HA Posamezna šlevilRa 60 vinärjev. 7 I. štev. V CELJU, četrtek, dne I. prosiftca 1920.___________________LETO ti. Izhaja vtak torek, Aetrtek in •oboto. - Cena i Za celo leto 36 K, n pol leta 18 krön, za četrt lela 9 K, za 1 mesec 3 krone. Poaamezna •tevilka stane 40 vinärjev. Na pismene naročbe brez pošiljatve <1enarja te ne moremo ozirati. Marocniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. NOVA DOBA UrttdnlMvo In upra»ni*t»o se nahaja v Žvezni tlsltanii v Celju, Strossmajerjeva ulica 4t. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po SOf od 1 mm, za poslana, na- inanila občnih zborov, naznanila o «mrti, zahrale itd. 50 v od 1 mm, zi reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARKÄ V CELJU. BBS) 0DG0V0RNI UREDN1K VEKOSLAV SPINDLER. SRECNO N0V0 LETO želi vsem cenj. naročnikom, dopisnikom in prijateljem „Nove Dobe" uredništvo in upravništvo. Na pragu novega leta. Trumoma se vračajo te dni naši amerikanski izseljenci v domovino in se počutijo vse srečne v Jugoslaviji: tam preko morja, pravijo vsi kakor eden, je draginja tako neznosna, da so pustili vse in se vrnili v domovino. Kar se dobi tu pri nas za eno krono, stane v Ameriki 1 dolar, t. j. po da- našnji vrednosti dolarja 92 naših kron. In vsi ti Amenkanci se čudijo, kako more biti pri nas nezadovoljnih ljudi, ki zabavljajo čez državo, kakor da je ona kriva dragin je in drugih pojavov, ki so vsi le posledica dolgoletne vojne. Če je v Ameriki, kjer imajo vsega dovoli, takšnadraginja, kako najbo bolje nego tam v naSi državi, ki si šele urejuje svoje meje, svoje gospodarstvo, svoje trgovske odnošaje z drugimi dr- žavami. Zato je prav, da se vračajo naši Amerikanci, in da odpirajo našim ljudem oči in jih poučijo o razmerah drugod, da bo naže Ijudstvo začelo tudi naše domače razmere gledati z dru- gimi očmi. Upamo posebej, da bo v novem letu posebno ona plast našega naroda, ki bi naj biia nositeljica dr- žavne misli, začela. trezneje soditi in na narod vplivati: naša inteligenca, ter da vsaj v bodoče ne bo ravno med njo največ tistib, ki ob vsaki priliki najbolj glasno zabavljajo čez vse, kar stori vlada in kar se zgodi v državi, vse to iz bogsivedi kakega principa, ki je našim ljudem iz stare osovražene Avstrije tudi v naše nove razmere prešel v meso in kri. Kedaj se po- vzpnemo do staligča, da je zdrava kri- tika nad nezdravimi pojavi in pa brez- ciljno zabavljanje in'psovanje na dr~ žavo nekaj popolnoma različnega? Upamo, da pridemo do takšnega poj- movanja svojih državljanskih pravic in ' dolžnosti vsaj v tekočem letu. Začetek l. 1920. bo marsikateremu, ki rad komodno uživa mir pred valo- vanjem javnega življenja, marsikomu, ki za p.lagč slogaštva in bratoljubja skriva svojo polirično brezbarvnost bodisi iz špekulantstva bodisi iz pri- rojene kornodnosti, zagrenjen z do- godki, ki se te dni pripravljajo. Na vidiku sc občinske in takoj za njimi državnozborske volitve. V znamenju političnega boja vstopamo v novo leto, v znamenju boja za očiščenje v naših občinskih upravah, v znamenju boja za ljudske pravice in za ljudskö sodbo nad vsemi, ki pod krinko lepih gesel hočejo izkoriščati Ijudstvo v svoje osebne ali strankarske svrhe. Za ali proti državni edinstvenosti, za ali proti demokratičnemu ustroju države, za ali proti zdravemu gospodarstvu v občinah in v državi, za ali proti konsolidaeiji našega državnega življenja ! V tern znamenju »se bo vodila volilna borba. V prepričanju, da bodo vsi, ki so v žalostni naši prošlosti stali kakor skala, da smo prebredli najkritičnejše dni pod strahovlado v propali Avstriji, ostali zvesti ideji narodnega edinstva in narodne in državne sile tudi v bo- doče, predvsem vsi razumniki vseh slojev našega naroda, v tern svetem prepričanju stopa Demokratska stranka v novo leto, stopa v dobo političnih bojev odločno in samozaves-.tno, v trdni veri na končno zmago prave narodne in državne misli. In v tern znamenju klieemo vsem prijateljem demokratske misli širom domovine : pogumno na delo za usivnr- jenje naših idej in idealov ! DR. AV(i. Kh;iSMAN: Agrarua reform«. i. Pred po] ictoni so .se nas» easopisi foliko pisali 6 vseh mogoeih in nemogo- eih nacrtih glede izvedbe. agrarne reio;- ine, da je javnost'ze odklanjnla clolgo- vezno teorctiziranje in zahtevala tudi praktieno izvedbo. Prišli pa so znani strankarski boji, stJignacija clcla v narodneni predstavui- štvu in ljndje so skoro pozabili na agrar- no reformo. to najgjbiiejšo silo i/. nasili rcvohici.iskili mesecev. Po sliodiii še siccr zlasti i n- j di lmiirajoee stranke rade ropoiajo z eiu-'raciliilli ;ipcli. tl;i sc morfi •".'¦r:i rn:i vr- riM i.uiUMN'a--. ijiKLSLvi) piosKii Krcpkiin hescdam, toda kako bi se naj tista »ta- kojšnja rešitev v korist . . . .« izvedla, si najbrž ne predstavlja jasno niti človc- koljtibni govornik, niti ogoreeno Ijudstvo. 'l'reba jc torcj nasi javnosti enkrai jasno povedati, da ne sine ob agrarni rc- lonni inisliti ravno na svoj lastni, oscbni hasek, aiupak na splošnost, predvscm r.a dr/.avo, ker bo laliko-še le ona. vsaj v Sloveniji, nutlila celok.npni jnvnosti kon- s(i iz izvedbe -flgranie rcforme. Polo/a j je sedaj tak, ily so vse strai:- kc precej visoko potegnile mejo, kjer sc naj posestva dele oziroina sploh prites- nejo agrarni refonni Vsled tega bo osia- lo se nebroj vek'posestev in graščin lic- dotaknjenih. kot tudi raznih lepih vinn- v.Tadov v rokah bogatiuov, katere si je že davno . med scboj razdelilo nepoueeiin Ijudstvo. V Sloveniji zadene agrania reforina prav neznatno število veleposestev. pa se ta obstoje veeinoina iz gozdov, glecte katerili so si tudi vse |)olitiene stranke edine. da se ne smejo ra/tleliti med ob- einstvo, ampak podržaviti. ker bi bilo sl- eer to uei/.črnljivo narodno bogastvo v par ietili ;;:vnotako opustošeno, kakor ^e ^odi seuaj z »Dunajskim gozdoni«. Te JjjaiKske riizniere bi niorala vlada kot Ijiidski govorniki javnosti že davno s'stc- vilkami in imeni jasno predočiti, pa bi bi- lo veliko manje nopoirebnetfa raz_ocara- ii.ia, prerekanja in zabavljanju nad neiz- p.'liijeninii obljnbami .lugoslavije. To !)i se bilo teni lažje zgodilo, ker imajo pri.poverjeništvu za agrarno refor- mo zbrano podrobno štatistiko in prc- L'led vseh veleposestev v Sloveniji. Upaj_ ino. da se bo to zgodilo vsaj v bližnji bo- Uoenosti. kar je tcinbolj potrebno, ker lio \s!ed poiitičnc.^a položnia rrcliodno st^- •"¦ ¦¦¦¦'-'-> rcforjme trpelo gotovo Se to, predno bomo dobili od dr- /aviiega /:hora tfjzadevni zakon za defi- nitiv no izvedbo. Ravno tako je treba javnosti odloC- no povedati, da agrarna reforina ni nikn- ka domena katcrckoli stranke, ainpiiK zadeva celega naroda in drzavc ter jo Jc pre.sojati radi tega edino /. narodno-go- spodarskega stališča, ravno tako kakor obdaeenjc vo.inili dobiekov. Oboje uiora koristiti celoti, ne pa da bi si vse to mo- nopoli/.irali trotovi srrmovi ali politicne stranke. Prekraf^k je tu prostor, da bi o tern na dol' oko raz.pravl.ial. pi /:m! ¦;; p.:. !¦ r'i7'.inieli in '" ¦¦ 11. Dosedajno delo slovcnskega pover- ieništva za ngrarno reformo je obstojalo vceinoma v zbiranju gradiva za izvedbo a^rarne relonne in preventivnih odrei.: bah glede gospodarstva in zadnjo jes«. v ureditvi zaeasne zakupodaje /c-uiliiš na podlagi odredb z dne 15. septembi. in 7. oktobra t. I. Poverjeništvo je upn-. vieeno razveljavilo vse zakupne pogoo be glede tistili veleposestev ali njih dv lov, ki jih zakupnik ne obdeluie sain ki: strokovni ekonoin ali kot kmetovalec svojo družino. S teiui odredbami se i vsekakor našiin ljudem ze mnogo kor: stilo, ker so dosedajni voditelji in uslu7 benei na teh veleposestvih sieer veeirir ma dobri strokovnjaki, manje dobri pr; jatelji domaeega prebivalstva, in s vsled rnisljenja in njih delovanja v miiv: losti prevee tuji težnjam naših ljudi. Nadalje je poverjeništvo nadzorov^ l(> in voclilo sečnje v gozdih ter revidira lo to/.adevne pogodbe. Vsa gozdna veK posestva so naniree že lneseca junija ;" I. pod takozvnnim strožiim nad/oroi; vsled katerega je svobodna seenja' pn povedana. (ilasom iste odredbe je prep» wdano sekati tudi (esne rczerve iz voj itili let (ki pa so zelo velike) in jih vraei nati v lesno maso. ki zapade to leto |;< ^ospodarskeni naertu seeuji. Te (xlredii S() bilr niorda tn in tani /,elu poireb:1.' iii umestiie, na drugi str;'"; i>......¦• ' i ¦" vee škodovale. Naenkrat je bilo naui."eC- ireba usl. •viti vse sekanje, a predno je prišlo iio\ dovoljenje. je radi preobloženosti polili; nisi gozdarskih uradov in poverjenistv. za agrarno reformo preteklo po! leta; u daj pa je manjkalo delaveev in naenkr: smo siali v zimi.....povsod bre/, drv, i boveljska premogokopna družba pa br^ janiskega lesu. ki se je med teui še tenu Ijito podražil, kot tudi delavske sile v rc /aHIi. Pred kratkirn nam je poleg deb - skega štrajka grozila še nevarnost, u bo niorala trbove^jska premogokopn druzba nstaviti obrat ravno vsled pom njkanja janiskega lesu in ta nevarnost s ni inimo. I-'overjeuistvo za ngranio rote, mo je sicer krepko poseglo vmes, pa z< zdovi so dalee in drevesa se stoje. To ouienjani samo mimogrctl s.vetljenje, kake velikanskc va/no>. pravilna rešitev agrarne ru forme vpr.'!Šr:nje nnših co/clov nidi za rutlii I OSpOdll: iii. uosirneje pa bi rud pri tej priloziv sti govori! o drvih, zadeyi, ki danes nai vsem vsaj tako nianiljivo in skrbipoln zveni pp ušesih, kot inetl vojno beseele MILOS ŠTIBLER: "Pri srbskiH kmeto- valclh v Sumadifi. (Daljc.) Zppet v Afandželovcu. .a) Krali Peter. Krog 9. ure predpokine smo bili y.o- p-et v Araiulželovcu. V yhotehi'sloga« smo se aialo okrepeali, na kar smo hiteii dalje v mesto, du vidimo kralja Petia. Ljndje so mm pravili, da ne sprejema nikogar in tudi nikamor ne zahaja. Le pmlpoldue pride iz svojega stancA'anja — stanuje srodi mesta v priprosti eno- nadstropni hi.^i — na'balkon in ostanc veasih tarn tudr dalje casa. Kakor /»nano, je kralj leta 1915 vkliub svoji viscki sta- rosti §el s hrabro sibsko vojsko preko silnih albanskih gor in je pozneje na (ir- Škem obolel. Se le pred nedavnim easom se ?e vrnil'v Srbijo in se nastanil v A- ri»ndž-elovcii, tore] v bližfni Topole, kjer Sp iV°clil n'ejsr°v stari očc- slavni Kara- u/orže. Tudi jeZrumo, da si je dal kralj y tujmi rasti polno brado v znak žalostl, ker "1" ]e d«movina zarobljena od so- vražnika. I oosvpbocHtvi'd-oinoVine se je /opct obril. . > ¦ ^HsmoprcdiijcKuvo.sunM.v.,.^.- Na nasprotni strani ccste" je Rostiliui (kav lana). pred gostilno stoje mi/;e, kjOr smo sedli in gledali na balkoii kraljevejcn do- nia. Fridružil se nam je okrajni ro'spo- vzorno knietijsko gospodarstvo, kakor- sno (jbstoji na državne stroške v Srbij! v vsakeni okraju. Novi nas znanec je absof- vent visoke poljeileljske sole v Nemeiji in nam je pripovedoval zanirnivosti Iz gospodarskili odnošajev srbskih kmeto- valeev.Toda kmalu se na kraljevem do- iiiu odpro na balkonu vrata in kralj Pe- ter stopi oprt na vojaka na balkon. Vsta- nemo in pozdravimo, kralj nas takoj opa- ¦M in prijazno vojaško odzdravi. Bistro se je oziral po eesti gor in dol in osobito opazoval vsakoga vojaka, ki je slueajno prišel tod mimo. Vsakdo ga je scveda pozdravil in kralj je vestno prijazno od- zdravljal. Cez nekaj minut se ie zopct vrnil v sobo. Zelo sein se eutil sreenega* da sein mogcl videti moža, ki ima za J'ugoslo- vanstvo izrednih zaslug. Kralj Peter se je />e v sedemdesctih letih kot četaš t)o- ril v Bosni za svobodo Jugcvslovanstva. roda njegova glavna doba je naravuo pn- ccla še le, ko ga je useda poz.vala-na srb- . ski prcstol. Vsprieo silnih dejanj. ki jih je srbstvo v zadnji svetovni borbi in zaunla leta pred njo izvršilo pod Petrovim votf- .stvom za JiiKoslovanstvo, je pač da.ncs vsaka njegove zasU.iKC povzcligujoea be- vseila odvee. To je m«ž, ki je zaslužil .s svojim delom v najvccji meri 'hvaicZ- nost eelega .naroda jugoslovanskega ni in najvisje priznanje našc povestniec. Pri kralju se nahaja danes eden pol- f-'--Mik. /dravnik, knhar in piM^Tf^W^n' /^državna\ [LlCtdSKARRJlilllOllJ \vLJUBLJA^ kot strežnikov. Vee ljudi ne inara, oso- bito ne rnara ni eastne, ni varnostne stra- žc. Policaja ne rnara videti, kakor mi Je zatrjeval policijski komisar aramlželo- vaeki, ki radi tcga sain hodi v civilu. da &a kralj ne sjjozna kot policaja. Liudstvo ga obožuje. Saj je tukajsnji clomaein" Samo 9 kin je do Topole.. Zanimivo je, da je njegov očc, dasiravno je bil v 1.3co- fifradu vladar, poslal mladcga Petra v . Topolo, da tain obiskuje Ijudsko solo, eeš rant si naj zapomni, odkod je njegov rod prisel. In kralj ima v Topoli še danes /.nance, ki so z njim sknpaj sedeli v sol- ski klopi. Encffa teh znancev, nekega kmeta iz Topole je sprejel izjem. pred kratkim celo v avdij«nco. Kmet ga prija- tcljsko vpraša, »kako ti je«, na kar mu . kralj toži o svojih boleeinah. »Pa bi sc kopal, to bi ti koristilo! In ti se mores kopati, saj si kralj!« Tako je opominjal ..poStcni in samozavestni kmetovalec svojega kraljevskega prijatelja, na kar mu je kralj odgovoril, da njenm kopeli ne morejo vee pomagati. »Star sent Tn čakam samo rursmrt!« , . • . Karadžorži so imeli v I upon m-vc- da tudi svoje poscstvo. Ko pa so.bili prc- gnani iz Srbije. je bilo posestvo proda-y .no. Toda ko se je Peter povrnil kot krali --¦ bilo je to 1. 1903 — odšel je nekoC o- sebiK) v Topolo in obiskal kmeta, ki je kupil posestvo Karadžordzcv. »Ti imaS inoje posestvo, pa bi te lepo prosil. ali mi lioer^ i^fn y.oni-t orodni?« nrnvi kr;>Ti. »Pa da« mu odgovarja kmet, »kupil sem posestvo, da ga euvam. dokler se Ti nr vrneš«. In pobotala sta se, ne vem že / koliko dinarjev. Narod pa danes vsako- miir pripoveduje, da kralj Peter tega po- sestva ni kupil potom svoje dvorne v< sarno, temvee se je osebno podal k po sestniku in sam ižvršil kupeijo. V tern spoznava Ijudstvo kraljevo ljubezen ci<- rodne zemlje in njegovo veliko spošb | vanje do srbskega kmeta. b) Arandždovačko kopaHšče. Žli smo dalje, y arandželovačko ko- pališče. Med pqtoin mi okrajni ekorrom pripoveduje šc to in ono. Ko sva se raz- govarjala o živinoreji, mi pravi, da do- biva iz. posameznih občin poročila o o- pasnempomanjkanju bikov ter spremlja. to poročilo z zabavljanjem na poljcdel- sko ministerstvo in na vse mogočc čini- teljc, češ da nihče ničesar ne stori. Vpr;. šam ga: »Ali ste javili poljedeLsken; ministrsty.u, da je pomanjkanjc biko tako veliko?« »Nisem«, mi odgovori-in nadaljuje. da je njegova plača tako ma- la, da nima volje in veselja- še kaj delati. Ničesar njsein odgovoril. toda tudi ta slucaj mi je pokazal, da srbski inteligent mnogokrat prosK'ika ne doseza. kajti po- kvarjen jc po oni bolezni, vsled katere misli človek naipoprej in izkijučno le na lastno gospodarsko korist. med tern ko mu smisel za občni blagor še ni dovoljno razvit, oz/roma obče koristi svoji osebnl ne zna podrcditi. Sir— :. »N OVA DOR A* \vu- raj lahko dobili dovolj in cenih drv ,naSl državni misli pa bi bilo s tem več poma- gano kot s tisoči manifestačnimi shodi In lepimi besedami. Dobre volje je pokazala nova vlatfa mnogo, tudi sinisla in razumevanja za težnje ljudstva. Treba je scdaj še samo veeje prožnosti njenih uradov, da z ne- sebieno in dobrodušno pomočjo obeln- stva koristno in dosledno delamo v in- tencijah zasnovanega programa za bla- gor naroda in domovine. In ee bomo šli to pot vedno in povsod -— kdo bi ne bil z naini? Fin. komisar I. SATLER. Draginja. (Vzroki, posledice in pobijanje.) (Daljc.) Draginja je povzročila že torej toii- ko zla, da je treba vprašanju pobijaiija iste posvetiti Lim naj vee pozornosti. Po- bijanje draginje obstoji v odpravi v/.ro- kov njencga nastanka. Prcdvscm je tre- ba dovoljne produkcije, ki bo spravila zopet v sklad povpraševanje in ponud- bo. Kakor so bile svoje dni v rabi lapi- darne besede, da je za vojno treba ue- narja in zopet denarja, tako je danes tre- ba povdarjati resnico, da je za odpravo vojnih posledic, .draginje, la!;ote in bctfe treba proizvajanja in zopet proizvajanja. Produkcijo bode treba .sistematično or- ganizirati. V nekaterih ilržavali. ki so I spoznale nujno potrebo, posvetiti dvig- njenju produkcije vso pozornost, so usta- novili posebna miuistrstva za povzdigo produkcije. Takega miuistrstva ini sc Co danes niniamo, čeravno bi ga ravno tako potrebovali, kakor druge drzave. Scvc- da obstoji pri nas, ki še niniamo razvite industrije, predvsem vprašanje poljedelj- ske produkcije. za katero je poklicano skrbeti že poljedeljsko ministrstvo. Tudi ministrstvu rud je poverjena že posebna skrb za dovoljno proizvajanje potrebnlli kovin in drugih rud. Obstoji pa sc dosti drugih panog narudnega gospodarstva, v katerih bode treba orati ledino in si osi- gurati pokritje potrcbščin v okviru last- ne države. Treba jc ugotoviti. katere prcdmetc lahko po ceni izdelujemo v po- kritje lastne potrebe in v kolikor lahko r. njimi konkuriramo zbog nizkih proizvn- jalnih stroškov s producenti tujih držav na svetovnem trgu. Z davčnimi ugoci- nostmi, izvoznicami. bonifikacijami, dr- žavnimi subvencijami ali posojili bi bilo podpirati razvoj onih vrst produkcije, ki bi zaslužilc tako podporo. Predaleč hi me zavedlo razmisljati tukaj o tem vprasa- nju obširnejže. Posebno pozornost zasluži načelo. da mora proizvajanje gotovega kraja po- kriti v prvi vrsti potrebe tcga kraja in se sme Še lc prebitek izvažati v drugc, zlasti oddaljcnc kraje. Ko pisem to-Ie razpravo, doznam, da je pokupila celjska aprovizacijska uprava (menda mestna občina) krompir v Labudu. vsled česar je odšla mestna občina v Slovenjgradcu. ki se je tudi zanimala za ta krompir, praznttt role Ta slednja občina bode pri- morana dobaviti krompir, kakor tudi vc- čino drugih življenskih potrebsčin iz Hr- vatske ter bodo Slovenjgradčani plače- vali visoke vozne stroške, ki bi odpadll. čc bi bila preskrba zagotovljena iz bliž- nje okolice. Krompir, ki bi bil prišel, ako bi se ga bilo nabavilo v Labudu, na okoli 1 krono, stal bode, nabavljeri i/, Mrvat- ske, vsled današnjih visokih prevoznih stroškov 1 K 80 do 2 K. Nc samo, da xc pri tem načinu preskrbe ccne po nepo- trebnern zvišujejo, obremenjuje sc s ten-, tudi v veliki nieri železnice, katerim bi bilo s pametno aprovizacijsko politiko prihranjeno mnogo tovorov. Razven tega bi se med dolgo vož- njo ue pokvarile velike innožine življen- skiii potrebščin in bi tudi razuim uzmo- vičem ne bile v toliki meri dane priliKe prilastiti si prevoznega blaga. Iz vsega jc torej razvidno, kako vc- lik pomen ima dosledno izvajanje zgo:- njega načela. Na sedežu vsakega politič- uega oblastva morala bi biti ustanovljc- na za casa obstojcee draginje koinisija za pobijanje draginje s pododbori v veC- jih krajili. Le-ta komisija bi morala clolo- čiti, če in katera množina raznih"potreT)- scin sc lahko iz kraja v drugi kraj izvozl. Vse, v ok raj u samem potrebno blago 1)1 sc moralo prepovedati izvoziti v drugi kraj; železnici in pošti bi se moralo sprcjemanje takega blaga zabraniti. Pri- jateljcm in zagovornikom proste trgovi- ne, ki se je tako žalostno profanirala v ncizmerno škodo revnih slojev, bodi po- vedano. da smo siti njihovega naeela: pogine naj pravica, da živi svet, to !o svet bogatašcv in veriznikov. Prosto tr- govino zagovarjajo danes le veliki pro- ducenti in verižniki, ki kujejo iz nje Ka- pital. Zgoraj omenjona koinisija za pobi- janje draginje bi naj imela tudi nalogo, kontrolirati trgovce pri doiočevanju cer. Določcvati bi morala prodajalnc ccne r. ozirom na nakupno ceno in prevoznc stroške. Vsak trgovec bj bil dolžen preil- ložiti tej komisiji svoje l'akture in dr.ka- zilne dokumentc o prevoznih stroskih, nn kar bi omenjena komisija, upoštevajoC režijne stroškc trgovčcvc in primcrcn dobičck, določila visokost prodaialniii cen. Te ccne morale bi'biti razvidne vsem kupovalcem iz javuo nabitih ceni- kov v trgovskih lokalih^ ali razloiinega numcriranja blaga. Trgovccm, ki bi tc cene prckoračili, bi bilo odvzcti obrtni list odnosno koncesijo. Komisija za po- bijunje draginje h\ morala dolociti pn- mcrnc ccne tudi pridelkom, ki prihajajo naravnost od producenta, pri čcmur bi sSe bilo ozirati na produkcijske slroške in primeren. za življcnic producenta potre- ben dobiček. Prisli bi lore) zopet k 111a- ksimalnim cenam, ki bi bile z ozirom na danasnje cene dosti nižje kakor med voj- no, ker je danes prodnkcija vendar Ze dosti na višji stopnji kakor med vojno. (Kotiec slediJ f> Ian in ski pies v Narodttetn domu v Celfu se vrftl v soboto 17. in ne due 1O. prosinca, kot je bilo prvoino objavljeno. ------—-————^—^———¦ Prevoz in pogrel) zem- skili ostaakov junaka Malgaja. V nedeljo, due 26. oktobra t. I. so bi- li izročcni Malgajevi zemski ostanki do- mači grudi, na istem ])okopališču, kjer že počiva njegov oče. Malgaju se je izpol- nila njegova zadnja srena želja . . . Due 24. oktobra so cksliumiraü Alal- gajevo truplo v < ni.'>taiij:i. (iustanj je na- del znake žalosti ii' / njim je žaloval Cc- li Korotan. V cei'Kvi, kamor so prenesli krsto in kjer se je vršila maša zadušnica, se jc poslovil v krasnem govoru od juna- ka dr. Rožinan. Da znajo ceniti in ljubiti svojega osvoboditelja, so celemii svetu Korošci dokazali ta dan. Nepreglednq množicc so ga spremljalo, preko 40 üu- hovnikov se je udelcžilo pogreba, zadnja občina, zadnja vas je tekniovala, da pt»- loži čim lepši veiicc na junakovo krsto. In stare žcnice so pripovedovale o do- brein gospodu, ki je pripeljal moke in sladkorja in bil tako prijazen in unber.. Iz Dravograda v Cclje so prepcljali truplo po železnici. Spremljali so krsto razun sorodnikov člani odbora, zastopni- ki njegove rojstue občine In njegovi naj- ožji roiaki, njegovi hajduki. Voz s krsto je bil okiisno okrasen, na stroju sta stra- žila dva Sokola. Prevoz je nalikoval vož- nji triumlatorski. Na vsaki postaji je L'a- kalo ogromno ljudstva, da izkaže zadnjo cast junaku. Povsod nagovori, žalostin- ke, vedno več vencev se je gomililo naü krsto. Posebno prisrčen je bil sprejem v i^alcu, kjer je odseval kolodvor v žoltem svitu bakelj. Z veliko zamudo je privozil napo- sled vlak v Celjc. Nepregledna množlca ljudstva, častniški zbor , mestni sosvet, razne korporacije in društva so prieako- vale junaka. Castniki so zanesli krsto v kolodvorski vestibul, kjer je bil postav- Ijen katafalk. Tukaj je ostalo truplo Go nedelje ziutraj. V nedeljo due 2(\ oktobra se je vr- sil pogreb v §t. Jurju ob juž. žel., v Mal- gajevcm rojstnem kraju. Ob IK un predpoldne je dospcl sprevod v ^t. Jurij. Sokolska kavalkada in nebroj vozov je spremljalo junaka v njegov rojstni kraj. Pred vliodom v trg se je vršil vc- ličasten sprejem. Ljudstva je bilo na li- soče. V inicnu Korošcev je izrocil g. Kot- nik mrtvo truplo junakovo njegovi mate- ri. starki, ki je obdana od svojih otroK pričakovala svojega ljubljenca, svojega najmlajšega sina. Bil je globoko pretrc- sujoe prizor. V iinenu odbora za Malgajev spo- menik je ravnatelj Helle prev/.el truplo in pozdravil Vse, ki so prisli, da izkažc- jo zadnjo cast padlemu junaku. Pevci Celjskega pevskega društva in Oljke so pod vodstvom prof Berani- ča zapeli žalostinko «Vigrcd se povrne«. In pried se je premikati veličasten spre- vod, kot ga Št. Jur še ni vidcl, proti župni cerkvi. Na čelu kavalkada, izza nie vojaška godba. Sokoli, Orli, prva po- Vstopimo v kopališčni park. Čudll sem se njegovi obsežnosti in naravno ie- pi legi. V parku smo najprej naSli veliko poslopjt za tujce, ki je svoj čas bilo grad kneza Mihajla. Nadalje vidimo vrsio manjših poslopij za tujce. Končno kopa- lišče samo. Kopališče ima velik bazen, banje in parno kopel. Je nekoliko nemo- demo, ker je stavba sama že precej sta- ra, toda reči moram, da za moj okus po- polnoma zadostuje in da bi nikdar ne bil verjel, da najdem to, kar sem videl. na tem mestu. Moje uvcrjenje je, da ima to kopališče vsled svoje krasne lege pod Venčacem in velikanskem naturncm parku najlepšo bodočnost. Državni ko- misar, s katerim sem se slučajno sešel v parni kopeli, mi pripoveduje, da je v to kopališče že pred vojsko zahajalo po 3000 _ 4000 gostov letno. Tudi tokrat je videti že precej ljudi. Vrelec daje kislo vodo, ki se poseb- no uspešno porablja za želodčne bolezni. Komisar mi pripoveduje, da je svet sam državna last, izrabljanje kopališča pa je prepuščeno neki zasebni družbi. Pred vojsko se je posebno mnogo prodalo kl- sle vode in je samo s to kupčijo ta zaseb- na družba napravila letno čistega dobič- ka 200.000—-300.000 dinarje v.Seveda mt ni bilo prav nič razumljiva, kako more država prepustiti tako lasthino zasebne- mu gospodarskemu izrabljanju. Upajnio, da se tudi to kmalu spremeni! (Dalie stedi.) Pri telefonu. Ruski spisal Osip Dimov. Droben, suhljat, skromno oblečcn mož, očividno stradanja vajen, hiti v sil- ni naglici po cesti. Ne izogiblie se blatu in luzam, tako zelo se mu mudi k javni telefonski govorilnici ob cesti. Ker sc precej redko zgodi, da jo kdo potrebuje. je upal, da dobi takoj zažcljeno zvezo. Skoro brez sape odpre steklena vrata. A tik pred njim jc vstopil velik, debel go- spod, in je ravnokar pozvpnil. «Oprostite«, reče mali rnož, >.nujna stvar...« Prezirljivo gleda debeli malega in mu sploh ne odgovori. »Samo dve besedi imam«, prosi ma- li in nervozno prestopa. »In jaz dvaindvajset besed!« odvrne debeli osorno. Mož, ki nepotcrpcžljivo čaka, mora poslušatl pogovor s sledečo vsc- bino: »Dober dan, Saša! Kako je? Tako, tako, ha, ha. Tričetrt na tri pridem. Oho! Le pripovedujte ... ha, ha, ha!« Debeli molči in očividno natanko posluša. Njegovo tolsto lice se zdajinzdaj zategne v smehljaj. Večkrat zadovoljno zakliče: »Da, da... le dalje... izvrsi- no!« Tako mine deset minut. Mali čaka zunaj in je hudo razburjen. Tiho odpre vrata, položi roko na komolec govorc- čega in šcpeče: »Oprostite, da vas pretr- gam, toda v resnici imam zelo resno /a- devo.« Divje ga pogleda oni in zakličc gla- sno: »Ne motite!« Potem nadaljuje svoj zabavni pogovor: »Le pripovedujte da- lje. Nek tujec me je motil z neko malen- kostjo.« »Zagotavljam vain, noben« malen- kost ni to ... takoj moram telcfonira- ti...,« mu pretrga tujec besedo. Jezen in ves rdeč se obrne debeli gospod in zavpije: »Ce me že skoro nc pustite v mini, pokličem stražnika!« Stankim glasom potoži mail: »Zali- bog ni nobenega stražnika, drugače bi bil...« Debeli pa zopet govori v tclefon: »Nadaljujtc le! Vragvedi, od kod nesra- mnost teh potepuhov, ki celo telefonske pORovore motijo. Torej, kako je že bi- lo, ko je Armenc srečal Turka in sta sc prcpirala... ha, ha!« »Pustite rne k telefonu. Nisem noben nesramnež, saj niti ne pridem v lastn! zadevi, temveč ...« »Nisem še doživel take nesramno- sti. Sedaj pa nalašč ne!« Mali mož ponižno prekriža rofcc nn prsih in prosi vsiljivo: »Ore za silno vn- žno stvar, za nekega tujca in vsaka mj- nuta je dragocena ...« »Brigajo me vaše minute. Zdai go- | vorlm nalašč še dalje! Ce bi me ne bili motili, bil bi že gotov. — Oospodična, prosim še številko štiristoinosemdeseto.« Kakor obupan stopi zavrnjeni iz go- vorilnice in sliši razločno, ko govori de- beli: »Dobro jutro, Fedor, si že morda t čul anekdoto o Armcncu in Turku? Imc- nitna... Hočem ti jo povedati.« In zopet sledi glasen smeh. Mali je /.e ves v mrzlici. Z vscm svojim pogumom stopi vnovič v hiSico in zakliče hripavo: »Poslušajte ven- dar... Vsaka minuta utegne prinesti grozno nesrečo ... Pustite, da povem dve besedi, potem pa lahko nadaljujece anekdoto.« »To je že visck nesramnosti! Vi prc- drznež! No, lc še čakajte! Nc uženete me. Za §alo hočem še vso uro govoriti. Glejte, da se odpravite!« Zopet nadaljuje jpogovor: »Saj si razumel. Torej Armenec in Turck sta sc prepirala za... Človek bi počil! ImeiiT- tno...« Obrne se od telefona: »Kaj se Se niste pobrali! Dovolj mi je. Pojdtte * menoj k policiji. Potepuh, lopov ste! Jaz vam Posvetim! Kaj mislite, kdo sem? Jaz seni Ivan Ivanovič Muratov.« »Muratov?« zakriči mali. «xQospodar one velike tovarne katuna?« »No da, kaj za to? O, k sreči prthaja stražnlk...« S silo se hoče mali mož polastitl te- lefona in zavpije trepetaje: »Va5a tovar- na je vsa v ognju! Hotel sem poklicati požarno brambo. Hitro, storite to zdal samil« >Za Boga!... Konec, gospodična ... Zakaj niste povedali takoj! Skoro pol ure Izgubljene, prokleto ..:« Stev. 1 »N O V A DOB A« _________ stfafl •*• lovica vojaške eete, pevska društva, no- silci vencev, duhovništvo s knnonikom Bohancem, dekanom šmarskjm, katerl je vodil kondukt. Šesterovprežnemn gn- lavozu jc sledila rnati s sorodniki, ge- neral Maister, častniški zbor, okrajui tflavar celjski, razne deputacijc, zustop- niki akadcmskili društev, narodno žen- stvo. vojaSka eeta in tisoči ljudstva. Po masi zadusnici se je v istem re- dn poniikal sprevod na pokopališče. Tii- kaj so po cerkvenih obrcdili pevska drustva zapela pretresujočo žalostinko. Ob odprtein grobu jc general Maister v vznešenem pcsniškein govoru pokazal iiaroclu svojega junaka, katerernu je mir- tio zaupal in katcri je zvesto držiil svojo ohljubo, jo potrdil s svojo smrtjo. Andrej Oset. ožji prjjatelj jmiakov, na cigar poziv je v prvih (Inch prevrata ta pohitel na Koroško, je orisal v dalj- šeni govoru podrobno Malgajcvo veli- kansko delo in nir"'^" y.ivim.-,. /i .iwn l)ojenjc Korotan;i. Ob zvokih »Lcpc na.vj üoiiiu\'im.-« so spustili krsto v grob. Se eastna salva in prvc guide pri- cHo zasipavati krsto. Malgajevo truplo jc shranjeho v doniaci zemlji. Popoldnc istega dne se jc ob veli- kanski udeležbi odkrila spominska plo- šea na Malgajevi rojstni liiši. V imenn obeine jc podvzel sani svefrmi akt od- kritja g. Drofenik, ki jc v navdušeneni govoni proslavljal junaka. Govorili so Se kapctan Sancin. njegov bivsi poveijnik, v imenu jugoslovanske napredne aKn- ilemske omiadinc g. R. Dobovišek in otl- vetnik dr. Raid. Pevci so zapeli >>Bnz"e pravde« in »Lepo našo doinovino;. .-. ciwier je bila slavnost zakljueena. In tako spava Malgaj mirno tam- kaj, kjer se mil jc rodila prv«. misel. tarn, kjcr jc dozoreval njegov nacrt za osvo- hoditev Koroske. Mirno snivaj, dragi J'ranjo, svoj veliki sen o Oosposvetskem |)olju. Ko zaplapola nad Gosposveiskim poljem naša trobojiiica, lakrat bo ma- secvana Tvoja snirt, bo doscžcn Tvo] cilj. Da se kmaln uresiijei 'I'voj sen, v to poruozi Bog! ¦ ¦ %—¦-------------------------------------'—'— POUTIČNE VESTI. Vprašanjc našiii liiej iiapraui Italiji. »Riječ SHS« v Zagrebu prinaša i/, Parl- za dopis, v katcrcrn pravi med drugim; k'cscnjc jadransku.ua vprasanja in s tern naSega spora z Italijo sc bliža koncu in l)o skoro gotovo končano zc pred kon- cem januarja. O Dalmaciji se v Italiji vet ne govori, in ce se govori, so to 1c se po- sainezni osaniljeni impcrijalistieni ali iredentistični glasovi. Šc prud nckai ca- som so zahteva-li štiri od naših otokov ob dalinatinski obali (Korčnla, Jivar, Lastovo in Vis). Poeasi so svoje zahtevc /manjšali in zahtevali ic šc Lastovo in Vis. Danes jc videti, da zaliteva Italija od nas le še Vis. Na ecletn otokn ni jiiti cnega Italija- na, in vendar sc zdi, da bomo.imeii zanj sc find boj, ker se jc bati, da ga jc Wil- son obljnbii Jtaliji. Cc je to res, bi postal Vis italijanski in ne bi priscl pod Zvczo narodov. Po Wjlsonovem prediogu pa bi Vis tudi pod snvcreniteto Italije dobii svojo šolsko avtononiijo, praviea jugo- slovanskega prcbivalstva glede jczika bi bila garantirana. Kar se tiče kopnega/sc .U'ovori dancs saino šc o Zadrn, ker je za 'ostali del Italija uvidela brezsmiscinost In pretiranOst svojili /alitev. Zdi se, da h\ Italija zdaj pristaia na to, da u'obi Zadar avtononiijo. Na vsak iinOiii bi priscl Za- dar pod naso snvcreniteto, dobil bi pa obOinsko in šolsko avtonoinijo. Zadrski občani pa bi inieli vso dolžnosti kakor1 ostali državljani SMS. V|>iasanje rcške državc jc zavrzeno .Sedaj jc vprasanje. ali dobi Keka avtonoiniji) pod naso snvc- reniteto ali pa dobi inesto brcz Inkc in Lusaka neke vrstc saniostalnost ali bolie ; «x'cno avtononiijo pod snvcreniteto Zvez'c narodov. Vprasanje je, ee bi nasa l'i'žava na sl<*siijo pristala. V Istri bi sia "asu rneja uapiain italiji ob rtiki RaSI. katere ustjc hi pripadlo Italiji. ker sctam i.iatiaju preniogoyi.jk, ki -Vo- dijo se pogaianja glede pravic iugoslavi- jc na izrabi premogovnikov pri Peenlni. Vrliovni svet ja osvoiil stalisče našc de- legacije v tem vprašanjii, priznavajoč skodc'ki jih jc Srbija protrpela tekom vojnc. Zato bo Jugoslavs dan mandai. da sc okoristi s temi rudniki, doklcr se ne urede stari premogovniki. Naša deTe- gaeija nc'zahteva oknpacije tega ozein- Ija, ampak samo začasno eksploatacijo. da sc v državi uredi promet. Zavczniki so sprejemši načelno vse nase predlogc. odobrili eksploatacijo za dobo 5 let. Ore sc sedaj le še za to, ali se ta petletna do- ba raeuna od časa, ko jih začne naša dr- žava eksploatirali. ali od easa, ko :sc ra- tificira mirovna pogodba z MadžarsKo. .AvstrijsKe »rdcče kiijise« drugi in tretji zN'ezek o dogodkili med 27. jul. in 27. avg. 1914 izidc v kratkem. Posebnc- ga interesa v tcj knjigi bo poroeilo o se- ji iniiiistr. sveta dne 31. ju'l., v kateri sc jc razpravljalo o predlogu angleškegn min. predsadnika L:dv. (jreya, naj se rc- senje avstrijsko-ruskega konflikta povt-- ri konferenci velikih sil. Naši ujetniki se vrnejo \i Italije. Beo- .^rajska *'Politi4ca« !)oroca, da je italijan- ska vla'da sklenila na predlog min. pred- sednika Nittija, da se vsi jugoslovanski vojaki. ki so bili za easa vojnc njeti nn italijanski fronti, pošljcjo v domovino. Njih "število znaša nad 50.000. Cuje sc. da je italijanska vlada pozvala našo vla- do. naj iinenuje koinisijo, ki bo nredila transportc ujetnikov. IS iniiij.irü dinai'jev vojuc odi^kod- nine dobi, kahir zdai stoje razincre v Parizii, Srbija in sieer tekern JC let. Dardaiiele in llospor. Pariški listi poroeajo povodom prihoda grškega min. predsednika Veni/.elosa v I-'anz, da sc bodo vršile med njin\ CL'üienceaiijcm, Lloyd Cieorgejn, Nittijem in ocialojo važne konfevenee o nsodi TurOije. SIccT- nja izgubi oblast nad luirdanela.ni \\\ Bosporom;.ob!ast pm"L na 7 i.im- clov. Roparji kr alia Nikole. lJri Nieuušu. nedaleč od Cctiiija, so pristaši bivšega kialja Nikole najiadli transport, ki je spremlja1 n"' ¦¦ ¦it;;'¦'?:-¦ . jan. 1920 ;e sklican akeijski odbor stranke na posve- tovanje. 20. jan. 1920 pa bo seja klnba Demokratske zajednice, ki bo končnovc- Ijavno sprejela program. Kakor se poro- ea 28. dee. iz Jieogradn, so ustanovJje/in y.'d vse pokrajinc tajnistva strr.nke. Za Slovenjjo je inicfiovan dr. Pavel Pe- siotnik. MARIBORSKE NOVICeT Yojasko realko v Mariboru na- meravajo baje, kakof poroča »Mari- borski delavec«, prihodnje leto opustiti in porabiti poslopje za visoko t;ozdar- sko *5plo. Sokolstvo. Sokol v Celju ima redni občni zbor v soboto 10. jannarja 1920 zvečer ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Vse Clane in članice društva ' vabi k udeležbi odbor. CELJSKE NOVICE Užitek je čitati. kako celjski nem- ski listie idealno razpravlja o švobodi, .¦enakopravnosti drzavljanöv in kar je še takih lepili reči. Užitck pa bi bil brez- tivomno tudi razgrniti pred seboj vse one letnike bivšetfa ncrnškega listica > Deutsche Wacht«, katerega naslednik ¦je sedajni celjski listie, saj ga izdajajo isti lastiiiki v isti tiskarni, tcr priinerjati, kako so pojmov*uli gospodje Neinci svo- bodo in cnakopravifost v stari Avstriji naprain Hain in kako jo pojmujejo danes. Za inimer: Slovenci smo si hoteli v Cc- Iju na svoje stroške postaviti slovensko (judsko. solo, niso nam dovolili; Neinci inia.io danes v Celju na vseh solah, kjer imajo zaclostno stevilo otrok, nemske .paralelke. In ti ljudje nas hočejo pouče- vati o pojiuiU svobode in enakoprav.no- sti?! Da se ue sinejemo! Žrtev inedvojiiega pregailjaiua. Due 29. grudna 1919 je v tukajsiiji bolnici pre- minul višji revideiit i"' ;-''xl. 'j;. Vmoža kremenitega značaia in dobrega tovariša. Rojen v (jorici je 2e v poeetku svojega službovanja moral — kakor skoraj vsi zavedni Slovenci -— na Tirolsko. Med vojno — juliia-1915 — je bil postajenačelnik v Dellach na Koro- Skem. Tudi on je bil kot srbofil denunci- ran ter je prišel v preiskavo. Kljub temn, da preiskava ni dognala ničesar obtežil- nega, je moral po povratku domov s pr- vim vlakom oditi v Matzleinsdorf. Tarn je zbolela njegova soproga na bolezni, ki si jo je nakopala, ker se je morala y snc- gu in mrazn vsak dan nastavljati pri pro- dajalnali zivil ter je krnalu nato umrla. Pokojnik sam pa je bil med tem prinio- raii opravljati težko pronietno službo. kljub teinu, da si je bil kratko pred odho- dom iz Dellacha zlomil jiogo in od te bo- lezni še ni bil okrcval. Ni cudm^ da je v takratnili težkih razmerah in ob občnem pomanjkanju zivil obolel sam tako, da mii poznejc tudi najboljša zdravniška po- moč ni niogla vec pomagati. Pokojnlk zapušča 3 male otroke. Bodi narodnemn trpinu lahka domaca zeinlja! PoroČil se je dne 28. tm. gospod Martin Poharc, bivži častniški namest- nik in eden najbolj zavednih Sloven- cev na fronti, z gospodično Julči Zavrl v Linah. Bilo srečno! Klnb naprednih slovenskih akademl- kov v Celju sklieuje na dan 4. prosinca ob 9. uri predpoldnc svoj redni občnl zbor, ki se vrši v društvcnih prostorüi. Dnevni red: 1. Pozdrav in poroeilo preö- sednika. 2* Poroeilo odbora. 3. Volitve. 4. Slnčajnosti. — Vabirno vse Ciane in Ätarejsine. da se občnega zbora gotovo udeleže. Staiiovanjska komisija v Celju opo- zarja na naredbo deželnc vlade v Ljub- ljani. v srnislu katerc ie pripustno, da hiS- ni posestniki, posestniki stanovanj in ho- telov smejo stanarino povisaii le za 20% napram najeninini jz 1. 1914, Kršenje te naredbe se smatra za navijanje cen. Državna posredovalnica za delo, po- družnica za Celie in okolieo. — V prete- eenem tednu od 22. do 28. dec. t. 1. je bi- lo prijavljenih na novo 31 prostih niest, dela pa je iskalo 13 moskih in ženskih delavnih moči; posredovanj se je izvršl- lo 9. — Dela iščejo: 6 ekonomov, 33 rudarjev, Splavžnih delavcev, 2 vrtnar- ja, 4 delavei kamen, in poreel. stroke, 17 kovačev, kliiicaviycarjev, monterjev. li- varjev, strugarjev ltd., 1 zlatar, 2 žagai- ja, 1 sedlar, 3 tapetarji, ' ccvljar, 2 kro- jaca, sivilji, 8 pekov, 1 nilinar, 1 mesar, 2 kletarja, 7 kuharic in kuharjev, 4 nata- karji (ice), 1 jaboiant, 2 zidarja, 1 foto- graf, 6 strojnikov, kurjacev, 15 tovarn. dclavccv, 15 slug, vratarjev, hišnikov, IG pisavn. moči, 23 trg. uslužbencev, 30 hlapccv, dekd, težakov in dninarjev, 2 blagajničarki, 2:) kuui\v\-c. služkinj. soba- ric, hisin, I vzgojiteljica, 1 gospodinja, I bol. strežuica icr 15 raznih vajencev In vajenk. Na razpolago jc delo: 1 ekono- iii'i, 10 steklarjern, lfi ključavničaijcin, T , kleparju, 10 mizarjem, A tesarjeni, 4 so- darjem, 1 kolarju, 2 zagariema, 3 čevljar- jem, 1 klobueariu, 1 inonterjn, 2 inlinar- jema, 5 slašeičarjem, 4 pis. močcm, 1 Ia- borantu, 63 lilapcem, deklam. dniuarjcin, 28 kuharicam, shižkitr.......^.iricati: i. T. d., raznini vajencem. Glede drsališda se obeinstvo opozai- ja, da jc isto odprto samo tcdcH. ako je to oglašcno-v izložbi veletrgovine RuJ. Stermecki. V nasprotnem slucaju pa J? strogo prepovedano hoditi na led .... Od- bor K. N. S.A. Za invalida 2agar.ja je nabraia gosp. Cveti Drofcnikova iz Celja v veseli dm- /bi v Vojnikn 20 krön. Za Ciril-Metodovo družbo ie nabra- la gospa Cveti Drofenikova iz Celja v veseli družbi v Vojnikn 00 krön. Poslano organizaeiji vojriHi iuvall- dov v Celju. Naprošeni smo objaviti: Kot clan organizacije si dovosjujem Vas opozoriti na predstojece obeinske vo- litve. Moje in iimogMi drugih mneiije. ic, da se voli od strani invalidov. vdov itef. euega iz nase sredine, .kateri bi im ei pn- merno izkustvo našili tezkoč in bi\zasto- pal skiipnc naše interese v obč. odbont. Dobro bi bilo, da se sklicCv.sliocl. - K— po en dnevnik in po en tcdnik. To jc pač najmanjša zahtc- va za današnje case. iPriponmiti se mora, da se zastonj išče po teharskih gostilnah sliki našcga kraija tor prestolonaslecln. Znano pa je, da se jv neki, že stari goslil- ni, gostc prav pridno nadlegnje v blaže- ni SvabSčini. — Upamo, da se te razinc- re kmalu spremene na.bolje, da namnc bo treba ^ovoriti ^drugacni'obliki. Iz Rogatca. Ob ustana/ljanju Jugo- slavije se je dr. Uratanivscli, o katcrem sic ncdaviU) Doi-oCiüi V'Vasem listu, Iz- ustil tako-ic: Aus diesem Dreck (.Ingo- slaviji) wird so. nichts. z*v;i'Monate nur ¦:------;-' Svoji'zagrjzciosii jc üal"dn- ška tiidi s t'.'in, da se v Jugoslaviji niti' .porociti ni hotel; tudi je nameravaj svojc že ilak popaČJrio i?Tic sprevneniti v ikmk- ško. — 1-jü juž/ii voter je zapihai tja tin •nemškega (jradca. Brataritschn so zadi- . sale jugoslovanskL', |)0gaC'„\ ' Zaiioteio sc iini jili jc." In, prise! jc med nje ravnp y.i\ Božič. T:i dovek sc nainreč namcravn nastaniti In kot zdravnik, čeprav niii je dobro ziuino, O.d n:- bo inienovan ^a ink. okrožnega zdravnika. — Se eiio je vaz- no! Znano je, da je bil dr. Brataiiitscn vojaški nadzdravnik. Ker se ni javil on času, ko so bili ysi mlaj.ši zdravniki vpo- klicani in ki se šs vedno nahajajo v vo- jaški službi, ga je srnatrali kot dezcrter- ja. Naj se ga postavj pred vojaško sodi- sče ! Muta. V ncdeIjö,Ydire"21. deccnibra u priredilo tukajšnje solsko vodstvo pr- vo otroško prireditev s petjem. Igra, ka- kor tiidi petje, je izvrstno izpadlo, za kar ^re zahvala vsemu ueiteljstvu. ^eleti je, da hi se"takšne'|)rirediiVe'veckrat vrsiie in bi se tako vzbujala narodua zavest na naši severni državni meji. Prireditev je dala 500 K čistega dobička, katii /iic- sek sc porabi za revne šolarje. Muta. Na iMnti se je ustauovil prl- pravijalni odbor »Sokola«. Meseca fc-bru- arja se vrši iistanovni občni zbor, s. tdo- vadbo se prične sponiladi. Želeti lii bilo. da bi sc dnigo pole" ~H pri nns ¦večji-sokolski /lot. Zadnja poročiBa ObČnl zbor »Krnetijske družbe« v Ljubljani razbit. Ljubljana, 31. dec. Včeraj Se je vržil tu občni zbor Slov. kmetijske družbe za podružnice iz Kranjske. Pri volitvi predsednika namesto odsto- pivšega prelata Kalana so trčili skupaj klerikalci in samostojna knietijska stranka. Prvi so kandidirali nekega lskro, drugi pa dozdajnega ravnate-lja Pirca. Ker so se samostojni kmetje očividno premalo pripravili, so dobili le 67, klerikalci pa 150 glasov. V vi- harju, ki je nato nastal med zboro- valci, je bil daljni potek zbora one- mogočen. in ga je predsednik Kalan zaključil brez rezultaia. 2 in pol niili.ioiia kron za siromake in in- valide v Slovenijji. Beograd, 30. dec. (LDU.) Poverjc- ništvo za socijalno skrbstvo v Ljubljani je dobilo 2 in pol niilijona kron, da jili nr/dHi siromakom in invalidom. üolenjske zelezuice. Ljubljana, 30. dec. (LDU.) Danes se jc vršil pod predsedstvom dyornega svetnika Šukljeja občni zbor družbc do- lcnjskih želcznic. Sklenilo se je, da sc premesti scdcž drtižbe z Piinaja v Ljut>- Ijano. Dr. Miroslav PIoj v Beogradu. Jieograd, 30. dec. (LDU.) DtvA'iro- slav Ploj, bivši predsednik upravnega sodisča na Duuaju in sedaj ¦ predsednik jugoslovanske likvidaeijske komisijc im Dnuajii. je bival 15 dni v Beogradu. Po- «etil jc tudi min. prcdscdnika Davidovica in poročal o delovanjii- koinisije. Posojilo v Ameriki. Hcograd, 30. doe. (LDU.) »lyavdu« poroča: Vpraisanje uajetja, posojil» v A- nieriki se ne more rešiti prej ncgo.bo rc- šciio vprasanje odškodniiit' in ratifikaci- jc mini. Zacnkrat obstoji nradna anicri- ska ponudba za posojilo 100 milijonov dolarjev. . •.',,' Yolilni znkon za novo Nar. pred?t«vniT štvo. l„.),jad, 30. dec. (LDU.) \^..;, a- imel ministrski svet sejo, v kateri je raz- pravljal o volilnem zakonii v .Nar. preiT- stavništvo. Kot "])odlaga-bo vzet sihski volilni red. Pred volitvami v Sloveniii . ik'ORrad, 30. dec. (LDU.) ^BöOgrad- ski Dnevnik« pisc: \}o vsej Sloveniji se čuti prcdvolitvciu) vrvenje. Začctkom le- ta bodo obeinske volitve. Zaiiinfi^o- je, da jc izbran zanjc sistem splosne \wlimc pravicc. Na ta način je podana sploSna podlaga, katera bo merilo za predstoje- cc volitve v konštitiianto. Pred resenjeni valutnega vprašanja. Heograd, 30. dec. Clatii valütnesa odbora iz novih pokrajin so odpotovaU v Zagreb in Ljubljano na posvet s finaneni- ki o izmeni krone za dinar. Sodi se, da predlog ne: zadenc na Hrvatskem na ta- ko obctitcn odpor kakor v Sloveniji. Mednarodui dijaški kttimres v ZenevI. Berlin,.30. der Deutsche Allgemeine Zeitung javiin i/ Curilva: Mcdnarodni kongres socijiilističncga In koiiiimisUčiicga dijaStva \ Žene.vi sc 'Je. ra/xepih Konnmisti so zniuistiH-kfMigres in osnovali nicdnarodn;) kcüüiuisticiio dijasko fedoraciio. Narodni dolg Franci.ie. Parifc, .30. ' valee jinauCiic komi>iK ^ :,a.a ,k u.mii hotel Germania ter brez poškodbe zu- nanjih zidov napolnil .vse nötranje pro- store oben poslopij. s snegom. V zdra- vilišču sta bili ubiti neka bolniSka strež- nica in neka paeijentinja, več oseb pa , je bilo deloma težko, deloma lahko | poskodovanih. Nadalje je zasul rilaz neki židovsko zdravilišče in v bližini se na hajajoče skladišče. Tudi pri tej priliki sta dve osebi izgubili življenje. ReSe- valna dela zelo otežujejo silni veter. V sxedo zjutraj, ie bil kraj Davos popol- noma odrezan od svoje okolice. ^ Po 300 dolarjev mesečne place imajo strojepiske pri dunajski anieri- kanski misiji. Te dolarje izmenjajo za 50.000 K avstrijske veljave. Dame žive seveda sijajno, stanujejo v hotelih, se vozijo v avtomobilih in se oblačijo kot ' kneginje. P. n. nove naročnike prosinio, \ da pošljejo naročnlno po denarni nakaznici, pozneje se jim prilože po- ložnice. Na naročnike brez plačane naročnine se ne mofömo ozirati. Upravništvo »Nove Dobe.« TRGOVINA, ORBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. ¦' Kateri so razlogi za zanieno krone r dinar v raztnerju 1 : 4? Cujcmo, da so glavni razlogi pristašev zamenc v raz- i merjn 1 : 4, da bomo morali najbrže pri- znati nase žigosane bankovee, ki se na- hajajo v rokah Italije in Švice in jih je zn nekaj milijard. Te bankovec bomo iiior«- li zaincnjati v istem razmerju kakor na- se kolckovanc krone. Drugi razlog: stc- vilo-izdelanih dinarskili bankoveev ni zadosti visoko za iznicno v raztnerju 1 : 2, in bi trebalo čakati, doklcr sc na- ' tiska nianikiijoca množina, se naimanj do inescca niaja. Dotedai bt pa ponarejauje krouskili bankoveev nmožino kron po- gnalo v silne visinc in prisiljuni bi bili 21- votariti šc.nadalje. v ncprilikah, ki jih rn- di vedno vecja biczvrcclnost krone, (io- ( tovo so ti razlogi va/ni in vrcdni, da sc j^h vzame v razgovor. 1 Prva srednja kmetijska sola v SrhiJU. Poljcdclsko ininistrstvo jc sklenilo zopet vzpostaviti kmetijski šoli v Kraljcvn in Sapcu. MisJi se-na to, dvigniti kmetijsko solo \- Sai)Cii na stopnio srodnic solo in Hl bilii lo i>rva sola lake..... Štev. 693/3-G.u. Razglas, Koncem januarja 1()20 bo podpi- sani urad odposlal na Hrvatsko eden, .po mežnosti tudi dva posebna vlaka v svrho transporta na lfrvaškem kuplje- nega žita v Celje. Da se vagoni, ki bi Nsicer odžli prazni na Hrvatsko, eko- nomično izrabijo, vabi podpisani urad tvrdke, ki bi imele v dotičnem času narnen, odpremiti večje množine blaga na Hrvatsko, da se zglasijo med urad- nimi urami na podpisanem uradu v svrho dogovora, pod kakimi pogoji bi se njihovo blago odpremüo v garnituri gospodarskega urada. Celje, dne 30. grudna 191<). Gospodarsk; urad okr, glav. v Celju. /'a okrajnega glavarja: K Dr. Farčnik l. r. .Štev. ft93/3-(i. u. Razglas. , Podpisani urad naznanja, da od 1. ( januarja 1M20 naprej ne bo izdajal več ' izvoznic za živila; vsled tega naj se stranke v takih slučajih obrnejo izključ- no le na o'krajno glavarstvo v Celju ; samcv j Celje, dne 30. grudna 1(ni». Oospodarski r.rad okr. glav. v Celju. Za okrajnega glavarja: Dr. Farčnik 1. r. ! Zdraya dekiica V2 let stanf, se odad . za svojo. I'oizve sc v upravništvu. Prod a sea 1 voziček 7. lojtercami in 1 ] vox (kalosclj) oba jalco lahka in cnovprežna. ¦¦; VpraSa se v vinski. trgovini Brnta Molau, ' Celje. ' 1682 2-1 , Išče se stanovanje s lirano za dijaka j v dnigon.i razredu gimnazijt' iz boljSe hiše. ; Ponudlu' pod >ilijak« na upravo. 1670 2-1 ' "Pisalna miza ; se kupi takoj. Ponudbe le iz Celja in • bližnje okolice na uredi »Nove Dobe.« Na prodaj eleganten kostum, kožuh, plašč za gle- dališče in raznotero. Poizve se v Can- karjevi ul. 7/11. 1683 2—1 Učenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejiue ! 1677 drogerija Sanitas, Celje. 3—1 i ~~~~^—-———-————^—————————————¦ i Vljudno naznanjam, da sem otvoril na Glavnem trgu v Celju trgovino žele^RiRe in kolonial blaaa Cenj. odjemalcem bom nudil vedno najboljšc blago in solidno postrež- bo. F^riporočam se za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem ,_ Jos. Jagodič. ^ ^ Nlaks g I ZabuhosBh I N krojaški mojster ^ H v Celju § ^ Cankarjeva usica S C2 so priporoča za točno in so- 10 r^ lidno izvršitev oblek za go- jgn W spode. 11 i S5 Vsem cenjenim strankam in pri- jateljem 2elimo k novemu letu najsrčnejša uaščila Franc in Agica Krajnc, brivnica ' Celje, Glavni trs 20. j^pSaznanjanio tu/.no vi:st, da je dne 29. grudna I'M1) v sta- pÄSte rosti 39 let preminul nepozabni tovariš gospod " Mahs Fosega višji revident južne železnice. %i Pogreb se vrši dne 31.jrrudua 191W od ^lavne bolnice v \ Celju na slovensko pokopališče. liodi tnu bla.ü,' spomin! llpadništuo postDJE CeIje. Štev. 1 »NOVA D O B A«_________________________________________________Stran 5. 192O Vsem cenjenim odjemalcem želita veselo in srečno novo leto ter se priporočata za nadaljno naklonjenost «¦"I Sirec & Drofenik v Celju. Srečno in veselo novo leto želita vsem dragim gostom in prijateljem Anton in Ana Robek 7 gostilna »Branibor« v Celju. 2 Srečno in veselo | novo leto Cfj} želi vsem svojim cenjenim fö> odjemalcem in prijateljem fJanko Božič trgovec v Celju. f Cenjenim gostom in prija- teljem želita § srečno in veselo novo leto fDragotin in Lojzka Bernard! hotelir pri Belem volu. Ueselo in sreeno dovo Ielo Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Ant.Kolencanasl. A.Ermenc vCelju Veselo in srecno noVo leto želi vsem cenj. odjemalcem Fran Strupi trgovec v Celju. Vsem cenj. odjemalcem želi srečno in veselo novo leto 8 Anton Kocuvan trgovec v Celju. Veselo in sreeno novo leto 12 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Karol Pajk, trgovec v Celju. Sfečno in veselo . novo leto vsem cenjenim gostom želi Adolf Kovač 9 gostilničar pri Kroni. I Van H n V NIK B R. veletrgovec u Gelju želi vsem svojim cenj. odjemalcem veselo in srecno novo leto! VESELO NOVO LETO Mi vsem cenj. odjemalcem in se še nadalje priporoča za naklonjenost Družba za promet petroleja v Celju. Ueselo dovo Ielo želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka Ivan Dečko v Celju. Povodom novega leta se zahvaljujeva vsem cenjenim odjemalcem, go- stom in prijateljem za nama izkazano naklonjenost in želiva obenem NAJSREČNEJŠE NOVO LETO s prošnjp, da svojo dozdaj izkazano zaupanje ohranijo še v boioče. Andrej in Alojzija Zavodnlk ---= mssarija in gostilna pri »Angelju«. == 1675 1 Vsem cenj. naročnikom in odjemalcem želi sfbHro in veselo novo iBto Franjo Dolžan 1672 kleparski mojster v Celju. Vsem cenjenim gostom in prijateljem želita veselo in sreeno novo leto 15 Josip in Pavla Kovačič kavarna »Prešeren« v Celju. Veselo in srečno I no vo leto zeli cenj. naročnikom in prijateljem Josip Pelikan, fotograf v Celju. Veselo in srcčo© noVo- leto želi vsem p. n. odjemalcem in se priporoča še za nadaljno naklonjenost ^s^ Zuezna tiskarna in kojigoueznica u Celju, /L^ jwwwv stsossmaierieua ulica žt 3- jmm\ Stran 6. »N O V A D O B A« Stev. 1 Zaloga tu- in inozemskega Rg Isl^4«/ll ^LT^^^miJ^ Q3 PaIiA CD Prešernova manufakturnega blaga. LU JKLaJLvJIL W AJuLIV»!? *** ^*^ü.I.|l!5 EQ ulica St. 15. H »T^ T T? T 11 7K T (Si* 7K TMT *>riP°ro ča pravkar doSla izborna vina. Dnevno Mm\ß M MušM* O/&MULrlLl^l Koncert novodošle kapele. Začetek ob 8. uri. Jščem v najem pekarijo, naslov: Albin Ribisl, Vojnik pri Celju. 1671 2-1 i 261 *•• <~ 52~45 VtnHo KuKoVcc StaVbn« pedjetje in trgoVina zUjotn Lata st«V. 22 pri Celjn PosBstW nalpoiaj: 12 oralov zetnljišča v dobrem stanju, 3U l|re °d železniške postaje. Natanč- neje se izve pri Majeri v Trnovljah pri Celju. 1666 3—3 Stole, žimnice, razno pohistwo in tapetniške izdelke ima v La7i56bi29 Marija Baumgartner Gosposka ulica 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. Ivan Mho, Celje kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišji ceni.( 1627 —23 Kdor želi hišo ali posestvo prodati oziroma kupiti naj se zaupljivo obrne na Anf. Arzenšekov® obi. koces. p^sredovainico za nakup in prodajo his in posestev v Celju, Kralja Petra cesta 22, I. nadstr. 1633 4-4 Sedlarska in tape- farska delavnica Iv. Strelec ¦O ¦¦ 245 104-78 liPlIP Samostanska UUlJU) ulica štev. 16. Kupujem ohrogel les za žago, na štoru' ali na žago spravljen ali dru- gače po dogovoru. 1474 10-7 M. Vrečko, Polzela. f3SS ^^ Zalotja stekla. [©© porcelana, svetilk, 226 ogledal, okvirjev in raznovrstnih šip. Prevzetj« StO- klarskitt del Kraljn Petra cesta Naznanilo! Došla je veqn mnn?.ina: pozin, požičev, 1087 —1b orehov, cimeta, papj?ike, mila, kiscii itd. Unfon Močnih Glavni trg (JgHg Glavni trg Cene nizke! Postrežba točna! Istotam se dobi vsakdan nqp*» sveži hvas. -^P5 Vedno na novo dobiva veletrgovina Ster- mccki v Celju v vclikanskih mno- žinah sukno, kamgarn in h.lačevinoza možke obleke, volno cefir, modrovino in pisano tkanino za žonske obleke šifon, belo in in pisano platno zape- rilo in razno manufakturn ob|ago, ka- tero prodaja zaradi ogroinneganakupa po najnižjih cenah in ako še ne verja- mete, poskusite takoj, samo z enim nakupom, da se sami prepričate. Veletrqowirta in razpodiljalna H. Stermecki v Celju ima tudi velikansko zalogo golovih moških, ženskih, deških in otročjih ¦ oblek, bluz, kril, hlač, čevljev. peril a, ; denarnic, nogavic, robcev in natisoče drugih predmetov, katere tudi prodaja po čudovito nizkih cenah in na zahtevo i pošlje vsakemu ilustrov. cenik. Š L^ Vzorcev sedaj še ne pošiljam. M 3^^^ H. Stermecki .^^tf^^B K^S v ceiju. ^SSn II, m 214 52-46 ^^^r | Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. * kiiXrtjnuitAinun^/^fnvVViyVrtlfVVVyVVyMIYIlWM priPOROČAm SEURADOM,ŠOLAIVI INPISARNAM ZVELIKO ZALOGO VSEH VRST PA- PIRJA IN PIS. POTREBŠČIN JANKO BOVHA KRAUA PETRA CELJE CESTA ST. 31 V zalogi velika izbira vseh vrst šolskih potrebščin kakor: svin- čniki, peresa, zvezki, črnilo, radirke, tablice, barvice itd. Postrežba točna in so- lidna, cene nizke. LUQION s katerim si lahko vsak napravi 74 / finega čistila (kreme) za čevlje. Dobi se v špecerijski trj^ovini ter dežel. pridelki na debelo in drobno Franc Kolenc Celie, Narodni dotn. Kupim tudi vsako množino lane- nega semena po najvišji ceni. 213 52-44 m- m* m~ za trgovce! Priporoča se velika /aloga v manufakturi : sukno, klot-', hlače. "..... vina, ba? ' enti, flanela in bela tkanina. mmmum HUGO SCHMID "- —————— trgovina z manufakturo na veliko. ¦ Gospodska ulica 27. CELiE, Gospodska ulica 27. ÜKOGERDH PHRFUP1ERUH ] FOTOnRNUFHKTURR rxKRRHR & V/RTOUEC I - CELIE- i i FRANC KRAMAR i Na debelo in drobno! s* W^f Tf? Na debelo in drobno! V*JDlJL*lJCl 375 52-3.S I Zaloga igrač, galanterijskega, norimberskoga Id in modnoga blaga tor kranjskih izdelkov. I © Velika zaloga najboljših strocnic in cig. papirja. 1 \ffn Gastiinicorji, hauarnarji in yinohradnihi, pozor! Wfl j ^ Trgovina z vinom * I OSET&CAJNKO 1 I f Slovenjigradec | ¦ j| Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega »_ a g sortiranega kakor: muškateljc, rizling, burgundec, »> 8 ^5 šipon, portugizec, šilhar, pristni Ijutomerčan, pe- ^l I I ^ kerčan, haložan, bizeljčan ter črna dalmatinska g 1 1 jS in banatska stara in nova vina. 1» 1 ¦¦ Kupujeva iz vseh vinorodnih krajev vsa naj- ^ 1 ^^ boljša vina po najvišjih cenah. Jf ^ Se priporoeata jj^pgj Q^ }„ fp^jj j^ 49 1m|| 1606 5-5 Umk = Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju = Delniika glavnica 20,000.000 kron. I " CEIiTRALA V LJUBLJAIil - | Rezerwni fondi nad 8,000.000 kron. -------------—:-------------------------¦----------• Poslovalnica avstrijske razredne loterije. ¦———-------—--—*--—---—«----------——- ^ßtT^ Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. ^"^l Sprejema Kupuje in prodaje wse vrste vredncsinih vloge na knjižice in tekoči račun p^^i^ «mmi™ «ao «h. doba« in pro« «godnemu obrestowani«. dowo'illie aprovizacijske kredite.