamki KRALEVINA namesto KRALJEVINA; pri
35. znamki je nad »K« v 20 K majhen krog; pri 45. znamki je pod desnim očesom polkrog; pri 54., 55., 56., 57. in 58. znamki je pri levi in desni številki 20 K črka K manjša kakor pri drugih znamkah.
Glede na navedeno je najbolj redka in tipična pogreška z besedilom »KRALEVINA« (samo po en kos v poli).
Obeskov ni.
Vodni znaki niso znani.
Razpolovljenih znamk ni.
Provizorijev tudi ni.
Zanimive pošt. izkaznice (celine). Znamke tako zvane plošče II (glej potvorbe) je kot polpristne mogoče priznati samo na poštnih izkaznicah in pismih.
Redkosti. Redka je 30. znamka v poli s tipično pogreško »KRALEVINA« namesto »KRALJEVINA«, toda le tedaj, če gre za izvirno ploščo I. (samo po en kos v vsaki poli). Pri potvorjeni plošči II. se ta pogreška na vsaki poli ponavlja 25 krat (glej ponarejene znamke!).
Makulatura je znana na zelenem in mo-drozelenem ovojnem papirju in konceptnem papirju; imamo tudi prav izrazite dvotiske in trotiske, ki pa so po večini sumljivega izvora. Pri nabavi takih kosov je skrajna pozornost na mestu.
Rabljeno — nerabljeno. Nerabljene znamke tako zvane plošče n. so falsifikati; v zbirko spadajo samo kosi, opremljeni z izvirnimi poštnimi žigi.
Ponarejene znamke. Tudi tu imamo dvoje naklad: 1. takozvano »nedeljsko izdajo« ali ploščo n. in 2. navadne falsifikate »Pa-devet«. Zgodovina teh potvorb je opisana
Za velikonočne praznike sem se napotil v Bruck ob Muri in v Kapfenberg, kjer sem v letih svetovne vojne preživel hude dneve. Kljub temu, da sem bil označen za politično nezanesljivega in sem tu mnogo trpel in stradal, me na te prelepe kraje vežejo prijetni spomini. V prostih urah sem bil pogosto v družbi z ruskimi in srbskimi ujetniki in interniranci in z vojaki 28. praškega pehotnega polka, ki je bil zaradi nezanesljivosti kazensko interniran v tem najbolj nemškem obmurskem mestu.
V	družbi nekaterih Jeseničanov, ki imajo domove v Avstriji, sem se na veliko soboto dopoldne odpeljal z brzim vlakom v Avstrijo. V Podrožici so mi carinski organi temeljito pretipali prtljago ter mi s carino izenačili nizke cene naših živil z visokimi cenami, ki so v Avstriji. Vlak, ki je vozil dalje proti Celovcu, je bil nekaj časa še precej dobro zaseden, toda v Celovcu samem nas je izstopilo hudo malo potnikov. Na postaji je kljub velikonočnim praznikom zevala velika praznota, in to v času, ko so prihajali vlaki iz vseh smeri. Vse drugačno življenje vlada na naših postajali, osobito na Jesenicah, v Kranju, škofji Loki, Ljubljani in na Zidanem mostu.
Po daljšem postanku je zelo slabo zaseden vlak odpeljal dalje proti št. Vidu, Bre-žam, Leobnu in Brucku. Vozili smo se mimo mogočnih gradov in razvalin proti Neu-marktu, kjer doseže vlak največjo višino na tej progi, od tam pa zelo hitro navzdol v dolino romantične Mure, ki nas je spremljala mimo lepih mest vse do Brucka.
Pri izhodu s postaje je čakala vrsta taksijev, toda razen tistega, ki sem ga zasedel jaz, so se vsi vrnili prazni v mesto. Po krasni avtomobilski cesti je zdrvel avto v Kapfenberg, ki smo ga dosegli v pičlih treh minutah. Promet na širokih in gladkih asfaltiranih cestah je bil kakor v velemestu, kar močno konkurira predragi vožnji na železnicah.
Po vojni se je v teh krajih mnogo izpre-menilo. Zgradile so se nove tvornice, cela predmestja in vasi, izpeljale so se nove ceste, lokalne železnice in ogromni električni daljnovodi. Napravile so se nove elektrarne, mostovi in viadukti, zgradila so se krasna upravna in šolska poslopja, prevrtali so se celi hribi. Toda mnogo tvornic stoji ali pa obratuje v zelo skrčenem obsegu. Ogromne Bohlerjeve jeklarne, v katerih je bilo med vojno zaposlenih okrog 14.000 delavcev, zaposlujejo zdaj okrog 2200 nameščencev in delavcev, in še ti včasih ne delajo vsi.
Brezposelni delavci prejemajo do 40 šilingov podpore na 14 dni, in to za dobo 20 tednov. Delavske plače so precej višje kakor pri nas, zato pa tudi življenjski Standard v teh krajih precej višji, tako da se tod razmeroma slabše živi kakor pri nas.
Starostna preskrba delavcev je v Avstriji razmeroma slabša kakor pri nas. Upokojenec prejema na mesec 58, upokojenka pa 48 šilingov rente, kar ustreza srednjevisoki pokojnini, ki jo prejemajo upokojenci pri naših bratovskih skladnicah. S takimi pokojninami se še pri nas slabo živi, kaj šele v Avstriji, kjer so cene važnih življenjskih potrebščin precej višje kakor v naših krajih.
V	Brucku, Kapfenbergu, Leobnu, Fohns-dorfu in Donawitzu je neštevilo delavcev, ki so pred desetletji prišli tja iz naših slovenskih krajev. Priimki Sabukouschegg, Sabukovetz, Leskoschegg, Rossenzwett, Hu-dovernigg. Tkalec, Urbantschitsch in drugi nam dokazujejo, odkod so prišli ti ljudje, izmed katerih so posamezni, odnosno njih potomci že trgovci in obrtniki. Večina njih pa še danes dela v premogovnikih, rudnikih in topilnicah, v katerih domačini ne delajo radi, ker je to delo težavno, a zaslužek najslabši. Vsi, tudi oni. ki so se tja preselili med vojno, ne govore v družinah slovenski; njih otroci ne poznajo svoje prave domovine in tudi ne morejo dosti vedeti o njej. Ti kraji so veliko grobišče slovenskega življa. ki je takoj podlegel vplivom gospodarsko močnega nemštva.
Nemci se o Jugoslaviji ne izražajo najbolje. Smatrajo nas za gospodarsko in kulturno zaostal narod, ki baje močno hrepeni po nemški nadvladi. Edino, kar Nemci visoko cenijo, so kranjske klobase in naše vino, ki bi ga pokupili morda vsega, če bi ga ne podražila tako visoka carina Tako pa pijejo le svoje pivo, ki je nekoliko cenejše in bolje kakor naše
Trgovina in obrt tudi precej slabo uspevata. Zlasti oblačilna industrija preživlja slabe čase. ker Štajerci ne dajo mnogo na obleko. Marsikdo ima cela desetletja samo praznično obleko, sivo ali rjavo, obšito z zelenimi našivi, in zelen klobuk z metlico, ki ga marsikdo nosi vse življenje. Na cestah in v lokalih vidimo skoro enako oblečene
I pri vrednoti 15 kron; tu navedenmo zdaj samo še podatke, kako se lahko spoznajo potvorbe.
1.	Plošča IL (nedeljska izdaja): Tisk ni tako živ in čist kakor pri izvirni plošči I.; barva je nekako topa in motna. Tipično pogreško pri znamkah 54.—58. (manjši K) izvirne plošče I. opazimo pri plošči U. še pri prvih desetih znamkah v deveti in deseti vrsti. Pri plošči II. je tedaj 25 kosov z navedeno tipično pogreško, pri izvirni plošči I. pa le pet takih kosov. Tipično pogreško »KRALEVINA« pri izvirni plošči I. — samo pri 30. znamki — imamo pri plošči II. pri znamkah 73.—82. in 85.—94., tedaj 24 krat. In prav ta izprememba plošče, ki več ne ustreza izvirni plošči I., je dokaz za to. da gre pri plošči II. za po-tvorbo, ker se ne ujema z izvirno ploščo I.
2.	Falsifikati »Padevet«. Glede teh velja, kar smo navedli že pri frankovni znamki za 15 kron. Falsifikati se prav lahko spoznajo, ker je pri vseh kosih zgornji vodoravni rob v desni tretjini prekinjen, med tem ko pri izvirnih kosih tega ni. Tudi pri tej vrednoti obstajajo falsificirani poizkusni tiski in makulature v istih barvah kakor pri vrednoti za 15 kron, spoznajo se po pravkar opisani prekinitvi; vsi ti kosi nimajo šrafiranega ozadja. Bodite tedaj pri nakupu teh znamk skrajno oprezni!
Vse filateliste prosim, da svoje morebitne pripombe ali poprave o tej vrednoti pošljejo na naslov: Slavko Veselič, tajnik Slovenskega filatelističnega društva in član zvezne sekcije za raziskovanje slovenskih znamk, Ljubljana, Tyrševa cesta 5-1.
ljudi. Zelo redki so, ki so oblečeni po zadnji modi.
Toda eno veliko prednost ima avstrijski delavec pred našim. Dana mu je možnost, da si z izredno nizkimi tedenskimi ali mesečnimi obroki lahko nabavi radijski aparat ali motorno kolo, ki jih imajo skoro v sleherni družini. Med prazniki je pasiralo glavno cesto, ki veže Dunaj preko Semme-ringa z Gradcem, na desettisoče avtomobilov in motociklov. Lepše nedeljske zabave
Rožanska pesem naša se vedno naj glasi, ljubezen domorodna pa naj iz src kipi!
Še so nam v spominu dnevi, ko je boro-veljski pevski zbor priredil lepe koncerte na svoji jugoslovenski turneji. Na velikonočni ponedeljek pa je Društvo slovenskih diletantov v Borovljah priredilo pri Cin-gelcu v Glinjah jubilejni pevski koncert, ki je sijajno uspel. Preko 500 ljudi se je zbralo v prijazni Cingelčevi dvorani mnogo pa jih je moralo oditi, ker niso več dobili prostora. Lep je bil pogled na oder, kjer so sedeli štirje pevci jubilantje, ki so bili pred 30 leti ustanovili Slovenski pevski zbor Podljubelj-Borovlje in ki še danes aktivno delujejo v društvu.
Društveni predsednik g. Vertič je na kratko orisal delovanje v tej dolgi dobi do danes. Že pred 70 leti smo imeli v Borovljah Slovensko društvo, a tisti idealni možje so umrli in več desetletij nismo slišali v Borovljah ničesar o kakem slovenskem društvenem življenju. Šele, ko je leta 1904 prišel v Borovlje za kaplana, odnosno provizorja g. Arnuš, je slovensko društveno življenje spet oživelo. G. Arnuš je spoznal, da je med kmeti in delavci še precej narodno zavednih in delavnih moči; na njegovo pobudo se je sklicalo posvetovanje in 12. marca L 1905. se je vršil ustanovni občni zbor Slovenskega delavskega društva za Borovlje in Podljubelj in obenem se je ustanovil tudi pevski zbor. »Nešteto nastopov in prireditev imamo zaznamovati«. je dejal predsednik, »in s ponosom stopi danes društveni pevski odsek 35 pevcev moškega zbora m 50 oseb mešanega zbora na oder.«
Ganljiv je bil prizor, ko so stopili skupaj štirje pevci jubilantje ter zapeli dve pesmi, ki so se jih pred 30 leti najprej naučili. to sta »Prišla bo pomlad« in »Slovo«.
si ne more privoščiti delavec in nameščenec, kakor da se vozi z ženo ali dekletom na motornem vozilu po krasnih cestah na izlete v prelepe planinske pokrajine. Tu se opaža močna vez1 med velikimi mesti, industrijskimi centri in podeželjem. Milijonski Dunaj, ki prejema skoro vse od podeželja. spet mnogo vrača, kar je od tam dobil s tem, ko se vozijo meščani na podeželje.
Dobre ceste in motorna vozila so najboljši posredovalci med mesti in podeželjem. Težka industrija in turizem si v Avstriji podajata roke in se medsebojno podpirata.
Toda eno je, kar dela oblastvom sive lase, to je hitlerizem. Po cestiščih, na ograjah in tudi na poslopjih opažaš kljukaste križe. Kljub še tako veliki pažnji oblastva ne morejo zatreti tega gibanja, ki je dan za dnem jačji. Na večer pred rojstnim dnem Hitlerja so na najvišjih gorskih vrhovih goreli kresovi njemu na čast Tudi v gorskih vaseh so zidovi in obcestne ograje vedno sveže poslikane s kljukastimi križi in napisi: »Ein Volk« — ein Reich« ali »Trotz Kerker — immer starker«. Pri tem bi se mi lahko marsičesa naučili od Nemcev. Pri nas je premalo vzajemnosti, med tem ko Nemci streme skupaj in hočejo eno samo veliko državo, ki bi obsegala prav vse pokrajine, v katerih kompaktno ali tudi raztreseno žive Nemci.
Revolucija je v teku zadnjih let v teh krajih najhuje izropala. Prvič so se pred štirimi leti vršili na tem ozemlju hudi boji med Heimwehrom in vladnimi četami, lani v februarju med vladnimi četami in socialisti. v juliju pa z narodnimi socialisti. Marksisti in narodni socialisti so bili v boju proti sedanjemu režimu vzajemni. Svobodne volitve ali plebiscit bi najbrže dale ogromno večino glasov za priključitev Avstrije k Nemčiji, kar so vse avstrijske vlade do Dollfussa same vedno propagirale.
Po osemurnem bivanju v Avstriji sem se vrnil domov. Da osvetlim osebni železniški promet, naj omenim, da sta v Kapfenbergu vstopili poleg mene same še dve osebi. v Brucku pet. v Leobnu sedem, od tam naprej pa sem se Cesto vozil sam v železniškem vozu proti Celovcu, kjer je v postajni restavraciji sedelo samo pet oseb.
Vlaki so prihajali in odhajali skoro prazni, le oni, ki je peljal v Podrožco, je bil precej dobro zaseden. Po cestah pa so drveli nešteti avtomobili in motocikli, ki so vozili izletnike ven v prelepo zeleno pomlad.
Sušnik Matija.
Predsednik Slovenske prosvetne zveze za Koroško g. Poljanec je naglašal vzgojo v družini in vzgojo po naših izobraževalnih društvih. »Niso mi znane razmere teh mož, starih korenin,« je rekel g. Poljanec, »a brez dvoma so bile njih matere na mestu. Le dobri starši morejo vzgojiti svoje otroke v ljubezni do svojega naroda in do svoje domačije. Pokazati hočemo pred vsem svetom, kako znamo tudi mi ceniti take može. Ni sile na svetu, ki bi nam mogla to preprečiti.«
V imenu mladih pevcev je v jedrnatih besedah čestital jubilantom v verzih g. Košat, a mlada Milka je deklamirala tako ljubko, da so marsikomu stopile solze v oči. Naj omenimo imena teh štirih mož: so to trije bratje Janez, .laki in Matevž Šaprovčevi in pa Jaki \Yieser. Društvo jim je poklonilo za tridesetletno društveno delovanje kot častno priznanje lepe diplome.
Moški zbor je zapel »Oj Triglav moj dom«, s>Moja lubca je pošto posvava«. »Pogled v nedolžno oko«, »Izvedel sem nekaj novega«, »Šopek«, »Pastir pa pas«» ovce tri«, »Trnovska fara« in »V hribih se dela dan«, četverospev »Pastirček«, »Sontr pojd« in »Dekle, daj mi rdečih rož«, a mešani zbor »Tička je zaprta bla«, »Po jezeru«, »Prišla je luba vigred« in 3>Gori n« planine«. Prvič je nastopilo na odru pet društvenih citrarjev, ki so prav ubrano igrali. Šaljivi nastopi, kupleti in domači stari ples s petjem dveh otrok, vse s spremljevanjem citrarjev, so bili deležni viharnega aplavza. Zaključek prireditve je bila šaljivka »Pol ure v zrakoplovu«, ki je zbudila mnogo smeha. Bil je res prijeten rožanski dan. kakršnega še ne pomni Cin-gelčeva dvorana.
Primorske vesti
p— Poveljnik tržaške armije general Pirzio-Biroli je bil, kakor poroča »Popolo di Trieste«, postavljen na razpoloženje ter prideljen ministrstvu za kolonije kot poveljnik armijskega zbora eritrejskih domačinov. Zaenkrat še ni znano, kdaj odpotuje v Afriko. Poveljstvo tržaške armije je začasno prevzel general Scimeca.
p— V Šmartnem pri Kojskem je dosedanji krajevni fašistični tajnik Pappalepore iz neznanih razlogov podal ostavko. Za njegovega naslednika je bil imenovan Do-monik Pesavento.
p_ Požar. V Štanjelu na Krasu je pred
nekaj dnevi dopoldne nastal požar v hiši Ivana Boltarja (Boltari). Vnele so se saje v dimniku, iz katerega.se je ogenj razširil na streho in ostale dele poslopja. K sreči so kmalu intervenirali gasilci, ki so omejili požar in preprečili, da hiša ni pogorela do tal. Posestnik je bil oškodovan za nekaj tisoč lir.
p— Smrtna nesreča Pri Devetakih se je v predzadnjem tednu pripetila huda nesreča. Podjetnik inž Mattiroli in njegov sin sta se z dvema avtomobiloma peljala v Trst po opravkih. Na križišču cest kjer sta avtomobila drug za drugim zavila na cesto preko Krasa proti Devinu. je Matti-rolijev sin Ivan nenadoma z vso silo zadel v kolesarja Antona Peloša starega 36 let doma iz Frate pri Medeji. Nesrečneža je zagnalo čez cesto, avtomobilist pa se je z vozom zaletel v bližnjo gostilno Peloš si je zlomil levo nogo in dobil hude poškodbe tudi na hrbtenici Nemudoma so ga prepeljali v goriško bolnico, kjer je pa že naslednje n<-»či umrl
Citajtf tpd^fho rev t in
ŽIVLJENJE IN S V E T |
Je kitajska kita
evropskega izvora ?
Po poročilih portugalskih in francoskih misionarjev, ki so okoli 1610 kot prvi Ev-ropci stopili na kitajska tla, se mora ugotoviti, da zdaj tako slovita kitajska kita takrat še ni bila narodna šega in. noša. Le malo ljudi je nosilo kito. šele ko so okoli 1750, ko je bila noša kite v Evropi nekaka splošno prisiljena moda in so na Kitajsko prišli misionarji in drugi Evropci s kito ter imeli v deželi precejšen vpliv, je izdal kitajski cesar ukaz, da morajo vsi njegovi podložniki nositi kito. Današnje slike, ki prikazujejo Konfucija z eno ali več kitami so nepristne, ker je bil Konfucij plešast kakor več njegovih vrstnikov.
Mali oglasi
WSBS35M
Beseda 1 Din. davek 2 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek "7 Din.
Zemljišča
približne 15.000 m', ležeče v Spodnji Šiški, v bližini elektrika ln vo dovod se ugodno proda V poštev pridejo hranilne knjižice dobrosto-ječlh zavodov Informacije daje G. Mlškec. -Ljnbljana VtI. Medve dova 38. Telefon 35-75	3831-20
'1'iimii
Hišo l vrtom
i r o d a m tik postaje na
"rnoftab St 88. 8663-30
ieseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova > Din Najmanjši znesek 17 Din.
Poverjenike
poštene, zanesljive ln vztrajne, iščemo proti dobri plači. Pismene ponud De 2 znamko oa naslov: • Moj lom«, Ljubljana — Dvorakova a	8532-1
>Iesar. pomočnika
»prejme takoj Jože Musai. mesar Ljubljana. Sv Petra resta 61	862tM
Izobražene gospode
»prejmemo za prodajo naših tehničnih predmetov. Stalna služba! Banjai Miklošičeva cesta štev. 20.
FSL ATELI J A
Lepa proslava štirih ker©

Urejuje Davorin Ravljen, — izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnika*. — Za Narodno Uskaiuo d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za Inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.