P' KRIZOSTOM: šmarnični zvon. V sanjavi večer ljudje hite; roke na prsih sklenjene drže. — šmarnični zvon jih vabi: „Proč vrzite skrbi in pridite k svoji Materi, ki vas čaka od ranega jutra do pozne noči —------ Zvon zvoni. Ljudje hite----- — Na oltarju sveče gore in med njimi rože poljske cveto in nagelj je vmes in rožmarin. Nad cvetjem smehlja se Kraljica; v rokah ji počiva njen božji Šin. Ljudje pred oltarjem kleče, šmarnični zvon jim je vzel grenkobo iz prs in strah iz srca, obrisal jim je pekoče solze. — Mati ve za njih grenko bolest, ki se vije iz nedoglednih cest v obzorje in še naprej------- Čemu tožiti Njej, ki v solzah bere prošnje vroče? šmarnični zvon tolaži ljudi, šmarnični zvon namesto Gospe govori: „Ne bojte sel Ne jokajte!" Čemu smo ozkosrčni, bratje! Sestrš!? Nad nami čuje Marijino sladko Srce. P. HILARIN FELDER, O. CAP. — P. FRANČIŠEK: Frančišek in Evharistija. T7"~ adar Frančišek Zveličarju govori, misli na Evharistijo. Njegova 1^ služba Kristusu, njegova hoja za Kristusom in ljubezen do njega 1 V je bila ravno za to tako topla in živa, ker ni veljala v času k1 prostoru oddaljenemu Gospodu, ampak neposredni navzočnosti Jezusovi in najsvetejšemu Zakramentu. Tu je našel jaslice in križ. Tu je živel telesno njegov nebeški Zveličar. Tu je stal vitez Kristusov dan na dan v preddvoru in ob prestolu svojega najvišjega Kralja. Altar je postal dom njegove vere, upanja in ljubezni, njegovega mišljenja in dejanja-V Evharistiji in po Evharistiji mu je postal Kristus neprestano versko doživetje. Evharistija je bila žarišče njegovega celotnega verskega življenja. 1. Frančišek je gojil pobožnost do altarskega Zakramenta, kakor redko kateri svetnik pred njim. Bila je to pobožnost, ne sam° neka vrsta pobožnih vaj serafinskega očeta. Celo neverni raziskovalci so opazili, da je evharistični kult v njegovem mišljenju igral tako izrazito vlogo in da je bil ta kult v nekem oziru duša njegove pobožnosti- Sicer pa je tudi brat Leo, spovednik svetega očeta, povdaril zelo nežno in tenkočutno to nad vse veliko spoštovanje in pobožnost blaženega Frančiška do Telesa Kristusovega. Tomaž Čelano pa jo tako opisuj®' ,,Frančišek je s slehernim srčnim utripom gorel ljubezni do Zakrament3 Telesa Kristusovega in največjim začudenjem je občudoval to velik0 ponižnost in ljubezen Gospoda. Mislil je, da je neodgovorno zanemarjenje, ako ni človek vsaki dan, če le more, vsaj enkrat pri sv. maši. Ak° pa ga je bolezen ovirala pri obisku cerkve, je prosil duhovnika, da je za njega v celici maševal. Če pa to ni šlo, so mu morali vsaj prebrati evangelij dneva ter je bil duhovno pri sveti maši. Rekel je namreč: „Ako ne morem biti pri sveti maši, molim v premišljevanju in z dušnimi očm Telo Kristusovo, kakor da bi ga videl pri sv. maši." „Pogosto in tako pobožno je prejel sv. obhajilo, da je tudi druge pobožnosti navdušil. Ker je Evharistijo častil s celim srcem, ji je žrtvoval vse svoje ude, in,“ — to st) besede Tomaža Čelana, — „kadar je Pre' jemal sladko, brezmadežno Jagnje, mu je daroval tudi svojega duha tistim ognjevitim navdušenjem, ki je vedno gorelo na altarju njegoveg srca.“ „Kakor omamljen je prešel tedaj običajno v ekstazo,“ tako do- stavlja sv. Bonaventura. Njegovo ljubezen do francoske nravi in jezika ni razlagati sam0 iz tega, da je bil po materi francoske krvi in da je bila dežela Provan prava domovina pristnega viteštva in viteških žonglerjev in trubadu piavd viuinu v jLiid. piiaLiicga vncaivd 111 viucoivm \ 111 u . jev; Francijo je ljubil radi tega tako zelo pred vsemi drugimi deželam > je bila ..prijateljica Evharistije." Ko je zato nekoč sklenil, da Provansi, je svojim bratom rekel: „V imenu našega Gosp0 ker je bila ..prijateljica Evharistije.1 prebival v Provansi, je svojim bratom -- * Jezusa Kristusa in blažene Device, njegove Matere, in vseh svetnik si izvolim francosko provincijo, ker tam prebiva katoliški narod in posebej radi tega, ker tam katoliki tako zelo častijo Telo Kristuso ' To me zelo veseli in zato bi med njimi najraje prebival." V Francij1 J želel celo umreti iz spoštovanja do najsvetejšega Zakramenta. Iz spoštovanja in ljubezni do Zakramenta je vse ljubil, Ha^ je bilo v bližnjem ali daljnem odnosu do te skr1' n o s t i. Še kot mladenič med svetom je mnogokrat kupil dragocene okra-sfe in stvari, ki jih rabijo pri sveti daritvi ter jih skrivaj pošiljal ubo-gim duhovnikom in cerkvam. Ob priliki romanja v Rim je nekoč opazil, da ljudje tako malo mi-loščine darujejo za oskrbo cerkve sv. Petra. „Kaj!“, je vzkliknil. „Tako jjtelo darujejp cerkvi apostolskih prvakov?" In takoj je vrgel celo pest jknarja s takim ropotom na altar, da so se vsi njegovi radodarnosti Čudili. Pozneje je ukazal sv. Klari in njenim hčeram v samostanu sv. Damjana izdelovati altarne prte in paramente za cerkve, ki niso imele sred-stev jih same kupovati. Razpošiljal je tudi svoje sobrate, kljub svojemu skrajnemu uboštvu, vse strani^z lepimi in snažnimi ciboriji. In kjerkoli bi našli, da Telo czusovo ni zadosti spoštljivo shranjeno, naj ga s spoštovanjem položijo ' Posode, ki so jih seboj prinesli. Oskrboval je tudi cerkveno perilo ter Pekel hostije z umetno napravljenimi kleščami. Ravno tako so morali I ratje nesti take priprave v posamezne provincije, da bi povsod delali Je in blesteče čiste hostije. (Še danes hranijo v samostanu Grečio kle-ki jih je sv. Frančišek daroval.) Kjerkoli je na svojih potovanjih na-e* 2apušgene hiše božje, je vzel metlo ter ponižno in pobožno pometal in s°ažil, okrasil altarje, da bi vsemogočni Bog na njih prebival dostojno. Od nekdaj je čutil v sebi nagon popravljati ubožne in razpadle J'kve. Najprej je po svojem spreobrnenju pomagal cerkvi San Da-j|jlano, poznejši materni cerkvi Klaris. Hodil je od hiše do hiše ter na-lral stavbeni materijal in delavce. Po dolgih mesecih težkega dela je '°Je nežne ude tako izmučil, da se je skoraj zrušil. Ko se je bližalo nje-fyo podjetje koncem leta 1207 svoji dovršitvi, je še naprosjačil olja za luč pred oltarjem Najsvetejšega. p. Nemudoma je začel prezidavah staro benediktinsko cerkev San J'6tro, ki je sedaj v Asisiju, takrat pa je bila še izven mestnega obzidja. j.at° je takoj začel popravljati malo cerkvico Santa Maria od Jozafata, -p Se je pozneje imenovala Porcijunkula ali naša ljuba Gospa Angeljska. o? ^etišče je bilo preje slavna božja pot, v začetku 13. stoletja pa je U° že p 1 vv . . v , . . . :rančišek p1 0 že popolnoma zapuščeno, toda že 1. 1208 je vstalo iz razvalin. r ?n^išek ga je zelo vzljubil in ga določil za materno cerkev celega o fla- L- 1213 je Frančišek prezidal neko cerkev na čast bi. Devici med deM^emini in Porcaria. Tri leta pozneje se je lotil cerkve Santa Maria ^ , vescovado v Asisiju. Ta cerkvica je bila že tako porušena, da je bila tabemakeljnom le še gola streha. Frančiška je uboštvo božjega Sina u; ? ganilo, da je takoj prenovil ves kor ter sezidal nad glavnim altarjem ^aien baldahin. ,j , Njegova pobožnost ga je tudi navdala z velikim spoštovanjem do ie ,0vništva. Duhovniki so bili takrat povsodi naokoli grozno pokvaril '• in kakor vedno, tako je tudi takrat ljudstvo dolžilo duhovski stan jg °h- Katari in Valdensi so kratkomalo trdili, da izgubi duhovnik, ki v y smrtnem grehu, sploh vsako oblast. Ti krivi nauki so se dnevno čist - bolj in bolj širili ter spravili cerkev v veliko nevarnost. Fran-Seri *em krivim naukom stopil nasproti z nepremagljivo vero v be-0 božjo in v evharističnega božjega Sina, kar oboje duhovniki čuvajo. 1^ Stefan de Burbon (+ okoli 1261), dominikan, nam slika dogodek, ^Popolnoma jasne osvetljuje to ljubezen in spoštovanje našega svet-je a duhovništva. Ko je Frančišek nekoč potoval po Lombardiji, ga v P?zdravila vsa vas, duhovniki in neduhovniki, katoličani in krivo-Ž„ Cl: Krivoverski Katarec je stopil pred njega, pokazal s prstom na Pn'ka in ga vprašal: „Povej mi, dobri mož, kako more dušni pastir zahtevati vero in spoštovanje, ko pa ima pri sebi priležnico in slabo živi?" Frančišek pa je šel k župniku, pokleknil pred njim v blato, mu poljubil roke ter rekel: „Ne vem, če so te roke res nečiste, pa če bi tubi bile, jih vendar posvečuje moč in sila Zakramenta, ki jih delijo te roke. Te roke so se dotaknile mojega Gospoda. Iz spoštovanja do mojega Gospoda spoštujem njegovega namestnika. Naj bo zase slab, zame je dober!" (Dalje prihodnjič.) P. ROMAN: Sv. Anton na Francoskem. Njegova slava ie enaka njegovi svetosti. V Rimini pridiga ribam* I užna Francija, nekoč tako cvetoča v verskem oziru je bila v tistih časih vsa zakopana v zmote hujše od nevere. Bilo je več strank, k' eJ so se medsebojno močno sovražile, edine pa so bile v sovraštvu bo katoliške cerkve. Imenovali so se po mestu Albi — Albigenze. Tam namreč je bilo njih središče. Bili so okrutni do katoličanov in ko je papež Inocencij III. poslal k njim svoje poslance, da z lepa urede žalostne i'aZ' prti je, so jih ti odpadniki zahrbtno umorili. r Leta Gospodovega 1224 prispe pater Anton v mesto Monpeljer. ' goreči molitvi poprosi predvsem Onega, ki rast daje, za moč in mil°. dobrega govora. Nato je pričel. Z ljubeznijo in strogostjo, z nežno m1' lino pa tudi z brezprimerno odkritosrčnostjo. In res so začeli prihaja1! k njegovim govorim tisoči in tisoči blodnih, zapeljanih in se prepričam in skesani vračali nazaj v naročje Cerkve. .. I Nekoč je bil med poslušavci tudi nadškof mesta Bourg, ki je b1 tako nesrečen, da je sam odpadel. Sv. Anton se iznenada med govorom obrne k njemu in mu pravi: Tibi loquor, cornute! — Tebi govorim, r°' gač! In našel je take besede, tako polne ognja in ljubezni in neizprosne resnice, da je nesrečni škof spoznal svojo zmoto in se docela izpreobrni • 1225 mora zapustiti mesto Monpeljer ter odide v staroslavni luluz-Tu je živel skrajno razuzdano grof Rajmund VI., ki se je norčevaje za' vezal s prisego zato, da jo ob prvi priliki prelomi. Ko je umrl nag*e smrti, je prevzel vlado njegov sin Rajmund VII. Če je kak sin svojeg9 očeta v slabem posnemal, ga je gotovo Rajmund VII. S prvo pomladi0 1225 je dospel Anton v Tuluz. Njegova gorečnost je le še njegovi lju' bežni podobna. Neprestano je na potu. Povsod govori, prosi, roti, pie pričuje, dokazuje in v ljubezni in z neizmerno potrpežljivostjo sprejem9 vračajoče se v hišo Očetovo. . . Nekoč je pridigal v mestu Bourg. Ker so Albigenzi zlasti tajili "! zanikali pričujočnost gospoda Jezusa v presvetem zakramentu, je Prl, . jud Giald po imenu s patrom Antonom prerekanje, češ naj mu venba* dokaže to dejstvo. Prične se javna razprava, pri kateri pa seveda Ju podleže spričo učenosti in zgovornosti Antonove. Ker pa je naposled za' hteval še potrjenja s čudežnim dogodkom, češ da je Jezus sam oblj1' bil poterjenje besed svojih učencev. Vpričo nepregledne množice AnbL to sprejme in Jud predlaga, da bo zaprl tri dni osla v hlev in ga puS!_ brez hrane. Tretji dan pa ga bo javno privedel na trg in Anton naj P’1 nese sv. Rešnje Telo. Če bo potem sestradana žival preje počastila s'° jega Stvarnika kot pa tekla k pripravljenim jaslim — potem verjamem-Napovedani dan napoči in na trgu je zbrana množica napeto P _ čakovala dogodkov. Pripravljene so polne jasli, sestradana žival že h° maj stoji na nogah, tedaj pa prispe iz bližnje cerkve Anton s svojimi brati Doseč monštranco. In res se uboga žival približa preje monštralici, se *PUsti na prednja kolena in globoko skloni glavo. Šele potem sili k jaslim, "suplost brez meja se polasti navzočih. Katoličani so veseli in ponosni bitnega znamenja. Albigenzi vznemirjeni do skrajnosti. Jud Giald Vsa njegova družina pa prestopi v katoliško cerkev. Elij Slava Antonova pa raste — še bolj pa blesti njegova skrita svetost. Kmalu po smrti sv. očeta Frančiška (3. okt. 1226) je sklical brat ja generalni zbor v Asizi, da izvolijo novega predstojnika. Tudi Anji!11 mora tjakaj in res dospe po trudapolnem potu iz Marseja na Sici-‘1°, vihar je bil namreč njihovo ladjo zanesel tja, in odtod šele v Asizi. Sv. Anton v mestu Rimini govori ribam. jja?etkom junija 1227 je postal Anton pri generalnem zboru provincijal krajine Romanja. Provincija je bila tedaj zelo obsežna, versko močno Rožena od Katarov. Zlasti mesto Rimini je bilo okuženo do kraja. An-? je neutrudljiv obiskal vsa mesta in samostane in tudi v Rimini je e icel s svojimi govori. Cerkev pa je ostala malone prazna. V strogem tyU in molitvi se zateče po božjo pomoč. Ko se zopet prikaže v mestu kmalu nabere množica ljudi okoli, njega — toda večina ne iz dobrega ^arnena. On pa ne krene v cerkev, temveč gre proti izlivu reke Ma-i kije, se obrne k morju in prične govoriti — ribam. In naenkrat se pri-- sto in sto glavic iz vode, velike in majhne ribe so priplavale po- ki tleč °£ne njegovi besedi. In vpričo osuplih meščanov govori Anton ne me- j - se zanje, ribam o lepoti stvarstva in dobroti božji in o hvaležnosti. nobena ne odplava toliko časa, dokler jih svetnik ne blagoslovi in npUsti. Mesto Rimini je rešeno. Anton je z isto ponižnostjo in preprogi? ljubeznijo pridobil srca, kakor na Francoskem. Tam, kjer še je zgo-0 to nenavadno čudo, stoji danes kapelica. Bog je res velik v svojih svetih. P. REGALAT: Čemu še Frančiškova mladina? ii. Frančiškova mladina — neumestna? “| 'V a in ne! Sedanji sv. Oče smatra Frančiškovo mladino za podmladek 1 III. reda. Ako menite, da je lil. red povsem odveč, potem ni vre' I -S dno negovati njegov naraščaj. Toda, drugod ne mislijo tako. M°' goče smo le premalo umevali velike namene, ki jih je imel s III. redom dalekovidni Leon XIII. Njemd ni bil nič manj, kakor popolna verska in socialna obnova človeške družbe. Enako Leonovim naslednikom, d pravilnosti velikopoteznega Leonovega načrta ne bo pač nihče zdaleka dvomil. Sekularni mož se ni motil. Kje so torej razlogi, da se upi Leona XIII. niso izpolnili? V nas! Vse premalo poznamo III. red, zato ga tudi ne cenimo. Toliko, ali celo manj nam je, kakor navadna molit' vena bratovščina. Po drugi strani ga pa tudi nemalo samih tretjeredni' kov le toliko upošteva, kolikor duhovnih dobrin jim donaša. Frančiškova in Leonova temeljna misel o III. redu je bila sledeča-Člani III. reda naj bi celo svoje življenje, tako zasebno, kakor javno« v vseh odnosih do Boga, sebe in bližnjega, strogo uredili po načeli0 evangelija. Kako je treba nauke Gospodove umevati ter v življenj11 uveljavljati, vse to pa tretjerednikom tolmači nezmotljiva učiteljica sv-Cerkev. Otroško vdani učeči Cerkvi ter vedno in povsod pokorni vsem njenim navodilom ter odredbam, pa naj že presojajo in urejajo časno« ali pa pot utirajo v večnost, morejo in morajo tretjeredniki posveta1 sebe, ob enem pa kolikor le mogoče blagodejno vplivati na druge. Tretje' redniki sami vsi Kristusovi iri v delu vse pridobiti za Kristusa, bi bish veno pripomogli k duhovni obnovi sveta. Tako pojmujejo III. red rimsk1 papeži. Kdor misli drugače, programatičnih poslanic zadnjih papeže' o III. redu ne pozna. Preštudirajmo jih kar dobesedno, uverili se borno-da ima III. red veliko poslanstvo. Ako mu je pa dana od Boga tako odlična naloga, ni odveč! Zato tudi njegov podmladek ni neumesten-Kdor je šel mimo želja Leona XIII., naj vsaj ne hodi mimo vabila Pija ^ " Še nekaj! Katoliška akcija potrebuje delavcev. Prav III. red je P° svojem vodilu dolžan biti posebno pokoren sv. Stolici. Saj ni glavno dei° tretjerednikov le odmoliti dnevne Očenaše, udeleževati se shodov, pr.e' jemati sv. zakramente in odpustke. Poklicani so na delo za Kristusa 111 njegovo Cerkev. Kakor Frančišek! Tretjerednik, ki bi mu ne bilo dem in trpljenje za Gospoda življenski poklic, ni Frančiškov duhovni si0; Zato ni nobenega dvoma, da bodo udje III. reda med najbolj zanesljivi111 pomočniki Katoliške akcije. Brez vsake dvojbe bodo sledili svojem sv. očetu, ki ga je Pij XI. Katoliški akciji postavil za posebnega zašel nika pri Bogu. Ako lil. red tudi z ozirom na Katoliško akcijo ni odve« potem ima tudi njegov naraščaj pravico do obstoja in negovanja. Ž ojm si bomo vzgajali bodoče borce za Kristusovo kraljestvo na zemlji! Vem, da najbrž dobršen del Frančiškove mladine ne bo stopi* III. red. Bo pač tako, kakor je sploh z mladino. Koliko je otrok ^ „Vrtcih“! Ali vsi vstopajo v kongregacije? Koliko je mladine v razn ^ redovnih kolegijih! Ali se vsa odloča za redove? Tako bo tudi s Fraf1^ čiškovo mladino. Nič hudega! Kakor ne obsodimo „Vrtcev“, ker ne daj^ vseh mladik Marijinim vrtovom in kakor ne zapirajo kolegijev, ki ^ morejo vse izročene mladine vzgojiti za redovni stan, enako ne b . smeli odkloniti Frančiškove mladine, če tudi ne bo kar vsa P°'nl III. reda. Boljše je, da v nežni mladosti vsaj nekoliko spozna Sv. Fr0 ciška ter gre če tudi z nesigurnim korakom za njim, kakor da bi krenila pota, ki ne vodijo h Kristusu. Blagoslovljena roka, ki s Frančiškovo Pomočjo v mladih dušah upodablja Kristusa! Tudi ako bi pozneje božja Podoba izgubila prvotno jasnost, se vendar v najnežnejših odtenkih ne *>o zabrisala. Frančišek bo varoval tudi svojega bivšega' otroka! Frančiškova mladina — novo breme? Mislim, da ne. Takole smo nameravali. Bratovščina Frančiškovega pasu je ustanovljena le v cerkvah naše provincije. Zato naj bi Frančiškovo mladino vodili naši predstojniki III. reda, oziroma sobratje, ** vzgajajo mladino. Mislim, da je najprej Frančiškovih duhovnih sinov ?yeta dolšnost, da širimo očetovo čast, si njegovo dediščino sami osvo-pmo ter kolikor pač moremo svet z njo bogatimo. Mladino naj bi nam P& dovajali starši-tretjeredniki. Ako le-ti uvidijo, da je III. red hiši v blagoslov, bodo najbrž sami zaželeli, naj tudi njihovi otroci spoznajo in zljubijo Frančiška. Seveda, ako pa čutijo, da jim je III. red le v breme, be bodo otrokom nalagali tega, kar sami neradi nosijo. Tisti, ki III. red bo dobra poznajo in v njegovem duhu tudi žive, bodo brez dvojbe njegov blagodejni vpliv čutili v sebi in na drugih, ki ž njimi žive. Hvaležnost bo Boga in ljubezen do otrok jim bosta narekovali dolžnost, naj tudi Svojim malim pokažejo pot do Frančiška, ki jih bo varno vodil h Kri-sbisu, praviru nadnaravnega, zato tudi veselega, zaslužljivega in več-bega življenja. Boljšega starši svojim otrokom itak ne morejo nakloniti. Izročeno mladino naj bi v Frančiškovem duhu vzgajali naši patri, b' bi jim pomagali člani tretjeredniške družine. Ako bi bili prvi in drugi * delom preobloženi, ali ako bi se drugi težko za to odločili, bi se ven-«ar le dobila v okolici dobra tretjerednica, ki bi se z vednostjo vodica in z dovoljenjem svojega dušnega pastirja zavzela za Frančiškove kalčke ter jih uvajala v Frančiškovega duha. Tudi tako delo bi bilo j. smislu Katoliške akcije. Tako bi mlade duše, Frančišku izročene, ko->kor le mogoče usmerili v Kristusa. j. Nekaj sobratov je želji ustreglo; ne moji, ampak oni sv. Očeta. »1rugi pa ustanavljajo in vodijo „Vrtce“. „Kaj zato? Da se le, kakorkoli m-nai b° s pretvezo ali iskreno, oznanja Kristus, in tega se veselim.1' Td. 1, 18.) Kdor pa pozna in ceni III. red, mu bo oskrbel in vzgajal bJegov naraščaj. Tudi radi Marije! Saj Frančiškove mladine v ljubezni ?? Gospodove Matere res ne bi smel nihče nadkriliti. Že radi Frančiška, mu je bila za Kristusom, Marija resnično — Vse. i. Ako ljubite Frančiška, res najlepšo Gospodovo podobo, boste ljudi tudi njegove vzore. Ne samo teoretično, ampak praktično. Po Fran-bskovo boste ljubili Jezusa, zlasti v presveti Evharistiji. Ljubili boste gospodovo mater, ki je radi Frančiška poverila redu najčastnejšo na-Nikoli ne bo Frančiškov red pozabil, da se je smel skozi stoletja oriti za avtoritativno priznanje najvišje Marijine odlike — njenega ..rezmadežnega Spočetja. Ljubili boste bližnjega, pa naj bo kdorkoli, .'jm bolj ubog dušno ali telesno, toliko večje ljubezni je vreden. Fran-jskova dejanska ljubezen bi razmeroma najmirnejše izravnala težko i aaje, ki je nujno sledilo sebičnosti. Zakaj? Ker je zajeta iz globin .°zjega Srca. Torej vsa taka, kakršno proslavlja apostol, v katerem se ristus tako odraža, kakor v Frančišku. (Prim. 1. Kor. 13.) Cim bolj bomo polni Frančiškovega, odnosno Kristusovega duha, bo v nas hrepenenje, naj isti duh vse prevstvari v Kristusove po-v°0e. Najbolj našo mladino, ki je tako silno dovzetna za Frančiškove ANTON DE \VAAL - P. EVSTAHIJ: Šote ra! Zgodovinska povest iz prvih časov krščanstva. V smrtni tišini, ki ga je obdajala krog in krog, kjer je tako docela sam stal sredi grobov, ne da bi poznal kraj, je navdala tribuna kljub njegovemu pogumu nekaka groza. Ker pa je bil kot vojak bolj navajen na težavne položaje, je zbral vso prisotnost duša, da si obrani svojo razsodnost in mirno kri, in tako se je napotil nazaj, odkoder je bil prišel.10) Toda fossor je bil nazadnje tako hitro hodil, da si je Ambrozij komaj še mogel delati znake in si zapominjati napise; — že na bližnjem križišču se mu je zmedlo in si ni vedel pomagati. Poskušal je prodreti v hodnik, ki se mu je zazdel pravi: storil je nekaj korakov, ali kmalu je spoznal, da je cesta zasuta. Okrenil se je vprav v nasprotno smer, pa tudi tukaj se je spel prepričal, da ne gre po pravi poti. Ambrozij je obstal nekoliko trenutkov in si položil roko na čelo! boril se je s težavo, da si ohrani zavest in razsodnost. Dočim si je posle, delal znake, si je zapomnil, kje je že bil, in ko je dolgo iskal in tipa* sem ter tja, je spoznal v svoje veliko veselje na stenah več napisov. Toda ždaj je bila tudi njegova sveča malodane dogorela, in s strahom je mislil na trenutek, ko bo stal na tem mestu v popolni terni111. Obenem mu je prišlo na misel, kar je bil v svoji otroški dobi slišal od svoje dojilje o čarodejnih spretnostih kristjanov. Molčanje najbolj prazne samote in zapuščenosti okrog njega, sredi med mrtveci, kako' tudi težki zrak, ki je bil zgoščen v hodnikih, sta mu stisnila prsi. Njegp' pogum je izginjal; mrzel znoj je pričel rositi na njegovem čelu in njegova kolena so se jela šibiti, tako da se je moral za nekoliko trenotko'1 nasloniti na steno. „Ha!“ je zavzdihnil, „ali naj tukaj poginem kakor pes?“ , Med tem ko je tako srepo gledal pred sabo, je obstal njegov poglej na napisu nekega grobnega kamena, ki je bil pred njim, nehote je bral besede: r ______ ČOKU . TIBI VTVF.S TN PATENT. d \ rr? „Nebesa so ti odprta. Živel boš v miru.“ Zraven na grobnem ka-menu nekega otroka je stal napis: VICTOR . DULCIS . ANIMA . INNOCENS . VIVAS . INTER . SANCTOS • £T . IVSTOS . ET . IN . ORATIONIBVS . TVIS . PETAS . PRO . NOBlS „Viktor, sladka, nedolžna dušica, živi med svetimi in pravičnimi, 'J1 v svojih molitvah prosi za nas.“ Ta mir pokojnih, in njegov smrtni stra-j — ta zveza živečih z rajnimi, in on živ ločen od vseh živih sredi me mrtvimi! Kar opazi v majhni izdolbini zraven nekega groba glinasto sve-tiljko; ko si jo bolj ogleda, je videl v svoje veliko veselje, da je še 113 polovico napolnjena z oljem. Prižge tedaj stenj ob sveči, ki je že dogorevala in je imela zdaj zdaj ugasniti, in prične znova svoje popoto'ra' nje, počasi in previdno, da ne bi prepih pogasil plamenčka njegov1' svetiljke. 10) Treba si je ogledati le črtež ali tloris kake katakombe, pa postane razvid^ kako težaven je moral biti povratek v tem cestnem omrežju za takega, ki ni bil ve^ in dobro poučen. In zdaj so se vedno bolj pogosto vrstili grobni kamni, ki si jih je W spočetka zapomnil, iz tega je spoznal za gotovo, da se bliža izhodu, ja ženska podoba, z jagnjetoma ob nogah, je bila v prvih hodnikih vzbu-aila njegovo pozornost; saj je bil za trenutek pomislil, kaj naj podoba Pomeni. Prav tako je bil videl napis te-le žene z imenom „SABBATIA“, z golobčkoma, ki kljujeta v grozd. Zdaj pa mora, hvala bogovom, biti že blizu vhoda; zakaj ta-le starček s svojim udomačenim ptičem je bila Prva podoba, ki jo je bil videl.*) „Kaka sreča," — je govoril sam pri sebi, ko je končno zagledal, , 1 se dviga iz globočine lestva pred njim, „da mi nesrečnež ni odnesel •estvice!" . Globoko je zadihal Ambrozij in, kakor da je vstal z svojega groba, le pozdravil dnevno svetlobo, ki se je od daleč svetlikala iz vhoda v )°tlino. Sicer pa ni bilo niti tukaj niti zunaj videti kake žive duše, krog jji krog je vladala grobna tišina. Sonce je čisto in jasno vzšlo nad albanskimi gorami in je razlivalo svojo oživljajočo svetlobo na zimsko Pokrajino. Med tem ko je Ambrozij krenil proti apijski cesti, je opazil na neki basj)roti ležeči višini pastirja, ki je pazil na krave, katere so se ondi Mladi tribun je v njem takoj spoznal svojega vodnika, ki ga je tako ^amotno zvodil. Kako rad bi bil planil nanj, da bi mu dal primerno Plačilo; toda dva velika psa, ki sta se pri pogledu nanj dvignila zraven Pastirja in zarentačila, sta ga prisilila, da je šiloma ukrotil in zadržal Sv°jo nevoljo. t , Na potu v mesto pa je prevdarjal Ambrozij in razmišljal, kaj je Jeba zdaj storiti. Svojemu cilju se niti za korak ni približal; edino, kar j1 je pridobil, je popolna gotovost, da je Sotera kristjana. Besede, ki jih Je spregovorila s svojo prijateljico, so mu temne; saj jih more le deloma bbzumeti. . Po daljšem preudarjanju je šinila Ambroziju v glavo, kakor sončni arek, povsem nova misel: Sotera smatra za poglavitni zadržek ženitve v_ezo kristjanke s častivcem bogov. Da bi zaradi device sam postal kri-Jajb to je seveda povsem nemogoča reč; da, niti misel na to ni prišla ftibroziju v glavo; toda kaj in kako, če bi Soteri zagotovil popolno in a]bolj neomejeno prostost za njeno krščansko veroizpovedovanje?! Ambrozij se je oklenil te misli z obema rokama: še danes mora Poskusiti, da se bo razgovoril z mladenko. i Iz njegovega razmišljanja ga je predramilo ropotajoče drdranje ttiečkega voza, ki je bil namenjen v mesto, in ko Ambrozij pogleda, Ogleda hromca zraven voznika. j ”He, gospod Filaks,*) ali kako ti je sicer ime," mu je zaklical hromi . se zbadljivo nasmehnil, med tem ko je dvignil svojo bergljo, „naj ti da '°ja gospodarica večjo ovčjo kožo." Ambrozij se je ugriznil v ustnice in se delal, kakor da ogovor ne e la njemu; toda zasmehljivo muzanje ga je zelo bridko zapeklo. V bližini apijskih vrat je čakal nanj zaprt voz, ki ga je bil za tamkaj do °čil5 sPreiel 3e častnika v suženjski obleki in ga odpeljal na njegov *) Noe v ladji, ki mu golobček prinaša vejico v kljunčku. *) Filaks (iz grškega „Phylass“) = čuvaj, stražnik. Tretje poglavje. Drugi obisk. Po dolgem razgovoru sta se napotila še istega dne popoldne An1' brozij in njegov oče na Soterino pristavo in sta želela govoriti z g°~ spodično v nujni zadevi. „Oprosti, ljuba Sotčra," je pričel senator Avrelij Sempronij, „ako po svojem prvem obisku pridem danes še enkrat in sicer v spremstvu svojega sina, ne brez upanja, da boš zdaj bolj voljna poslušati me. „Seveda je drzno od mene," je od svoje strani nadaljeval mlad1 tribun, če ti osebno izrečem svojo snubitev, plemenita Sotera, poten' ko si odslovila mojega očeta. Toda jaz poznam pomislek, ki ga imaš, in prihajam, da ti slovesno izjavim: obetam, da boš imela vso in polno prostost za svoje verske misli in bogoslužne vaje. Amor*) je bog, je dodal šaljivo, „kateri ima vse bogove v oblasti; je neko verstvo, ki raztaplja vse religije*) v ognju nežne ljubezni." (Dalje prih) P. ANGELIK: 40 letni jubilej delavske okrožnice Leona XlD* 1 "Vie 15. maja poteče 40 let, odkar je bil izdal veliki socialni papež 1 svojo delavsko okrožnico. Dolga doba je, odkar je izšla ta okroz-I J niča in vendar ima še dandanes prav tako velik, če ne še vecj' pomen, kakor pred 40 leti. Saj gre dandanes revolucijski val po čelen' svetu in jedro tega vala tvori nerešeno socialno vprašanje. Papez Leon XIII. je pokazal pot vsem katoličanom, ki edina more voditi do rešitve. Rešeno mora biti socialno vprašanje. Ali — ali — nam kliče še dandanes ta okrožnica. Ali socialna reforma v obliki pravične zakonodaje ali revolucija. Papež Leon XIII. je poudaril, da tvorita življenjsko m°c družbe pravica in ljubezen. Mnogi, tudi dobri katoličani s° bili do tedaj in so še dandanes v usodepolni zmoti, da obstoji vsa rešitev socialnega vprašanja le v pomnoženi in podvojeni karitativni delavnosti. Res je, da je ljubezen kraljica vseh čednosti, prva v krščanstvu-Toda katoličani pozabljajo, da je človeku prirojen čut za pravičnost'n da je ljubezen le dopoljnenje pravičnosti, ne pa njeno nadomestilo. ™ bi ti delavcu ali služkinji odtrgal polovico zaslužka, istočasno pa b1 J1 hotel podariti kako stvar za god ali božič, kaj bi ti odgovoril ali odgovorila: Najprej hočem to, kar zahteva pravičnost, kar sem zaslu*1, kajti nikdar ne morem verjeti, da me ljubi tisti, ki mi dela krivico-Gospodar, ki utrguje plačo svojim uslužbencem, istih gotovo ne lju^1, ker jim dela krivico. In ker katoličani, pogosto celo dobri niso razumeli tega klica človeške narave, tega klica Leonove okrožnice, zato stojimo dandanes ua pragu revolucije po vsej Evropi. Grešili so predstavniki držav in V°!fr dujoči sloji, grešilo je tudi delavstvo samo, zato so zahteve Leona XII1, še mnogokje samo na papirju. *) Po poganskih mislih je bil „Amor“ bog ljubezni. Latinska beseda ,.f>rn° pomeni namreč ljubezen do koga, zaljubljenost. *) religija = verstvo. Zadovoljni so bili posedujoči sloji, da je papež obsodil socializem, !°da ker zahteva tudi pravice delavcev, ki jim gredo vsled njihovega dela lri je zato treba žrtev, zato so okrožnico hladno sprejeli in prezrli. , Zadovoljni so bili delavci, ker jim papež priznava pravice, toda Jer od njih zahteva organizacije, ki naj te pravice izbojujejo, in niso %egli takoj čez noč uspeha, jim je upadel pogum ter so se udali brezimnosti ali pa so prešli v nasprotni tabor. 'Kam vodi omalovaževanje delavskega vprašanja, vidimo najjas-?eie v Rusiji in čutimo kako pljuska val brezbožnikov že tudi v Nemčiji 11 Nemčije je en sam korak tudi k nam. Delavska okrožnica kliče vsem posedujočim tretjerednikom: Dajte pavico svojim uslužbencem, kliče pa tudi vsem delavcem in delavkam, Uslužbencem in uslužbenkam III. reda: Poslušajte glas sv. očeta e°ua XIII.! Organizirajte se v svojih strokovnih organizacijah in bo-lte se za pravico, ki jo priznava delavcem papež Leon XIII.! Ako tega ne storite eni in drugi, tedaj vedite, da ste soodgovorni a vse posledice. Le mogočne katoliške delavske organizacije morejo pnesti varstvo pred nevarnostjo. Ali socialna reforma v smislu papeža e°na XIII. ali pa zna priti revolucija. Druzega izhoda ni! P- GVIDO: Bogočastje v družini. Češčenje Matere božje. blaženem Henriku Suzo pripovedujejo sledeče: Ko je nekoč šel po ozki stezi skozi močvirno krajino, sreča ubogo ženico. Henrik Suzo stopi v močvirje in prepusti suho stezo ubogi ženici. P v kP je šia žena mimo njega, se ji globoko prikloni. Vsa začudena, ga 1 ,<) ' »Gospod, zakaj ste stopili v močvirje in meni prepustili suho h Vi ste vendar svet duhovnik, jaz pa le priprosta žena." Pa ji je Suzo, mož globoke vere, lepo odgovoril: „Žena, ko ste se mi pri-jzali, sem si mislil: Sestra ljubljene Matere božje me bo srečala! in .,p sem vas spoštljivo pozdravil." Lep nauk za vsako verno tretjered-d ko družino, ki se mora zavedati, da smo vsi bratje in sestre, še več, srno otroci presvete Bogorodice, kateri je sv. Frančišek izročil v Ž: . v° svoje redove. Prav je, pravično in potrebno, da se v vsaki dru-1 časti presveta Devica. Nebeške Matere se ne sme nihče sramovati! sy • je sploh mogoče, da bi se udje Tretjega reda kdaj sramovali JrN nebeške Zaščitnice? Ali se ni nekoč nad njeno sobico sklonilo U-i °‘ Ali je ni Najvišji venčal s krono, katere sijaj občudujejo angeli v Ali se ji ni z vsem spoštovanjem približal nebeški poslanec in ji svetem strahu sporočil pozdrava troedinega Boga? Ne, ne smemo se *°vati nje, ki jo je izbral Bog za hčer, nevesto in mater. Hvala Bogu, |Ls'etu žive še milijoni, ki javno priznavajo presv. Devico in jo časte ^ Mater našega Odrešenika. Zato naj v vsaki tretjeredniški družini časten prostor Marijina podoba. Ko se bliža praznik prebla-fjuKe Device, naj njeno podobo okrase s cvetlicami, znamenjem svoje 0u e?,nb Ob Marijinih praznikih naj vsi člani družine pristopijo k sv. foT 1 U’ na *a način dokažejo svojo veliko zvestobo do svete Bogo- K nebeški Materi se mora vsak ud Tretjega reda rad in večkrat zatekati. Kjerkoli bije na zemlji nepokvarjeno otroško srce, mu je Bog gl® boko zarezal izrazito nagnenje: hrepenenje po materi. Poglej otroka ' zibelki, ko se v mladem jutru prebudi iz sladkega spanja! Komu posi'®1 prvi pozdrav svojih oči, prvi smehljaj svojih rožnatih ličic? Materi. ln ko začne otrok govoriti, kako rad je pri materi in se z njo pogovarja Veselje in žalost ji zaupa in pred njo nima in ne pozna skrivnosti. Sre-čen, kdor počiva na materinem srcu. In če to srce že počiva na pok® pališču, usmeri otrok svoje korake k materi; njen grob krasi s prvi® cvetlicami pomladi in z zadnjo rožo jeseni. To ljubezen do zemeljske matere mora vsak otrok sv. Frančiška prenesti na nebeško Mater. N® ben dan naj ne mine, da ne bo pozdravil presvete Matere in Device ® sicer z molitvami, katere priporoča sv. Cerkev. Predvsem »Zdrava Marija." Nebo se radije, zemlja str®1: satan beži, nebeška Mati v veselju skloni svojo glavo v sveti materins® sreči, kadar moliš: »Zdrava Marija". Mati, ki nas je od mladih nog uč® ljubiti Marijo, nas je naučila tudi moliti »Zdravo Marijo". Mogoče ] že davno, odkar smo v materinem naročju prvič molili angelski pozdr®-Mogoče nas je življenje trdo oklesalo, mogoče smo postali že stari i trudni. Toda v eni stvari moramo vedno ostati otroci: v ljubezni d Marije, otroci, ki molijo: »Zdrava Marija". S to molitvijo damo pr®® vanje tudi svoji katoliški Cerkvi. Kje je vera, ki ni iz evangelija nič® sar črtala, ampak dopolnjuje vse, kar je pisanega v sv. pismu: »Odslej me bodo blagrovali vsi narodi zemlje?" Samo katoliška Cerkev dop® njuje to preroško besedo. Zaraditega se moramo sv. Duhu zahvaliti z‘ milost, da nas je sprejel v občestvo izvoljenih, ki so poklicani, da o°, polnjujejo besedo sv .pisma in oznanjajo slavo nebeške Matere. ^ prelepa molitev »Zdrava Marija" nikdar ne zamre na naših ustnic®1. Druga molitev, ki jo naj družina moli vsak dan, je »Angel g® s p o d o v “. Ako bi jo hoteli kdaj pozabiti, nas bi trikrat na dan na opominjal zvon s svojimi bronastimi usti. Ko zjutraj zemlja še sni' v sladkem spanju, zadoni v tihoto jutranje zarje glas zvona in te. vaj® da pozdraviš Marijo. In ko doseže opoldne solnce in vrvenje ljudi sv J višek, kliče zvon v dnevne ski'bi: »Ne pozabi svoje Matere." In ko;z£U.e zvečer solnce in odloži človek težo dneva, pošlje dober kristjan ^ enkrat z zvonom pozdrav k Njej, ki gleda milo kakor večernica njega, ki je potopljen v molitev. Ako zvon neprestano oznanjuje sla Kraljice nebes, ali naj ostane nem kristjan-tretjerednik, ki je-obdal van z razumom in mu v prsih bije srce? o Molitvico »Pod tvoje varstvo pribežimo" je sesta. sv. Avguštin. 1500 let že počiva v zemlji, toda njegova molitev živi da^ in je danes še prav tako prisrčna kot takrat, ko jo je sam prvič 1110 j.j — Pozabiti ne smemo nesmrtne »Spomni se" od sv. Bernarda, jo preveva misel, da od vekomaj ni bilo slišati, da ne bi Marija usl® naše prošnje. »Pozdravljena, Kraljica" imenuje Marijo šega življenja sladkost in naše upanje. S tem upanjem stopamo v vihar življenje in ne bomo osramoteni. Naj omenim še molitev sv. Filipa Nerija: „0, Gospa m o J ’ o Mati moj a". S to molitvijo sklenemo z Marijo pogodbo. Manji y svetimo svoje oči; odslej se ne smejo več ozirati po mikih sveta, amR • dvigati jih moramo k presveti Materi. Mariji posvetimo svoja usta. ie lepšega, kakor pesem, ki prihaja iz ust dobrega človeka. Kako lepo |e. če srečamo v življenju dekleta, ki gredo na delo ali se vračajo iz dela ,er prepevajo Marijine pesmi. Ne onečastimo si svojih ust z besedami. 111 se med kristjani ne smejo niti imenovati. In ko nam bo nekoč smrt 2aPrla naša usta, naj nam jih Marija zopet odpre, da bomo peli večno shvo troedinemu Bogu in Njej, ki je naša mati. Mariji posvetimo svoje ^ce. Naše srce mora biti podobno srcu Matere. Otroci morajo nositi po-teze svoje Matere. Krščanske matere, naučite svoje otroke že v njihovi najbolj nežni pjadosti častili presveto Devico s temi molitvicami, da vam bodo hva-ezm, ko vas ne bo več na svetu! Je pa še ena molitev, ki jo mora moliti vsaka družina: sv. rožni yenec. Saj je sv. rožni venec prava ljudska molitev. Če gremo v pre-:eP° cerkev mesta ali v lično cerkvico, ki stoji sredi vasi; če prisluškujmo v preprosti kmetiški sobi ali v hišah mesta, povsod slišimo, kako *°lijo sv. rožni venec vsi verni “kristjani. Vidimo ga v rokah učenih in |*,eučenih, otrok in starih ženic, državnikov in preprostih. Poznam ob-lno, ki drži sv. rožni venec noč in dan v rokah. To so naši dragi ranjki 115 pokopališču, častilci Matere Božje v večnosti. Ali nam, ki živimo in Se na zemlji borimo, ne bo ta molitev draga in ljuba? Z molitvijo sv. rožnega venca damo pričevanje svoji veri. Ali se Za'Tedaš, kaj moliš? So to resnice, ki jih je sam Sin božji prinesel na brnijo, resnice, ki so jih oznanjevali apostoli, za katere so svetniki trpeli, ^Učenci umirali. In če združimo vse tri dele sv. rožnega venca ter pre- mo, zatopljeni v premišljevanje, kraljestvo veselja, žalosti in slave, ne najde v skrivnostih odsvit svojega lastnega življenja? Kdor moli: hodi kdo___^ ... "Ki si ga, Devica, od Svetega Duha spočela", kdo ne misli na vse vese-Je> s katerim je Bog obsul naše življenje, da bi najraje z Materjo Božjo /^Peli Magnifikat v urah, ko je božji mir napolnjeval dušo. In ko prevrnimo skrivnosti žalostnega dela sv. rožnega venca, ali ne stopijo pred ,Uao naše oljskogorske ure, ko smo morali sami nositi svoj križ in se j® zdelo, da spe tudi naši najboljši prijatelji; ure, ko so padali udarci ‘"'Priznanja po nas in se je ovil okrog duše trnjevi venec obrekovanja, j 1 je trpljenje na svetu, da ne bi mogli v njem črpati dovolj moči iz ega vira? Prišla bo ura, ko se bo trnjeva krona, ki ti sedaj stiska tvoje eilce, odvila od tvojega čela in ti bo odvzet križ, ki leži kot težko breme i ? dvojih ramah. O tem ti daje zagotovilo častitljiv del sv. rožnega venca, 1 Kam pripoveduje o poveličanem grobu našega Odrešenika, ki je od nrivih vstal; o široko odprtem nebu Jezusa, ki sedi tam na desnici '°jcga Očeta in je k sebi vzel svojo Mater. Ali ni vse to mogočni „Sur-ltr> corda, Kvišku srca“ na križevem potu življenja, Sursum corda, ki 6°boko prodira v Misserere sedanjega časa? Tretjeredniki, molite zvečer v svojih družinah skupno sv. rožni J-ftec! Po dnevi gredo vaša pota narazen. Božni venec zvečer druži. .. molitvi čutite: Skupaj spadamo. Skupno moramo misliti, skupno ču-j '> skupno nositi veselje in trpljenje. Oprimite se te vezi, ki bolj spaja ^ižino kot najlepše predavanje o družinskem življenju. Molite sv. rožni ..eiJcc v življenju, sezite po njem v uri smrti; in ko mi bo smrt ugasnila "jenje, ovite mi rožni venec okoli roke kot znamenje: v Marijo sem ijl^Pal. Potem se mi sodbe ni treba bati. Vem, da nisem zastonj mo-• »Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas, zdaj in ob naši mrtni uri.“ P. KR1Z0ST0M: Frančiškanke med ameriškimi zamorci. T7" adar čujemo ime zamorec, odplavajo naše misli takoj v vr°“? Afriko in niti malo se ne spomnimo, da živi tudi v Združeni JLV. ameriških državah 11 do 12 milijonov teh naših črnih bratov-Med temi milijoni je samo 205.000 katoličanov, šest milijonov je p0^' nov, pet milijonov pa protestantov. Kakšno ogromno polje čaka tu nU' Cincinnatski zamorčki v šoli. sijonarje, da bi ga obdelali in ga posejali s semenom resnice. Pri teiu P bi ameriškim misijonarjem ne bilo treba zapustiti domovine, niti se ] učiti tujega jezika. Pač je žalostno dejstvo, da imamo med črnci na s . tine profesorjev, advokatov, bankirjev in umetnikov, v primeri ž n]1 pa komaj 4 do 5 katoliških duhovnikov iste krvi. < Žalostno je to stanje, čigar vzrok so strahotne krutosti in brezs nosti minulih časov. Misijonsko gibanje se obrača zdaj na bo 3^’ čeprav se morajo misijonarji neprestano boriti z mogočno protestan sko akcijo, ki ima na razpolago ogromne milijone dolarjev. Zato so pa | besede senatorja Davida Walsna nekak bojni krik: „Največje dobro in , najvzvišenejša naloga katoliške Cerkve v Amerik i je spreobrnenje Črncev." Črni malčki pri belih sestrah. , Misijonsko delo med črnci je razmeroma lahko. Črnci so namreč fe, P° naravi zelo verni in katoliška liturgija jim gre prav do srca. Zato ahko trdno upamo, da misijonske žrtve med ameriškimi zamorci ne °do zastonj, ampak da bodo obrodile prav lepe sadove in v kratkem asu pripeljale nove tisoče v naročje sv. Cerkve. Skupina črnih modrijanov v zavodu. j, . Julija minulega leta je prosil cincinatski škof Mac-Nicolas gene-a*no prednico frančiškank, ki se je tedaj mudila v Združenih državah, ..aj Ustanovi novo naselbino v mestu Cincinatu. Položaj ubogih zamorcev fje slikal v tako žalostnih barvah, da mu redovnica ni mogla odreči, Jub temu, da prihajajo tako rekoč dnevno k njej iz celega sveta proš-le> da bi ustanovila zdaj tu, zdaj tam kako novo naselbino. Cincinatski škof je preskrbel frančiškankam samostan in šolo. 6. maja 1930. se je pripeljalo pet redovnic v to novo naselbino in še isu dan so pričele obdelovati svoje ogromno misijonsko polje. Zdaj je že vse v najlepšem razvoju. Ubogi črnci trkajo na vrata belih redovnic in vrata se jim odpirajo na stežaj. O saj razumejo ti ubogi zapuščeni siromaki, da so prišle Misijonarke radi njih in da bodo delale zanje. Tudi stara cerkev, ki je zvezana s samostanom, je oživela. Na oltarju zopet živi dobri Gospod Jezus in blagoslavlja iz tabernaklja svoje črne bratce, ki ga hodijo tako radi obiskat. Čez nekaj tednov po prihodu so imele sestre v šoli že nad 150 učencev, zavetišče in internat sta tudi polna. Seveda ne smete misliti, da so ti malčki že sami katoličani. Za enkrat še ne — pa ljubi Jezus že proz1 svoje svete roke proti njim in kmalu, kmalu jih bo pritisnil na svoje božansko Srce ter jim s krstno vodo neizmerno obogatil njihove duše. Kaj pravite, ali ne bo Gospodu zelo všeč, če se bomo spomnili tu in tam v svojih molitvah tudi ameriških zamorcev? P. ROMAN: V zavetju. (Drugi del povesti „Na potih brezdomca".) malu se odpro vrata in Blaž se hipno zave, da je ta obraz že 1^ nekje videl. Toda kdaj? Kje? Ne more se domisliti. Zato je v I X. rahli zadregi. »No, kaj bo?" „Bral sem, da oddaste sobo in ker je vse tako čisto in lepo. bi. P* zanjo prosil. Ne smete misliti, da sem umazan. Ampak sedaj prihajam pravkar od dela iz tovarne, zato sem tak. Drugače pa zelo ljubim čedno stanovanje in rajši plačam nekoliko več, samo da je lepo urejeno." Blaž ne sluti kako ugodno vpliva ves njegov nastop. Šele p1'0)1 koncu opazi, da se mu gospodična smehlja in ga vpraša: „pa res m ne pomnite, kje sva se že videla?" „Bes, ne —!“ „No, in kaj je bilo včeraj popoldne? V pisarni Gessler & Co?“ Blažu udari rdečica v obraz. „Ah, res nisem vedel. Mogoče Vam je nerodno imeti delavca 12 tovarne na stanovanju. Oprostite, ampak prosim, ne smete se ozira name. Če Vam je nerodno bom drugje iskal." „Nič nerodno. Vi ostanete. Z mamo jaz govorim. Do večera s ____o že vselite ali pa jutri, kakor vam je prav. Samo gospod Vidon — pri nas je red in tihota. Mama je bolehna in če hočete to upošteva ]> če ne pa ne bo nič." Blaž z veseljem pristane in vpraša za ceno. „Z zajutrekom 40 mark. Perilo in luč posebej. Vam je prav? „Da, seveda!" „Čakajte, pokličem še našo Toni, da vas ve sprejeti." „Toni, torej gospod Vidoni ostane pri nas, za postrežbo boste p sama povedala, kako ih kaj." „Sedaj pa moram iti." Blaž se pokloni kakor pač ve in zna. Nato hiti v hotel. Na potu nemir srca narašča, polašča se ga negotovost. Kaj fie % Greta še čaka. Kaj če bo še prosila, kako naj se njeni ljubkosti pokaz trdega in neizprosnega. Ali bo dovolj močan? Čuti, da ga moč zapušča, da odločnost pojema. Tomaž Kempčan: Naše delo je — premagati samega sebe. Greta Tauroch: Pri nas je tako lepo, oče vas ljubi in pogreša — 111 jaz ... Blaž je v hotelu. Tu mu vratar da ključ od sobe, in dokaj velik 111 težak zavojček. To je pustila ona dama za vas. V paketu je tudi pismo. Brez besede vzame Blaž zavoj in ga nese v sobo. Skoro mrzlično naglo razveže. Izza ovitka pade pismo. Odpre: Dragi B. — jaz grem, ker •Poram. Pozabiti ne morem. Kako bo, ne vem. Sam Bog mi pomagaj. G. V. G. V. je debelo podčrtano. Blaž zardi pri tem znamenju in hip Pozneje pobledi kakor smrt. Močna kakor smrt je ljubezen. In če ga Greta tako ljubi — ali sme pahniti tako ljubezen od sebe? Ali sme? Ko odvije ostali omot, mu ostane v rokah krasen kip iz brona: žalostna Mati — z neskončno otožnim smehljajem na obrazu. Sedaj joče Blaž, kleče pred kipom Madone. Ko se dvigne se čuti za smrt trudnega. Za kosilo mu ni. Saj v slabi arj mora biti zopet v tovarni, zato pozvoni sobarici, da mu pomaga zlo-*ti njegove stvari. Zvečer hoče že spati v novi najeti sobici. , Sobarica pride in začudeno gleda v Blaža. Oči objokane in v obraz °led, kakor da je pravkar vstal z bolniške postelje. „Ali ste bolni? Slabo Vam je, gospod!'1 „Nič mi ni, gospodična. Toda zvečer se moram vseliti v novo staranje. Ali ste tako prijazna, da moje perilo in obleko lepo zložite v kovčeg. Pozneje pošljem postreščka, da pripelje vse stvari tja.“ „Bada, gospod! Ampak videti ste res bolni, kaj se ne bi nekoliko vlegli. Jaz vam prinesem mejtem vroče juhe.“ „Ah, ne! Pustite to. Sedaj hočem biti sam. Ko odidem, boste vse Uredila.“ . Ko je bil sam, se je vsedel k mizi, vzel z mrzlično naglico pisem-Sai papir in pero in pričel pisati. . — Greta, — ne tako ne sme! Torej: gospodična Greta! kako tuje 0 zveni po današnjem jutru. > Naposled vseeno ostane pri nazivu: gospodična Greta! Vaš prihod j?® je močno vznemiril. Ko bi Vi vedela, kako je v meni! Že dolgo časa. n ifr miru. Ali veste, da sem se sredi pota obrnil nazaj, da se vrnem .a Taurochovino. In se vendar nisem. Nekaj nevidnega me drži nazaj Z1 teko se mi zdi, da ne smem, ne smem. Ni jasen ta klic, ni tako jasen °t Vaš, ah da, Vaš klic — toda močnejši je, silnejši je. Ne znam dobro P°Vedati. Mogoče, da se vseeno vrnem. Kako se mi toži po tistih jutrih, j>° Večerih, po Vas treh. (Tu je Blaž hotel napisati nekoliko drugače.) 0 se dokončno odločim — Vam pišem. Vašemu očetu in Vam pošilja p°zdrave Blaž Vidoni. K 6 1 n , dne.........192 ... Nato zalepi in trudnih, izmučenih korakov odide na bližnji poštni n ^ ’ da pismo odda. Kaj bi bil dal, da bi lahko drugače pisal. In zakaj e‘ Kdo ga sili? , Blaž, kdo te sili? Kdo te sme ovirati? Mlad si, kakor je sto in sto adih mož, ki se z nasmehom na ustnicah ozirajo v bodočnost. In tam jim vrača smehljaj raz stotero mladih lic mladenk, ki podobne sanje sanjajo. Blaž, in zakaj ti ne? Blaž trpi pri tem ponovnem napadu Nevidnega, ki pa mu je sovražen, tuj, nehote se spomni na goro izkušnjave. „Vse to ti dam---Če predme padeš in me moliš .. Blaž z roko, ki trepeta, spusti pismo v poštni nabiralnik. Nato gre na delo. Pri stroju je naravnost nestrpno pozoren. Pozna samega sebe in ve, da je to edino sredstvo da uduši naraščajoči nemir. Po peti uri čuti, da se ga polašča neka slabost, omotica. Posledica opoldanskega posta. Iz tovarne hiti takoj v hotel, najame spotoma postreščka in nato zopet nazaj v novo stanovanje. Bronast kip Dolorose nosi sam. Nato se preobleče in za silo uredi sobico. Nadejal se je, da bo no'p stanovanje, tihota okolice omilila nemir. Toda čuti, da ne more strpen-Zato se odloči, da gre v mesto kamorkoli že, samo da ni treba mišim- Kdor ve, kaj lahko človek trpi ob takih prilikah pred odločitvi]0 ali celo po odločitvi, bo dobro razumel Blaža in njegov nemir, njeg°v beg pred samim seboj. Sprva hodi počasi brez cilja, preide središče mesta in njega ner-vozno vrvenje — cestne železnice, avtobusov, osebnih avtomobilov, k°' les in množice ljudi, ki jih nešteti uradi sipljejo na cesto in dospe v tisje ulice tostran Rena. Naenkrat pa se mu korak zaustavi, od nasprotne strani začuje petje, ozre se kvišku in opazi, da se nahaja pred portalom frančiškanske cerkve, kjer je že enkrat bil. Blaž brez oklevanja vstop1 in spokojno ga objame luč, pomešana s Somrakom tihe gotske cerkve-Pravkar so bile končane litanije. Posamezni so stali pri spovednica11’ mejtem so orgle že utihnile. Tak mir je bil tu v tej hiši božji in naenkrat je Blaž globoko kot še nikoli začutil: da je hiša našega Očeta, ki 3 v nebesih. Blaž se prepusti begotnim mislim, ki se naposled same uiWr v vprašanju: kam in kako naj se odloči. Globoko je sklonjen in obra počiva v dlaneh. Polagoma se vrača mir v srce. Pravkar se je dvignil iz klopi, okreniti se hoče in tedaj zadene 0 visoko postavo redovnika. Oba moža za hip obstaneta. Blaž pa sko nehote zašepeta polglasno: P. Evgen? „Da; želite?" Q „Morda se me še spominjate. Oni človek sem, ki ste me vodih P mestu. Z Vami sem bil na stolpu. Če utegnete, zelo rad bi govoru vami." „Da, utegnem. Pojdite z menoj v sobo." Blaž mu je brez besede sledil. Po samostanskih hodnikih, P stopnicah, mimo velikega križa, ki je zavzemal celo steno, do stranskeg hodnika, kjer je bila celica P. Evgena. Odklenil je in prižgal luč. Prijetna svetloba je objela ne ravno v liko sobo, preprosto zaeno in zaeno v smotreni urejenosti ne brez 11 kega povdarka čisto osebnega okusa. Lesena tla, na eni strani sa knjige, pisalna miza, na drugi strani preprosta postelja z mizico in 1 pet knjige. P. Evgen odloži plašč in veli isto tudi Blažu. Nato nudi stol. Sam se vsede k pisalni mizi in se nasloni s poslušalca na stranico stola. „Kaj bo, moj dragi?" mu prijazno p*1' kretnjo mime§ Blaž je v zadregi. Zopet tisti glas, zopet oči, ki gledajo vanj tako mirno, polne neke vednosti, polne poznanja človekovega srca. In še nekaj je v tem obrazu. Kakor zadnji obračun. Kakor neka gotovost, ki se smehlja ob misli, da pride nekoč smrt in konec vsega, kar človeško srce bega. Blaž še ne more ločiti od obraza, ne zna začeti in samo čaka na novo vprašanje. Toda P. Evgen pozna ljudi. Mirno pusti, da se naš Prijatelj umiri, da se mu misli urede, da sam prične svojo zgodbo. (Dalje prihodnjič.) p- ATANAZIJ BIERBAUM, O. F. M. - V. 11.: Tistim, ki ljubezen imajo in tistim, ki je nimajo. Prva zapoved krščanstva je ljubezen do Boga, druga pa je tej ^naka: ljubezen do bližnjega. Kdor ne ljubi bližnjega, ta tudi Boga ne *jubi. Zato prinašamo tu litanije o ljubezni do bližnjega. Namenjene so te litanije tistim, ki ljubezen že imajo in tistim, ki je ni-niajo. Prvi naj bi molili te litanije zase, da to ljubezen ohranijo in za ti-rie, ki je nimajo, da jo pridobe; drugi pa naj bi si ob branju teh litanij ttrilo izprašali svojo vest... Gospod, usmili se, Kristus, usmili se, Gospod, usmili se, Večni — troedini Bog — vzor goreče ljubezni... usmili se nas! Večni Bog, po svojem ravnanju vzgled dejanske ljubezni, Večni Bog, po svojem usmiljenju, potrpežljivosti in odpuščanju, Vz°r odpuščajoče ljubezni, Večni Bog, po svojih bogatih obljubah vzor osrečujoče ljubezni, Sveta Marija, Mati lepe ljubezni... prosi za nas! Naša ljuba Gospa — ob angelovem oznanjenju v ljubezni vsa naša, Naša ljuba Gospa — pri obiskanju od ljubezni prevzeta, , Naša ljuba Gospa — na ženitovanju v Kani Galilejski — po ljubezni osrečujoča, Naša ljuba Gospa — pod križem iz ljubezni do nas se žrtvujoča, Naša ljuba Gospa, ki ob božjem prestolu iz ljubezni do nas prosiš ln nam pomagaš, Sveti Jožef — v tihi ljubezni in odpovedi naš skrbnik, Sveti Janez Evangelist, vedni glasnik nežne ljubezni do bližnjega, , Sveti Jakob, vneti apostol miroljubne in vselej pripravljene ljubezni do bližnjega, Sveti Pavel, vitez resnične ljubezni v Gospodu, Sveti Nikolaj, čigar veselje je bilo, bogoljubna dela tajno izkazovati, Sveti Martin, ki si. trpečim v Kristusu pomagal, Sveti Frančišek, ki si v slehernem izmed nas, v Kristusu Gospodu ~~~ nrata in sestro ljubil, Sveti Anton iz Padove, zaščitnik stiskanih in krušni oče, ubožcev, . Sveta Elizabeta Turingijska, ljubeča mati bolnikov, revežev, vdov n sirot, Sveta Elizabeta Portugalska, ki si uspešno posredovala za mir, Sveti Vincencij Pavelski, skrbni oče zavrženih in zapuščenih, Sveti Janez od Boga, pogumen v ljubezni do bolnikov, Sveti Kaniil, v žrtvujoči ljubezni uteha umirajočim, Sveta Terezija Deteta Jezusa, vsa srečna drugim poklanjati rože ljubezni, Vsi sveti mučenci ljubezni do bližnjega, prosite za nas! Bodi nam milostljiv! — Usliši nas, o Gospod! Bodi nam milostljiv! — Beši nas, o Gospod! Nekrščanske sebičnosti... varuj nas, o Gospod! Neusmiljenja do bližnjega, Trdosrčnosti do ubožcev, Nesprave in sovraštva do naših nasprotnikov in razžalivcev, Nekrščanskega zaničevanja bližnjega, Ošabnega preziranja nižje od nas stoječih, Pretirane in pristranske ljubezni do sorojakov, Prezirljivega presojanja in ravnanja z drugimi rodovi in narodi, Zlorabe bogastva v škodo trpečih in potrebnih, Človeškega dostojanstva nevrednega izsiljevanja našega bližnjega, Trdosrčnega govorjenja in obsojanja, Prepirljivosti in želje po maščevanju, Malenkostne in nizkotne strasti nad našim bližnjim se maščevati, Sovraštva in zavisti, Ubogi grešniki... prosimo Te, usliši nas! Da v naših srcih vzklije krščanska ljubezen do bližnjega... P°' magaj nam, o Gospod! Da Tebe v svojem bližnjem ljubimo, Da tudi sovražnike svoje ljubimo in jimf iz srca odpuščamo, Da v vsakem človeku svojega brata in sestro zremo, Da drugim storimo, kar hočemo, da se nam zgodi, Da pravo krščanstvo in življenje po Kristusu, zlasti v ljubezni do bližnjega iščemo, Da se vedno sodbe spominjamo, ko bomo predvsem po dejanjih lju' bežni do bližnjega sojeni, Da nikdar ne pozabimo dejanja pobožnosti po ljubezni do bhz' njega ceniti, Da svoje obilje zadovoljno delimo z ubogimi, Da smo po strpljivi, obzirni in udani ljubezni sonce svoje okolice, Da bo naše veselje mir delati in mir ohraniti, Da v krščanski ljubezni do bližnjega po močeh vsem dobro storimo za dušo in telo, Da bi se krščanska ljubezen do bližnjega kot veletok blagoslova razlila nad človeštvom, Bog miru in ljubezni, Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta!... Daj nam, svoj mir v našin dneh! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta!... Daj nam svojo ljubezen ' , naših dneh! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta!... Naj mir in ljubezen kralj11' jeta v nas vseh! Novo zapoved vam dam: Ljubite se med seboj! Kakor sem jaz vas ljubil, tako se tudi vi med seboj ljubite. Ako drug drugega ljubite, vras bodo vsi po tem spoznali, da ste moji učenci. Molimo. Zveličar in Odrešenik, Ti Mojster z velikim srcein, ljubil si nas in se za nas daroval. Vdahni tudi nam in vsakomur nas del svoje ljubezni. Bazkleni naše roke in vzdrami naše srce, da D zahrepenelo po globoki in strpljivi in dejanski ljubezni do bližnje^3' O, da bi nas po resnični in krščanski ljubezni do bližnjega vsi spoznali Za Tvoje učence in učenke. Da bi se hladno in razdvojeno človeštvo mpet zavedlo in bi v ljubezni olajšalo in odstranilo zlo in vso revščino. Da bi nas nekoč pri sodbi vse pripoznal, potem ko smo tukaj na zemlji v najmanjšem Tebe ljubili in osrečili. Ki z Bogom Očetom in Svetim Duhom v ljubeči edinosti živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. P■ ROMAN: Kako gospa kneginja ljubi uboge in streže bolnikom. Beli cvet raste čudežno v pobožnosti in ponižnosti. T7~ o je knez Ludovik dodobra v zakonu spoznal plemenito in čed-nostno srce svoje gospe in žene, je ni prav nič oviral, da ne bi sledila klicu svojega srca. Vedel je za njeno ljubezen do ubožcev, vdov in sirot in v ta namen ji je odločil veliko denarja. To je lahko porajala kakor se je njej zdelo. Mnogo denarja pa si je prihranila prav s tem, ,er si je odrekla nešteto onih malenkosti, ki jih žensko srce vedno po-zeli. Vendar pa tudi ta denar še ni zadostoval njeni radodarnosti. Nekoč le šla skozi mesto in med potjo je vse razdelila, kar je imela seboj. Prav koncu pota pa sreča ubožca, ki je bil močno zanemarjen in ta jo poprosi za milodar. Gospa Elizabeta je v stiski. Tako rada bi dala, pa ni-ma nič več s seboj. Zlati diademček ne sme dati raz glavo, ker ni njen, ampak spada v zakladnico. Tedaj pa se spomni, da ima na rokah bogato Vezene rokavice in brez pomisleka sname rokavico in jo podari siromaku. Bila je olepšana z dragocenimi kameni in zelo umetno izdelana. Ao je neki vitez to videl, ga je tako prevzela milina kneginje, da je hitro Pristopil k beraču mu bogato odkupil dragoceno rokavico in jo poslej u°sil vedno s seboj kot naj dražji spomin. Pa ne samo da je mej potjo dajala miloščino. Sama je iskala Ubožce, sirote, vdove in nobena pot ji ni bila pretežavna, nobena cesta Predolga, nobena koča prenizka za njeno ljubezen. Tudi nesnaga, zani-Uernost, ki se le prepogosto druži z bedo, je ni zadržala. Zlasti je bila na-jdonjena ubogim materam na porodniški postelji. Če je le kazalo, je r a sama nešteto otročičkom krstna botrica — samo zato, da je imela dolžnost še nadalje brigati se zanje. p Iz tistih dni sporočajo nekateri čudežno zgodbo o kruhu in rožah, r-uzabeta je namreč, tako sporoča starodavna legenda, nesla nekoč ubož-• em kruha in sicer kar v naročju. Nasproti ji pride njen knežji soprog u jo vpraša kaj vendar tako dragocenega nosi, da tako skriva. Ona je v adregi in bi rada prikrila svojo ponižnost in dobroto. Zato kratko reče: ^°že za nek poseben venec nosim. Ker pa knez le ni odnehal, res odgrne aročje in oba strme ugledata dragocene, duhteče rože v njenem na-. ju. Elizabeta ga vsa prestrašena gleda in on, v želji da bi jo potolažil, hoče objeti. Pri tem pa uzre nad njeno glavo blesteč križ. Nemo se P knez prikloni in gre ves blažen naprej svojo pot. Mej vsemi nesrečnimi pa je imela Elizabeta največje sočutje z ubo-§Uni gobavci. Premnogi so dobili groznico, če so le videli takega uborna bolnika. Elizabeta pa je vsa pogumna še sama večkrat šla v kraje, Jur so ti izobčenci človeške družbe živeli, jim stregla in polna ljubezni Udi tolažila in jim dajala pogum. Bila je sredi teh ubogih kakor angel smiljenja, sredi gnusobe Beli cvet — ves čist in nedotaknjen. Beli cvet streže bolnikom. pobožnostjo prisostvovala sveti maši. Med mašo pa je med glavnimi deli* če je le mogla, snela kako narokvico, kak prstan ali kaj podobnega samo da bi Jezusu pokazala svojo globoko vdanost. Neki duhovnik, ki je nekoč vpričo nje daroval sveto daritev, jc mej povzdigovanjem opazil nek poseben sijaj, da je malone jemalo vid-Kaj se je zgodilo? Kneginja je malo pred povzdigovanjem odgrnila ten-čico, ki si je z njo zakrivala svoje lice, da bi tem bolje videla posvečeno hostijo. In pri tem tako ljubeče gleda, da postane' vse obličje kot svetu bel oblaček in to traja do zauživanja. Ves hvaležen je taisti duhovnik hvalil Boga, da je tako lepo razodel svetost in notranjo jasnost te dušico- Nekoč poprosi Elizabeta svojega soproga naj vendar pod gradom, kjer so bile velike pečine, pusti napraviti bolnišnico za one bolnike, ki nimajo res nikamor iti kakor pod milo nebo. On ji dovoli in ne dolgo, je stala pod gradom bolnišnica za 28 bolnikov. Tem je Elizabeta dan za dnem sama nosila priboljške in jim z lastnimi rokami stregla. Vsega tega premagovanja in čudovite odpovedi pa bi Beli Cvet gotovo ne zmogel, da ni bila velika v molitvi in ponižnosti. Da bi teh zakladov ne izgubila je pogosto pristopala k angeljski mizi in z vso nežno VPttASMNlKOTIČEK P- ANGELIK: 1. Ali nam popolni odpustek odvzame vse časne kazni, ki smo jih za-s*užili z grehi? — A. P. iz R. Popolni odpustek, ki ga prejme živi vernik nedvomno od-nZ^mevvse časne kazni, ki jih je zaslužil z grehi. Za žive vernike, ki so podvrženi sodni oblasti cerkve in ki so izvršili vse predpisane pogoje le odpustek prava sodna odveza, odpuščanje, ki ima svoj temelj v obla-1 ključev, ki jo je Kristus dal cerkvi. . Prav zato, ker je odpustek za žive vernike bistvena odveza od asnih kazni, jo prejme le tisti, komur je dana. Za druge žive vernike diče ne more darovati odpustkov. (Can. 930.) p. Druga stvar pa je s popolnimi odpustki za rajne vernike. teh cerkev ne izvršuje več svoje sodne oblasti, zato jih tudi ne more ^ati, pač pa zanje prosi. Ker namreč cerkev nad rajnimi, ki niso j . podvrženi cerkveni oblasti, ampak le oblasti Boga samega, ne izvr-7e več sodne oblasti, zato jih tudi ne more več neposredno odvezati njihovih časnih kazni. Pač pa cerkev iz svojega cerkvenega saklada lahko vzame plačilo za njihove časne kazni, ter ga ponudi Bogu Prošnjo, naj Bog milostno sprejme zadoščenje Kristusa in svetnikov ahiesto zaslužene časne kazni rajnih. Kakor n. pr. kralj v svojem lastjo111 kraljestvu lahko kaznjencu odpusti vse kazni po lastnem sodnem reku, če se je pa dotični pregrešil v tuji državi lahko k večemu arij pošlje odškodnino s prošnjo, naj reveža spuste iz ječe, sam ga pa e more osvoboditi. jj 2. Neka oseba pravi, da gre samo dvakrat letno k sv. spovedi in več-rat k sv. obhajilu. Ali se tako sme in je prav? — A. P. iz R. s Strogo vzeto se nismo dolžni spovedati malih grehov, ampak le rtnih. Zato oseba, ki nima na vesti smrtnega greha sme pristopiti k • obhajilu brez spovedi. Seveda pa bi ji jaz tega ne svetoval, izvzemši v izrednem slučaju, morda težko pride vsake 14 dni ali tri tedne, bi ji gotovo rekel, naj j ® k spovedi vsaj enkrat mesečno, akoravno nima na vesti nobenega 0(,rmega greha. In sicer iz sledečih vzrokov: a) kdor ne gre k spovedi, ]. °Pa sam sebe mnogih milosti, ki jih prejme pri tem zakramentu, b) lah-motk da misli, da je kaka stvar mali greh pa je le smrtni, kajti c\ *a^° *akk ki dolgo ne gredo k spovedi, postanejo zelo ohlapne vesti, (j .*e že zahtevamo, da se briše vsak dan prah v sobi, če hočemo imeti br ? Penlo vsaj vsak teden, potem mislim se spodobi, da človek vsaj en-£aat na mesec pobriše oz. da pobrisati prah s svoje duše, ki se med tem k(J 0rn n.edvomno nabere pri vsakem človeku. Kajti s čim čistejšim srcem 0 Prejme sv. obhajilo, toliko več milosti tudi prejme. P. ANGELIK: 1500 letni jubilej efeškega vesoljnega cerkvenega zbora. Eden najprisrčnejših trenutkov v zgodovini katoliške cerkve je nedvomno oni, ko so številne množice vernega ljudstva nestrpno čakale izida efeškega cerkvenega zbora, ki se je vršil na binkoštni praznik leta 431. Nastala je tedaj kriva vera, ki je tajila Marijino božje materinstvo. Najbolj znani razširjevavec in zagovornik te krive vere je bil carigrajski patrijarh in nadškof Nestorij. Komaj je verno ljudstvo za to zvedelo, se je ogorčeno dvignilo proti patrijarhu in ni odnehalo preje, dokler ni Nestorij s par frazami skušal omiliti svoj nauk. Pa to ni bilo zadosti. Ves čas efeškega cerkvenega zbora, ki je bil v ta namen sklican, je ljudstvo z rastočo napetostjo čakalo razsodbe škofov, dokler ni bila čast Matere božje z obsodbo Nestorija uradno potrjena. Z največjim navdušenjem so prebivalci Efeza pozdravili odločbo cerkvenega zbora, ki jo je podpisalo okoli 200 škofov. Z glasnim vzklikanjem in petjem je ljudstvo spremilo očete cerkvenega zbora domov. To navdušenje je bilo tudi povsem upravičeno. Med vsemi drugimi prednostmi in vsemi častnimi naslovi, kar jih ima in nosi Marija je naslov „Mati božja" najplemenitejši, najvišji in najobsežnejši. Vsi darovi in prednosti, ki jih je božja previdnost naklonila tej izvoljenki izmed človeškega rodu — neizvzem- ši Brezmadežno spočetje — so im® edino ta namen, da so jo nekak vsposobili za najvišjo čast „Mater božje". _ i Ta čast povzdiguje Marijo aa vse angele in svetnike. Nobena ^ veška ali nebeška čast, tudi duho^ niška se ne da s častjo Matere bon] niti primerjati. . J Zato je umljivo, da se katoli®*^ cerkev z veseljem spominja l®g zmagoslavnega dne, zlasti ker se J ob isti priliki tudi prvenstvo \ sodna oblast papeža nad celo cerk jo pokazala v najlepši luči. Sporni11^ nas tako efeški cerkveni zbor ono, kljub raznim krivim veraa* in kljub vsemu preganjanju, dar prelepo dobo katoliške cerk ’ ko sta bile vzhodna in zapadna c . kev še združeni v najlepši edinos Radio in verski apostolat. V Italiji pošiljajo dve radiop^ staji v Rimu in v Milanu vsako 1 deljo dopoldne razlago evang®1^ dveh frančiškanov po celem s'e , V Rimu govori P. Dominik Frn nikamor naprej. Kaj storiti? ežk0 je te uboge ljudi kratkomalo Pr°č pošiljati. Voditelj III. reda si pomagati. Prednik in prednica iadevo organizirati. Tretjerednice i^ajo, tretjeredniki delajo red, ne-tr l^ri bogatejši prispevajo vse po-. ebno. In tretjeredniška dvorana “pa vsak dan bolj polna, končno jj. ie bilo že 900 teh ubogih ljudi, s° brezposelni čakali na kosilo in slednje jih je bilo že 1600, ki so ,eherni dan dobili kosilo od III. re-|j',® vedno skrbi ljubi Bog, da ku-kvska shramba ni prazna. Dve pe-rni sta izjavili, da dasta vsak dan pa potrebni kruh. Seveda zastonj. isel je nekoč tudi mestni nadžu-D J1, da bi si stvar ogledal; nekaj dni jj-.° je visoki gospod v božični loteči zadel dobitek in sicer pravega ,jue8a vola in daroval ga je III. re-’ da ga odpošlje na pravi naslov, v To je tretjeredniška ljubezen v • stoletju. Ali ni tudi v Sloveniji sv takih, ki v jubilejnem letu ^abete čakajo na tako ali polji n° dejanje ljubezni s strani *• reda? Znanstveni zavod oo. kapucinov v Asizu. Dne 17. novembra preteklega leta je generalni minister kapucinov P. Melhijor iz Benise čisto tiho otvoril znanstveni zavod pod imenom: Kolegij sv .Lavrencija Brindiškega. (Via S. Francesco 23). V svojem otvoritvenem govoru je zavodu poveril sledečo nalogo: preiskavanje zgodovine velikega frančiškanskega in posebej še kapucinskega reda, njegovo duhovno stremljenje v modroslovju, bogoslovju, v ascetiki in mistiki, njegov vpliv na sodobno in časovno kulturo, potem izdajanje najvažnejših in pogosto že pozabljenih del pisateljev kapucinskega reda bodisi znanstvene ali duhovne vsebine. Vse tozadevne znanstvene izsledke pa naj bi prinašala četrtletna revija: Col-lectanea franciscana. Znanstvena podlaga te ustanove naj bi tvorila frančiškanska knjižnica, ki naj bi jo dopolnilo skupno delo vseh redovnih provincij in redovni muzej, ki ga je ustanovil -rajni dalekovidni generaljni definitor P. Ludovik Anton iz Prunkruta. Poleg. tega naj bi se v kolegiju ustanovil poseben odsek, ki bi dajal natančne podatke o vseh bivših in zatrtih kapucinskih samostanih. Pripravljalna dela za vse to se vrše zdaj v posameznih redovnih provincijah. V jugoslovanski kapucinski provinciji vodi ta raziskavanja znani kapucin P. Oton Kocjan. Vodstvo kolegiia je prevzel znani raziskovavec življenja sv. Frančiška P. Cuthbert, ki je doslej deloval v Oksfordu, pomagata mu pa F. Feliks Kirsch, dosedaj v Washingtonu in P. Amadej Teetaert iz Louvaina, kateri urejuje tudi novo zgodovinsko revijo. Zamorci ne kolnejo. Zamorci ne kolnejo in se zgražajo nad vsakim bogokletstvom. Poslušajmo kaj piše o njih Le Roy: Nekoč sem bil v Bagamoji prisoten, ko je hotel nek Evropejec odpotovati v notranjost dežele. Hotel je iti v Taboro, da bi ondi dobil slonove kosti. Karavana, sestavljena iz zamorcev, je bila že pripravljena za pot. Prvi izmed nosačev vzklikne: „Naj nam bo Bog naklonjen!" „Jaz ne potrebujem nobenega Boga,“ ga je Evropejec nespametno zavrnil, „denar in puška sta moj Bog.“ Pri teh besedah se nosači spogledajo, odlože breme in hočejo oditi. Evropejec, neki jud, me je prosil naj posredujem, kar sem tudi, četudi nerad storil. „Nikakor ne,“ so odgovarjali ubogi črnci, „ta belokožec je hudoben. Ali nisi slišal, kako je Boga preklinjal. Če gremo ž njim, se nam lahko le kaj hudega zgodi." In vsi so ga zapustili. Spominik na čast redovnicam. Mesto Memphis v Združenih državah Severne Amerike je postavilo spominik katoliškim sestram in krščanskim bratom, ki so v letih 1873, 1878 ,1879. ko je ondi divjala rumena mrzlica zgubili svoje življenje. Klub velikemu nalivu je bila udeležba pri odkritju spominika tudi od strani nekatoliškega prebivalstva zelo velika. Udeležile sta se tudi dve sestri, ki ste svoj čas stregle bolnikom in edine preživele kugo. Ko je izbruhnila kuga, se je 20.000 prebivalcev izselilo iz strahu pred kugo. Preostalim bolnikom so stregle izključno le katoliške sestre in krščanski bratje. 10.000 ljudi je za kugo umrlo, med njimi 19 duhovnikov, 3 bratje lajiki in 23 sester. Obe sestri pripovedujeta naravnost grozne stvari. Rumena mrzlica je bila tedaj še premalo raziskana, da bi bilo možno dati bolnikom kakršnokoli olajšanje. Umirali so v strašnih mukah, včasih pa sto na en dan. Šolski otroci so delali rakve, dokler je bilo kaj lesa. Pogrebi so se vršili običajno ponoči pri brleči svetilki, Večkrat je kak duhovnik zvečer kopal grobove, in so drugi dan njega samega vanj položili. Devetnajstim umrlim duhovnikom so že‘ preje postavili spominik. Radioffovor papeža in Eskimi. Ko je 12. februarja sv. Oče nag0; voril celi svet, tedaj so stali prl radioaparatu tudi misijonarji vjChe* sterfieldu in so določno in jasn° slišali sleherno papeževo bese00' KmMu nato je sledil prevod v je2'"11 Eskimov za številne navzoče d°llia’ čine. Lahko si predstavljamo rad°,s in veselje misijonarjev in njiho'1 spreobrnjencev. Daj nam danes našo vsakdanjo rit’0. Tako pravzaprav molijo niistf narji in njihovi novospreobrnjencl severnih krajih Kanade. Kaj j® :f kruh, tega tam ne vedo. Žito sploh ® raste in da bi uvažali moko, J1 manjka denarja. Da morejo lju“| živeti, je božja previdnost bog® blagoslovila jezera in potoke z plC.j mi, velikimi in okusnimi ribani . last®1 najo se položene v ponev pečejo masti. Konj in krav tu ne p o® Se tudi ne bi mogle preživeti, trava ne raste, vsaj zadosti je.nl'.e(| pridejo iz kraja v kraj, vprežejo U . sani pse in tudi ti žive od rib. večja skrb misijonarjev je torej j ber ribolov. Čeprav nimajo p1'1 Gospoda, da bi jim sproti P°ve | kdaj naj vržejo mreže, vendar ' njihovo delo božja previdnost. Bibe love spomladi in jesen1- ^ be seveda posuše in obesijo. Na ^ sijonski postaji Hudsonbay je '’lSvf, letos na posebnih latvah 21.001 likih rib, ves. ribolov meseca 0 ■■ bra. Od tega žive potem misijo11^ sirote, kratko vse, kar mora 21 j. Daj nam danes našo ribo. Če zlllA*i ka zaloge, je treba večkrat Pretceie meter debele ledene plošče, ^ dneve leži mreža v morju in še krat zastonj. Le redko je možno y manjkljive zaloge rib po zim1 m mestiti. Kot patrona ribolova •), sv. Jožefa. On je krušni oče le~ misijonov. Predno gredo bratje ^ lov, duhovnik blagoslovi ieZ?TLfi potoke in se priporoči sv. -1° naj blagoslovi njihovo delo. FRANČIŠKOVA A LADI N A P. KRIZOSTOM: Vzor Frančiškove mladine: sv. Anton Padovanski. A /Tali Ferdinand si je utrdil svojo voljo in si izkristaliziral svoj zna-Vl čaj Pri angelski mizi. Postal je junak, ki je vedno z vso odločno-stjo prepodil satana in vse skušnjave. Brez skušnjav tudi naš SVeti fantiček ni bil. Njegova duša je imela nagnjenje 'za vse dobro in za Vse slabo, kakor duša vsakega človeka. Da mali Ferdinand ni nikdar Podlegel v boju s satanom, je pač čisto umljivo: mali Ferdinand se je v eh hudih bojih utrdil že v zgodnji mladosti. Povedati vam hočem tu iz starih legend strašen in obenem čudovit d°godek. p Čisto razumljivo je, da hudobni duh z nedolžnim in pobožnim erdinandom ni mogel biti zadovoljen. Slutil je, da bo postal ta otrok nekoč goreč apostol Kristusovega evangelija, ki bo napravil veliko škode Polenškemu kraljestvu. Zato je sklenil, da se bo z vsemi močmi vrgel nanj. Ker z navadnimi izkušnjavami ni uspel, se je poslužil nekaj po-Vsem izrednega. Nekega večera je klečal, kot navadno, naš pobožni fantiček pred °:[arjem v katedrali, ko prihrumi naenkrat od glavnih vrat strahovit 'har; vse svetišče je bilo v trenotku napolnjeno z gostim dimom in od Vse povsod so se čuli mozeg pretresujoči glasovi. Ubogi fantiček se je tresel po vsem telesu, ko je gledal vso to §rozo pred seboj, vendar ni zgubil povsem svojega poguma. Zbudila Se je v njem vera v Boga, priporočil se je prečisti Devici in angelu !aruhu. Pokrižal se je in znamenje križa je začrtal na oltarjevo stopnico, esno tuleč je satan izginil v noč. Ko se je mali Ferdinad Gospodu Jezusu zahvalil za pomoč, se ^ vrnil domov in povedal svoji mamici, kaj se mu je pripetilo. Drugo jutro pa so kanoniki ganjeni občudovali v oltarni stopnici eolbeno znamenje sv. križa, ki je ohranjeno do današnjih dni. Bo-tearji to čudovito znamenje z velikim spoštovanjem poljubljajo. Mladenič. Ferdinand se je polagoma razvil v krepkega mladeniča. Napredo-a\je v znanosti in v lepem obnašanju; njegovemu dušnemu bogastvu e je družila izredna telesna lepota. Ko je dovršil šolo pri lizbonskih kanonikih, so ga hoteli obdržati starši doma. Postal naj hi dedič očetovega ogromnega premoženja. Domača hiša s svojim razkošjem pa za našega Ferdinanda ni bila brez velikih nevarnosti. Starši so dobivali vsaki dan obiske najvišje Uz-bonske družbe. Ferdinand se je naučil sukati meč in kopje, jahati iskrega konjiča, plesati, peti in še sto drugih stvari, ki same na sebi niso grešne, pripravne pa so zelo, da človeka zvabijo v greli. Razumljivo je, da Ferdinand ni bil do teh stvari neobčuten. Glas sveta ga je vabil kot sladka sirena, da bi vžgal v njegovem srcu ogenj greha. Veliko grenkih preizkušen je moral prestati naš mladenič zope1 najlepšo čednost — sv. čistost. Toda nedolžni mladenič je z božjo po-močjo zmagal in se ni vdal niti za trenotek umazanim težnjam svoje narave. Tako je postal pobožni Ferdinand prekrasen zgled‘vsem mladij11 ljudem, ko jih začne svet vabiti v svoje mreže, ko jih satan kliče v svoj11 službo in jih lastna narava tira v pogubo. Kaj je delal naš svetnik? Bežal je, molil in se ponižal pred Gospodom. Pa veste, ljubi moji mladi prijatelji, Bog nikogar ne izkuša čez moči in vsakemu da dovolj milosti, da skušnjavo premaga. Treba je le vztrajati junaško v tem boju in nikdar ne oklevati. Ferdinand se je zavedal, v kakšnih nevarnostih da se nahaja, zato ni nehal moliti. Najsrečnejši je bil, kadar se je mudil v cerkvi pri svojem Jezusu. In Jezus sam mu je položil v srce tiho hrepenenje, odtrgati se od sveta in služiti povsem le svojemu Bogu. Vedno močnejši je postajal glas v njegovem srcu: „Ako hočeš, bm popoln, pojdi, prodaj vse, kar imaš in razdeli med uboge, pa boš imel' zaklad v nebesih: in pridi ter bodi za men oj.“ Bilo je menda februarja leta 1210., ko se je raznesla po Lizboni novica, da je postal Ferdinand redovnik. Odpovedal se je svoji boga11 dedščini, odpovedal se je sijajni bodočhosti in vsemu, kar more človeka osrečiti tu na zemlji ter se je zakopal v tihoto samostanskega zidovja. (Dalje prih.) P. ROMAN: rjii Kako mala Cvetka »bere« Lučko. m pod Triglavom nekje stanuje naša Cvetka. Stara je komaj šti1' leta. Ampak četudi še ni zelo učena, kakor recimo otroci v pi'veI11 - in drugem razredu ljudske šole, vseeno strašno ljubi povestice. In?** celo svojo biblioteko ali knjižnico, ki obsega poleg lepo napravljen1 punčk, pisanih muckov, ki piskajo, če se jih pritisne na trebušček, tun „Cvetje", „Zamorčka“ in sedaj tudi „Lučko“. Ampak kako pa bere, L še ne zna? To sem tudi jaz mislil. Pa pride zadnjič njen očka v Ljubljan0: kar sredi meseca in hoče imeti tretjo „Lučko“ že. Kajpak še tiskana bila. Hudo je bil žalosten in malo se je bal iti domov brez lučke, zak J mala Cvetka je rekla, da ga tri ure in pol ne bo pogledala, če ne prme „Lučke“. In to je hudo! , 0 Ko smo ga potolažili in obrisali solze, je pričel pripovedovati, ka Cvetka „bere“. . i Vzame „Lučko“ ali „Cvetje“ in nosi teti št. 1 in teti št. 2 in mam1 in ateku. „Ti, ppvej, „Lučka“. „Saj sem že desetkrat prebrala." Cvetkin obraz postane nekoliko daljši in tam okoli oči se ji prično zbirati deževni oblaki. „Pa lepo prosim!" „No naj bo — “ in mamica, teta Tončka in Cecilija, in teta Fanči in °čka še in še berejo zanjo povestice. Ko smo vprašali očka, če bo postala Cvetka potem ko bo večja naša sestrica — je rekel moško: „čisto gotovo bo". Cvetka, kar pridi in veseli te bomo sprejeli v našo „zvezo sestric sv. Klare". Po sv. Frančišku k Jezusu. Dne 13. marca je umrl v splošni bolnici v Ljubljani naš ljubljeni bratec, Frančiškov križar Žarko Vojvoda, učenec 5. razreda v Marijanišču. Tako dober, ljubezniv in prijazen fantek je bil, da nam je vsem prav hudo po njem. Bil je zaveden križar. Frančišek je bil vzor njegovega življenja. Pri njem e je učil prave ljubezni do Jezusa. Jezus je bil Kralj njegovega srca, vse njegovo veselje, vsa njegova sreča. Domalega vsak dan ga je sprejel pobožno v svoie srce; v bolezni mu je bilo sv. obhajilo največja uteha. Pri križarskih sestankih je kar z ustmi lovil vsako vouiteljevo besedo in vse, kar je slišal je tudi do pičice natanko izpolnil v dejanju. Frančišek je postal polagoma lucaa njegove mladosti; Frančišek ga je pripeljal ob smrti h Kralju modrosti. Presrečni Žarko! S sv. očetom Frančiškom se zdaj veseliš, ko počivaš na Jezusovem božjem Srcu. Žarkovo od bolezni izčrpano telesce so prav mnogoštevilni spremili na pokopališče, da so mu še enkrat pokazali svojo j Skrito ljubezen. — Križarji so bili okrašeni s križarskimi trakovi J1 so nosili krasne vence. V pokopališki kapeli so zapeli „Vi-sred“. p, voditelj se je nato poslovil od njega s kratkim govorom in vsi avzoči so zajokali. Nato so mu zapeli sošolci križarsko himno. . 27. marca ob 7. uri pa je pel zanj v frančiškanski cerkvi p. voditelj nv° sv. mašo, katere so se udeležili križarji v slovesnih krojih; med sv. as° so prejeli sv. obhajilo ter ga rajnemu Žarku v prid darovali. Ljubi Žarko! Mi smo siromački, ti pa si bogat. Prosi svojega Je-plsa, da nas reši siromaštva ter nas obogati z bogastvom svoje ljubezni. ,/osi za nas, da bo tudi naša pot šla po tvojem zgledu s sv. Frančiškom k Obelim Jezusu. ;mir in vse DOBRO! PAX ET BONUM! P. ANGELIK: Zavarovalni odsek III. reda sv. Frančiška. Kdor noče na stara leta biti sam sebi in drugim v nadlego, kdor hoče tudi na stara leta, ko ne bo mogel več vršiti svojega poklica, živeti od svojega dela, naj se zavaruje za starost in onemoglost pri zavarovalne"1 odseku III, reda. Glavna pogoja za zavarovanje za starost in onemoglost sta sledeča: Kdor se hoče zavarovati 1. mora biti ud III. reda ali se zavezati, da vanj vstopi tekom petih let; 2. mora biti naročen na „Cvetje“ ali se nanj naročiti. Kdor potrebuje tiskovine za vpis ali želi kakega nadaljnega p"' jasnila, se lahko pismeno ali osebno obrne na »Zavarovalni odsek 1*1-reda v Ljubljani, Marijin trg 4“ ali pa na »Župni urad Marijinega Ozna' njenja v Ljubljani". 1. Ali lahko zavarovanec, ki nenadoma umrje, zapusti pravico do z#' varovalnine svojini sorodnikom ali drugim? Zaenkrat, dokler zavarovalni odsek še nima dovolj sredstev, da h> lahko izplačeval pokojnino nepreskrbljenim preostalim zavarovanca, dobe preostali le pogrebnino, kakor je določeno v 8 členu splošnih p°j gojev. Izplačano pa dobe seveda tudi svoto, če je morda dotični pl"^a naprej in sicer celo svoto, ki je zavarovanec do trenutka svoje smrti še ni bil dolžan vplačati, pa jo je plačal. 2. Ali se lahko vpišem v zavarovalni odsek tako, da n. pr. plačuje"1 15 ali 20 let in potem dobim pokojnino ali rento? Kakor je razvidno iz čl. 7 splošnih pogojev daje pravico do rente ali pokojnine članom a) trajna onemoglost, to je nezmožnost izvršev"' nja svojega poklica ali b) če je kdo že zavarovan 30 let — odnosno, c je plačal za 5 let nazaj — 25 let. • ; I Tisti torej, ki je onemogel in ne more več izvrševati svojega P° klica, od katerega se je preživljal, začne dobivati rento ali pokojni1111; kedar pač obnemore, če je to po 5 letih (preje se ne izplačuje po <> nikomur) ali po 6 letih, ali po 15 ali 20 letih. Kdor pa je zdrav in lahko še izvršuje svoj poklic pa začne n2 * * * * * * * * 11 bivati rento ali pokojnino, kedar doseže dobo 30 let odnosno 25 ‘e.’ kakor je bilo zgoraj omenjeno. Tedaj začne dobivati rento ali P0^ nino vsakdo, magari če je zdrav kot dren. Ako pa hoče biti še nad"*J zavarovan, dobi pa seveda vsako leto pravico do večje pokojnine, ka-k°r je to določeno v čl. 7. 3. Ali se morejo zavarovati za starost in onemoglost tudi tisti, ki bi-Vajo izven Jugoslavije? Seveda se morejo zavarovati, če hočejo, saj je v 1 členu splošnih Pogojev določeno, da se delokrog zavarovalnega odseka III. reda za starost in onemoglost rasteza na vse pokrajine, kjer prebivajo Slovenci. 4. Ali se lahko zavarovanci izven Jugoslavije zavarujejo v lastni ali v jugoslovanski valuti? Zaenkrat le v jugoslovanski valuti. Slovenci, za katere zavarovalni odsek za starost in onemoglost prihaja v poštev so raztreseni po °uko različnih državah, da bi vedno preračunavanje iz tuje v jugoslovansko valuto povzročalo lahko zmoto. Vsakdo, ki se zavaruje izven Jugoslavije, plača toliko denarja v lastni valuti, da odgovarja višini Premije v jugoslovanski valuti. Plačila se lahko vrše potom bank ali P°tom posebnih položnic, ki jih imamo za kraje, kjer bivajo Slovenci v Večjem številu že na razpolago. V slučaju, da se kedaj razmerje med jutami raznih držav spremeni, bodo seveda temu primerno tudi pre-^rje višje ali nižje. Najbolje je, da se vsak, ki se želi zavarovati iz inozemstva pismeno obrne naravnost na „Zavarovalni odsek III. reda v Ljubljani, Marijin trg 4, Jugoslavija. 5. Rada bi vplačala za pet let naprej, ali dobe sorodniki kaj nazaj, če Ulnrjem pred petimi leti? . Seveda dobijo. Vso svoto, ki je ni bil dolžan vplačati, pa jo je pla-a‘> dobe preostali zavarovanca nazaj, ker bi drugače tudi ne bilo Pravično. 6. Rada bi dobila pokojnino 300 Din na mesec, koliko moram plačevati ** mesec? • T° je različno. Odvisno je to vprašanje od tega, koliko ste stara in * r kakšnem zdravju ste in kako dolgo upate da boste lahko še izvrše-am svoj poklic, od katerega se preživljate. Če ste še mlada in krepka, ^aj je upati, da boste lahko še delala 30 let — odnosno če plačate 5 let ^aj 25 let — potem je zadosti če plačujete mesečno Din 30. v Ge pa upate, po človeško govorjeno, da boste lahko še delala k cemu 15 let, potem morate plačevati mesečno Din 60. . Če pa imate upanje, da boste lahko delala k večemu še pet let, k. m bi vam svetoval, da plačujete, če morete seveda, mesečno I 100 in da plačate poleg tega še za 5 let nazaj, potem imate po petih , m iste pravice kakor če bi bila zavarovana že 10 let in dobite mesečno u° smrti Din 333. U . Na tak ali podoben način zračuna lahko vsakdo v kateri razred jj se vpiše. Če sam tega ne zna, tedaj naj piše na „Zavarovalni odsek k : reda v Ljubljani, Marijin trg 4, ter naj pove sledeče: a) koliko po- ne bi rad dobival, b) koliko let ima upanje, da bo lahko še izvr-Va‘ svojo službo, ki ga preživlja. Na to bo dobil odgovor. "• Ali se premije plačujejo za nazaj ali za naprej? aj. Premije se plačujejo za naprej vsak mesec sproti ali četrtletno 'polletno ali celoletno, kakor kdo hoče. Kdor brez važnega vzroka oj) n.e 2 vplačevanjem premij, bo moral plačati seve tudi zamudne 1 esti. Kdor pa slučajno kak mesec ne plača sproti, bodisi radi kake bolezni ali nepredvidenih izdatkov i. t. d., takemu samoposebi razumljivo ni treba plačevati nobenih zamudnih obresti. 8. Zakaj pa prevžitkarjev ne sprejmete v zavarovalni odsek, saj s° tudi potrebni podpore? Res je, da so potrebni in večkrat tudi največji reveži. Toda stva’ je takale: Prevžitkar je takorekoč kmetiški posestnik v pokoju. Pokojnino mu izplačuje sin ali zet ali hčerka ali sinaha. Kdor pozna življenje, ve tudi, da se mnogokrat zgodi, da le-ti ne marajo plačevati prevžitka, to je pokojnine očetu ali materi. In s čim naj plačujejo premije za zavarovalnino? Če nehajo pred 5 letom plačevat, jim zapade vse. Zaslužiti pa ne morejo več. Tedaj bi imeli od zavarovalnega odseka le škodo, ne pa korist. Ako pa prevžitkar kljub temu še zasluži ali s tem, da obdeluje polje ali dela kaj druzega, tedaj se lahko zavaruje, kakor je bilo to že povedano v letošnji februarski številki Cvetja str. 59—60. Če pa komu kaka stvar ne bi bila jasna, naj se obrne na zavarovalni odsek za p°' jasnilo. Razno. V molitev se priporočajo: T. in F. S. iz Maribora priporočata preš v. Srcu Jezusovemu, Marij’ Pomočnici, sv. Jožefu in čast. Boskotu hčerko Jožico, da bi se vrnila na pravo pot. Zahvala za molitev: Vera prof' Krylova se zahvaljuje prečisti Devici za srečen ’z' operacije. Darovi. Za frančiškanske misijone: III. red Kamnik Din 120; M. T. po P. Mateju za dva otroka Matij2 in Marija Din 100; Mar. kongr. notr. goj. Mekinje Din 50; Markrab Ma' rija, sv. Trojica Din 20; P. Elekt Sv. Trojica Din 20; D. R. G. Gorica Din 42; Montenarc Ana, Radeče Din 35; Monternarc Ana Ana, Radeč za kit. mis. Din 35; Mar. kongr. pri oo. frančiškanih v Lj. Din 500; za D tajske misijone neimenovana po P. Romanu Din 200; g. M. Vrečar po V Romanu Din 15; neimenovana Din 10; Sv. Trojica v Slov. Goricah, frajV sam. Din 134; g. Pavla R. po P. Romanu Din 100; neimenovana Din neimenovana Din 10; neimenovana Din 20; neimenovana Din 20; neinjp' novana Din 10; neimenovana Din 30; neimenovana Din 10; Medija Marija Din 12; neimenovana Din 15; neimenovan po P. Angeliku Din o ’ neimenovan za odkup paganskega otroka na ime Frančišek ali Franc’" ška Din 200. Za armado sv. Križa: Nežika Žurman Din 142; Šenk Marija Din 5; neimenovana Din J ’ Bizjak Marija Din 10. Za afrikanske misijone: Kostelc Marija za odkup enega zamorčka Din 50; Zajc Helc”3 Din 20, Ahčin Franc Din 20. Za Dom sv. Frančiška: Neimenovana po P. Romanu Din 40.