223
lepih motetov v Nikeljevem „Lauda Sion" (založil F. Pustet v Reznu), štiri prispevke njegove hrani Nikeljeva knjiga „Vesperhymnen" (založil Pustet v Reznu), Stehlejev „Prae-ludia organi ad Graduale Romanum" je uvrstil od Foersterja deset orgelskih pre-ludijev. Prispevek „Zum Jubelfeste" najdemo v Nikeljevih „40 Festgesange flir Manner-chor". „Pražsky zpevnik", izdan odHellerja v Kvtkovi založbi v Pragi, šteje štiri Foerster-jeve češke čveterospeve za moške glasove. Pod naslovom „Triglav" je izdal Foerster v založbi Fr. Urbanka v Pragi, dva zvezka slovenskih narodnih pesmi za solonapev s sprem-ljevanjem klavirja. Liebscherjev „Osterreichi-scher Liederkranz", izdan v Komotavi, je sprejel več Foersterjevih zborov za mešani in moški zbor.
Kar budi pri pregJedavanju tu naštetih del v prvi vrsti našo pozornost, je nenavadna in presenetljiva delavna moč, ki se javi v ti dolgi vrstt glasbenih proizvodov Foersterjevih. Pa tudi veselje, ki je preši-njalo Foersterja pri delu, se zrcali v tem bogatem seznamu, ono veselje do skladanja,
ki ga je naganjalo k umetniškemu ustvarjanju, veselje, ki mu je sililo zopet in zopet na novo pero v roke, kadarkoli je končal še tako obsežno in težko delo.
In skoraj se zdi, da mu je le naraščala z leti neumorna pridnost in da je dobil Foersterjev talent vedno le nov vzlet, čim več je že ustvaril. Nikdar mu ni od.ekla svojega blagoslova fantazija, iz katere črpa kakor iz neusahljivega vira svoje melodije, svoje po lepem in plemenitem stremeče harmonije. Sam harmoničen v svojem čutenju, v svojem mišljenju, ki ga dičita kot človeka, ki se je omilil vsakomu, kdor je ž njim občeval, je ustvarjal vedno harmonije s katerimi je hotel le osrečevati in povzdigovati srca svojih poslušavcev. Osrečeval in povzdigoval bo pa srca še poznih rodov, morda uspešneje še potomce, ki bodo znali vredno oceniti pomen moža, ki ga bo prištevala glasbena zgodovina vsikdar med svoje najboljše može, med one, na katerih sloni sedanji in bodoči razvoj slovenske glasbe.
Numismatika. Iz risb Janeza Subica.