DELAVSKA POLITIKA ifckaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo ta vsako soboto. vrsčnlštro !n oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. £ adružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — o ;bovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom, — Rokopisi se ne vračajo, b-sfrsnkirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih ozlasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stanc beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno D!s 10.—, tt inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 64 Sobota, 8. avgusta 1936 Leto XI Živko Topalovič: Ob prelomu dveh dob (Konec) Šele sedaj se usposobljavajo, da družijo široke množice delojemalcev ter postanejo prvorazredna sila, glavni steber za ves dalnji politični, socialni in gospodarski napredek. Ali s tem še ni izčrpan pomen prihoda socialističnih strank do merodajnega vpliva v vladi v razvitih kapitalističnih državah. Čimprej se mora ta izprememba opaziti tudi v vsem gospodarskem sistemu. Predstavniki kapitalizma so skušali rešiti krizo na svoj način. Zmanjševali so proizvodnjo, zmanjševali plače in dnino. Ustvarjali so nezaposlenost in bedo, vodili družbo v polom in k splošnemu uporu. Želeli so dobiti poceni blago, da bi si osvojili tuji trg. Ker so vse države delale tako, je fiostajala beda splošna in tudi zunanji trg so vse izgubile in ga tudi nikdo ni dobil. Sedaj je nastala najprej izprememba v načinu boja z gospodarsko krizo. Uničeno potrosno silo množic je treba zvišati z zaposlitvijo nezaposlenih pri javnih delih, s skrajšanjem delovnega časa, z zvišanjem mezd, z odtegnitvijo otrok in starčkov iz gospodarskega procesa. Vlade pod merodajnim vplivom socialistov so šle po tej poti odločno. Toda, ali more ta pot imeti uspeh, če gospodarstvo ostane izključno v oblasti privatnih kapitalistov. Predstavniki kapitalističnih ustanov so izračunali, da bi se jim s skrajšanjem delovnega časa, z dovoljevanjem štirinajstdnevnega plačanega dopusta letno, z nameščenjem novih delavcev in splošnim zvišanjem plač, povečali dosedanji izdatki za delavce za 30 odstotkov. V krizi se ni delalo z velikim zaslužkom, zato to novo breme ne more pasti na dobiček. Morale bi se zvišati cene blagu. Velike kartelirane industrije bi to lahko storile. Industrije, ki imajo veliko konkurenco, pa tega ne bi mogle storiti. Istotako ne morejo dvigniti cen industrije, ki delajo za izvoz, ker jim konkurira blago iz dežel, kjer so nizke mezde in dolg delovni čas. Te težkoče je francoska vlada uvaževala. Obvezala se je, da bo ščitila donteči trg pred navalom inozemskega cenega blaga ter dajala materija ino podporo industrijam, ki bodo prizadete z novimi socialnimi reformami. Toda ta podpora mora biti vezana s kontrolo vlade in delavcev nad proizvodnjo. Najprej se uvede kontrola uvoza in izvoza in potem kontrola rentabilnosti dela v posameznih industrijah. Ta kontrola bo imela namen, da otvori nove vire davčnih prejemkov za ogromno povečane državne potrebe. Po industrijah z velikim zaslužkom se morajo podpirati industrije z majhnim zaslužkom. To državno posredovanje o delitvi družabne produkcije med kapitalisti in delavci ter delitvi skupnega dobička med skupinami kapitalistov pomeni veliko gospodarsko dejstvo, veliki začetek likvidacije zasebnega' kapitalizma. Država bo zagospodarila z velikimi kreditnimi ustanovami. Država bo zagospodarila najprej v vojni industriji, potem v prometni, z monopoli-zacijo v veliki industriji itd. Država bo postopoma razvijala novo načrtno gospodarstvo stapljajoč jo v sistematično celoto socializova- Prijava naše stranke Predstavniki socialističnega gibanja iz vseh krajev države so se zedinili, da obnove socialistično stranko z imenom Socialistična zveza delovnega ljudstva. To ime naj izraža željo, da se pridružijo vse socialistične skupine, ki priznavajo načela združenja vsega delovnega ljudstva v boju za demokracijo in socializem. Politični naš cilj je upostavitev v državi najpopolneje demokracije, državljanske enakopravnosti in svobode. Kočemo, da se potom demokracije politična zakonodaja tako iz-premni, da se odpravijo vse omejitve političnih pravic in državljanskih svoboščin; vse razlike v pravicah med polnoletnimi možmi in ženami ter vse omejitve glede svobode organiziranja in izražanja mišljenja. Odprava političnih privilegijev je temelj ljudske vladavine, demokracije. One, ki to svobodo uničujejo ali ogrožajo, se mora poklicati na odgovornost. Ob notranji svobodi in enakosti se morejo najbolje rešiti vsi problemi skupnega življenja v* državi, tudi nacionalni. Ob popolni zaščiti kulturnih pravic nacionalnih manjšin morajo biti notranji odnošaji med Jugoslovani, Srbi, Hrvati in Slovenci brez preglasovanja in brez majorizacije drugega nad drugim po vzajemnem sporazumu med večino svobodno izvoljenih zastopnikov teh skupin. Izkušnja je pokazala, da je ohranitev skupne jugoslovanske države zgodovinska potreba in najboljši po-moček za gospodarski, kulturni, nacionalni in socialni razvoj vseh južnih Slovanov. Zaradi tega se tudi mi ne samo brez pridržka izjavljamo za jugoslovansko državno skupnost, marveč bomo tudi s svojo javno propagando in akcijo odločno pobijali kontrarevolucionarno fašistično politiko, ki ima namen razbijati novoustanovljene narodne države ter podjarmiti njih dele pod oblast velikih osvoje-valcev. Vsa gibanja, ki imajo namen ustanavljati nekake samostojne in male države proti jugoslovanskemu edinstvu, so reakcionarna, kontrarevolucionarna in v kolikor taka obstojajo, delajo z denarjem imperalistič-nega fašizma. Proti tem gibanjem se bomo mi odločno borili. Toda izkušnja je dalje tudi pokazala, da v jugoslovanski državni skupnosti demokracija kot sistem vladavine ne more funkcionirati brez političnega priznanja individualnosti, politične osebnosti jugoslovanske celote: Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njim se mora dati možnost, da se v oragnizaciji in življenju države posebej pokažejo. Obliko, v kateri se naj to izvrši, je treba najti s sporazumnimi napori po svobodno izvoljenih zastopnikih ljudstva. Ni dovolj, če smo le proti centralistični ureditvi države. Treba se je obenem jasno izreči za politično individualnost Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni državi. To ni samio notranja potreba zaradi pravilnega funkcioniranja naše demokracije, marveč tudi zadeva, ki jo zahteva varnost države. To željo in voljo so že večkrat do danes ljudske množice same izrekle. Notranji narodni sporazum je najvažnejši temelj državne varnosti. Po poti. popolne svobode in enakopravnosti je ta. sporazum najhitreje in najuspešneje dosegljiv. Oni, ki jim je do njega, naj se potrudijo, da čimprej pride do popolne in prave demokratične vladavine v Jugoslaviji. Zahtevanje kakršnegakoli sporazuma ali rešitve izven demokracije, izven prejšnjega svobodnega političnega organiziranja, izven prej svobodno iz- voljenih ljudskih zastopnikov, je samo izgubljanje časa in podaljševanje prehodnih režimov brez demokracije. Toda mi se zavedamo, kakršnakoli naj bo notranja ureditev države, da to ne bo rešilo osnovnih problemov delovnega ljudstva po mestih in vaseh. Zaradi tega osnavljamo svojo posebno socialistično stranko. Mi imamo poseben cilj, da branimo razredne potrebe in interese delovnega ljudstva, Mi imamo svoje socialistično naziranje glede tega, kako v gospodarstvu obstoja eksploatacija dela od strani kapitala in s kakšnimi pomočki se je treba boriti proti tej eksploataciji. Izhodna točka v našem boju je bedno stanje delovnega ljudstva v gospodarski krizi. Vse breme te krize so zvalili na delavce po mestih in vaseh. Mi hočemo, da se v javnem življenju borimo za novo gospodarsko in socialno politiko. Hočemo vrsto ostrih gospodarskih ukrepov od oblasti finančnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, ki bodo po načrtu skrbeli za zaposlitev in delo ter vestno poskrbeli za zaposlitev vsakega državljana, zaslužek življenjskega minimuma ter trajno dvigali potrošno in kupno silo široke ljudske množice. Na kulturnem polju zahtevamo čuvanje ljudskega zdravja, šolanje splošno in strokovno. Hočemo popolno varstvo porodnic in mladine, popolno zavarovanje miru in blagostanja v starosti. Zahtevamo gotove ukrepe proti izkoriščanju človeka po človeku, proti zadnjim ostankom suženjstva in obenem hočemo ustvarjati predpogoje za novo gospodarstvo, za novo gospodarsko demokracijo. V smislu določb današnjih zakonov bodo naši zastopniki prijavili stranko oblasti, da jo odobri. Ne poznamo nobenih razlogov, iz katerih odobritev naše stranke ne bi bila mogoča. Strašne borbe za vsako mesto v Španiji Izdajalski fašizem. Državljanska vojna v Španiji traja že tretji teden. Vojna se ne more odločiti z odločilno bitko nai severu ali jugu, ker so gnezda veleizdajalskih zarotnikov raztresena po' velikem delu dežele. Tako vlada kakor uporniki ne morejo zbrati večjih vojsk na odločilnem prostoru, to je severozahodno od Madrida in na jugu ob Gibraltarju. Med najpomembnejše dogodke moremo šteti prodiranje katalonskih vladnih čet proti Saragossi. Tam pride te dni do ene odločilnejših bitk, ki ima namen s strani zavrniti upornike, ki ogrožajo Madrid. General Molo, ki ima zbrane svoje čete severno od Madrida v gorovju Guadarrama, je doslej zaman poizkušal zavzeti prelaz in osvojiti madridski vodovod. Tam se mora razviti borba, če ne bodo stranske vladne čete prisilile generala Mola, da se umakne. nega dela in privatnega dela. Vso to izpremembo zahteva neminljiva notranja nujnost. Čim se je proglasilo, da privatni kapitalisitčni dobiček ni osnovno pravilo v gospodarskem delu in družbi, je že zaščiteno blagostanje množic ljudi, in se ne more več nazaj k svobodi privatnega kapitala, marveč se more preiti le k vedno večjemu osvajanju sredstev gospodarskega dela v rokah družabne skupnosti. Mi v srednji Evropi se danes resnično nahajamo ob prelomu dveh dob. Prelom se je že izvršil. Neizogibno nujni razvoj od kapitalizma k socializmu se ne more več ustaviti. Ta razvoj gre v Franciji po metodi,’ ki jo vsiljujejo gospodarske in politične razmere v tej deželi. Sedaj se tudi v praksi potrjuje, da so imeli prav oni socialistični teoretičarji, ki so pobijali zablodo, da obstoja samo ena edina metoda za osvajanje oblasti v državi in za organizacijo socializma. Kakor je bil fevdalizem v Franciji zrušen po strahovitih revolucionarnih polomih, dočim je bil v drugih državah postopoma likvidiran, tako tudi ne bosta izmenjana kapitalizem in socializem v vseh državah enako. Uporniki se zlasti tudi trudijo, d: bi zasedli oeste, ki vodijo v Biskajsk zaliv in si zaliv osvojili. V morski ožini pri Gibraltarju s( pa neprestano vrše boji med vladnim vojnimi ladjami in uporniškimi letali Uporniški voditelj Franco trdi, d< je upora kriva Rusija, kar pa zbuj: pri resnih ljudeh le posmeh. Vlada je zapovedala, da moraj« vsi obrati obratovati, če ne, bodo po državljeni. Vsi častniki in vpokojenc morajo vstopiti v milico, sicer izgub« pravico1 do pokojnine. Prav zanimivo je, da prihajajo i velikem številu inozemci in se pri javljajo v milico. Vlada upa na zmago, daisi bo imeh še trde boje z uporniki. Italijanska letala. Pariški socialistični »Populaire< poroča, da je Italija do 27. julija do bavila upornikom 36 letal. V italijan skih tovarnah delajo v ta namen pt tovarnah čez čas, da čimprej izgotov« dobave za upornike. Vojna letala prodaja upomikon tudi Anglija. Francila predlaga nevtralnost Francoska vlada je danes teden sklenila pozvati vlade raznih držav na konferenco, na kateri naj se sklene popolna nevtralnost tujih držav v bojih španske državljanske vojne. — Vlada v celoti gotovo ni sklenila tega predloga z lahkim srcem, ker je moralno dolžna podpreti ljudsko fronto1 v Španiji in zakonito vlado, kar bi morale storiti vse države. Za bi bil hud udarec, če bi uporniki zmagali, in je obkrožil fašizem, ki je nevaren. Zakoniti vladi bi po mednar. pravu smele prodajati orožje vse države. Francoska vlada je pa z ozirom na veliko vojno nevarnost prezrla te dolžnosti in pravice ter se odločila za nevtralnost, najbrže tudi v zaupanju v špansko ljudsko fronto, da bo napravila sama red v svoji hiši. Anglija je pristala na tako konferenco. Iz Italije danes, ko to pišemo, še ni odgovora, vendar je pa zagnalo vse 'časopisje huronski vik in krik takoj, ko je zvedelo za predlog, proti predlogu, češ, da je že prepozno in da se je Italija odločila za upornike, ne pa za ustavno vlado, ki je izšla iz naroda. Nemčija " t ‘ ' **, v še molči, ,v . . -■“» ' . i. .. „ ,3«*- Fašizem kakor vsaka diktatura se igra z narodom, ki zasluži podporo v svoji borbi za svobodo ter socialni in kulturni napredek. Tudi Moskva za nevtralnost Na povabilo francoske vlade se je tudi Sovjetska Rusija izrekla za nevtralnost do španskih dogodkov. Sovjetska vlada želi, da bi v tem sporazumno sodelovala tudi Portugalska poleg ostalih zainteresiranih držav. Srditi boji za Sara-gosso Vladne čete uspešno prodirajo proti Saragossi, ki je glavna trdnjava upornikov. Te dni je delavska milica zavzela več važnih postojank. Položaj upornikov je postal tudi v Sevilli kritičen, kjer so delavci organizirali pobuno. Politični umor v Barceloni. V Barceloni so fašisti ustrelili predsednika katalonskih sindikatov. Morilcev še niso prejeli, vsekakor je pa umor delo nacionalistov. Res ipsissima Človeška lastnost je taka, da hoče povsod svoj nos vtikati. Drugi mu pa pravijo, da tega ne sme. Ali ta lastnost se ne da zatreti. Če tudi pravimo posamezniku ali vsem, da bomo že vse sami opravili, kar bo treba tudi zanj, vendar ne da miru, ampak le sili, da bi kaj svetoval, kaj predlagal ali soodločeval. To bi jaz nazval čut demokracije. Samo čut. Prava demokracija je nekaj popolnejšega, je čut in volja odgovornosti, pravice in enakopravnosti. V današnjih časih bi bilo jako interesantno, če bi izvedli plebiscit, kdo ima čut demokracije in kdo ne. Tak plebiscit bi bil zlasti dvojne koristi. Prvič »politični mrtvaki« bi povedali, koliko čuta imajo za demokracijo, režim pa bi videl (povsod namreč), da čut demokracije ni zamrl, da je čut demokracije živ in da je z njim treba računati. Z njim se je treba posvetovati, zlasti v težkih vprašanjih, da se rešijo potom čuta in odgovornosti demokracije. Če vprašam kakega državljana, ali je za sodelovanje, vsak pravi, da je. Če ga vprašam, kako si pa misliš sodelovanje, pa takoj odgovori, da je sodelovanje s - sporazumom mogoče. Ni ga osla, ki bi ne hotel sporazuma, če nima svojih sebičnih interesov. — Kdor pa ima sebične interese, ne more biti demokrat, ker demokracija more biti le za pravičen sporazum. In, kdor ni demokratičen, tega mora demokracija naučiti demokracije. Prepričani smo, da ima vsak človek, ki ni pokvarjen, tak čuit demo- kracije. In če bi mi izvedli tak-le plebiscit, smo tudi prepričani, da bi našli ogromen odziv, ker - vsak državljan hoče soodločevati v javnih zadevah, S takim plebiscitom, bi . utrjevali čut pravične demokracije in podprli politiko režima, ki ima težkoče zaradi razdirajočih vplivov doma in v tujini. Važen kongres mednarodne rudarske zveze Te dni se je vršil v Pragi kongres mednarodne organizacije rudarjev, ki se je bavil s težkim položajem rudarskega delavstva. Kongres je zahteval, da naj mednarodni urad dela podvzame inicijativo za sklenitev mednarodne premogovne konvencije. Grozovita rudarska nesreča v Angliji V velikem angleškem premogovniku pri Barnsleyu se je zgodila v četrtek, dne 6. t. m. strašna rudarska katastrofa, ki je zahtevala veliko število človeških žrtev. V nekem rovu, kjer je bilo zaposlenih nad 60 rudarjev, je prišlo do eksplozije. Vsi v tem rovu zaposleni rudarji so zasuti in se je doslej kljub ogromnim naporom posrečilo rešiti samo enega ponesrečenca. Ali si že poravnal naročnino? Ako še no, Izpolni svojo dolžnosti Zopet diktatura v Grčiji Ustava ukinjena, parlament razpufčen Po zopetni vzpostavitvi monarhije v Grčiji, so se meseca januarja t. 1. vršile volitve v parlament, ki mu je bila usojena le kratka doba. Vsled neznosnih socialnih razmer so se po celi Grčiji vršili socialni boji. Za te dni je bila napovedana generalna stavka, katero pa je reakcija hotela na vsak način preprečiti. Vlada je izvedla državni udar. V noči od torka na sredo je vojaštvo zasedlo v Atenah vsa važnejša državna poslopja. razpuščen. Ustava je bila ukinjena, parlament Ministrski predsednik Metaxas je proglasil diktaturo in objavil proglas, v katerem skuša opravičiti državni udar s slikanjem komunistične nevarnosti, ki je baje pretila Grčiji. Vsi komunistični poslanci razen predsednika kluba, ki se nahaja v Švici, so bili aretirani. Proti stavkujočim se nastopa z vso strogostio t>o prekem sodu. • Nemirna Abesinija Kakor poročajo inozemski časopisi se napadi na italijanske čete v Abesiniji ponavljajo. Abesinci se baje nenadoma pojavijo in bliskovito izvršijo napad, na kar se zopet vrnejo v gorovje. Italijanske oblasti zanikajo, da bi bile te vesti resnične in trdijo, da jih razširjajo neprijatelji Italije. Dotnd ut fta svdku, K občinskim volitvam na Vrhniki. Na prošnjo predstavništva »Slovenske zemlje« in Sooialistov objavljamo, da imenovani skupini nimata prav nobene zveze z kandidatno listo g. Hočevarja iz Vrhnike. Učiteljski kongres v Novem Sadu. Pred dnevi se je vršil kongres učiteljske organizacije v Novem Sadu. Ti kongresi so jako burni in tudi ta je bil. Za predsednika je bil zopet izvoljen Ivan Dimnik iz Ljubljane z 286 glasovi od 373 navzočih delegatov. Od opozicijske liste je bil izvoljen le Dragiša Mihajlovič iz Kraguje-vaca. Organizacija ima v vsej državi okoli 2000 članov, ki so bili zastopani na kongresu. Ljuba Davidovic se posvetuje z Joco Jovanovičem, da bi pri občinskih volitvah srbske opozicionalne stranke nastopile skupaj. Stavka stavbnih delavcev v Karlovcu je končana z uspehom. Trajala je 18 dni. Z berlinske olimpijade. Jugoslovanski tekmovalci na berlinski olimpijadi niso dosegli zmag. Okostnjaki pred cerkvijo. Ljubljanski klerikalni list je zadnjič prinesel sliko, ki predstavlja stoječe okostnjake umrlih karmelitaric pred cerkvijo. Slika je kvečjemu satira, ki jo je objavil kak satirični list, naše časopisje pa kot resnično sliko. — Vemo namreč, da je okostnjake -mogoče postavljati pokoncu le, če se kosti spno z žico. V muzejih vidimo tako spete okostnjake. Ne verujemo pa, da bi bili »boljševiki« in »anarhisti« na Španskem imeli par ur časa ali bi se jim bilo zljubilo vezati preperele kosti. — Blagor ubogim na duhu, ki ne znajo presojati takih ne-zmislov. Demonstracija na Dunaju. Dunajski naciji so priredili veliko demonstracijo, ko je potovala ' -bakla čez Dunaj. To priliko je izrabila tudi avstrijska socialistična stranka, da je razširila poseben letak, v katerem je protestirala proti fašistični olimpijadi v Berlinu in proti avstrijski vladi, ki razmetava denar za fašistične propagandne namene. Avstrijski socialisti so s tem izvršili samo svojo dolžnost v zmislu sklepov socialistične delavske internacionale. Avstrijski socialisti ne marajo ne v jv v,., in ne Habsburžanov. To so povedali. Komisar društva narodov Rost van Taningen, ki je od 1. 1931 nadzoroval finančno stanje Avstrije je zaprosil, da se ga razreši, ker v Avstriji ni več potreben. Francoski učitelji in španska ljudska fronta. Zveza francoskih učiteljev ki šteje nad 80.000 članov, je na kongresu v Lilleju sprejela resolucijo, ki naglaša solidarnost učiteljstva s špansko ljudsko fronto ter apelira na pomoč zanjo proti upornikom. Nadškofa so ujeli. Španski miličniki so ujeli Caenskega nadškofa, ko je hotel pobegniti in odnesti s seboj en milijon peset (osem milijonov dinarjev). V njegovi hiši so zasegli še 8 milijonov pezet ter mnogo dragocenosti, kar so vse zaplenili v vojne namene ter izročili državni banki. Ruski zunanji komisar Litvinov obišče Švedsko in Norveško. Ustavil se bo v Oslu in Kyobenhavenu. Velike demonstracije levičarskih strank so se vršile te dni v Meksiki. Demonstranti so vzklikali španski vladi in zahtevali izgon nemških in italijanskih fašistov iz Meksike. Ilza Behrendtova: Pravica v Albaniji Tudi v Albaniji so gosposki hoteli aa tujce, taki s tekočo vodo v sobah, s telefonom in brez stenic. Toda, saj veste, vsi gosposki hoteli na svetu so podobni drug drugemu ko jajce jajcu, in neznansko dolgočasno je v njih. Veliki hoteli me prav nič ne mikajo. Odšla sem torej v neko majhno prenočišče, v prav jutrovsko, da bolj jutrovsko biti ne more, umazano, da se Bogu smili, in polno bolh, da jih živ dan nisem še videla toliko. Prenočila sem tamkaj samo eno noč. Prenočila pravim, ne prespala! Povedati vam moram, da sem se seznanila z Mitakom, pri vinu seveda! Čez noč, čez eno samo noč je bil prišel Mitak iz svojega gnezda ob Drini; po opravkih. Pojutrišnjem bo moral biti že spet doma, uradni dan je taJkrat in Mitak je sodnik. »Kaj bi tisto ... Malo, malo se zgodi pri nas,« je pričel. »Časih si skočita soseda zaradi kakšne meje v lase, časih proda kdo tujo kravo, časih osleparil brat brata, no, pa kdaj, kdaj roparski napad, umor, ljubosum- nost, krvna osveta, ugrabitev, pa sva že pri kraju. Vse skup ni počenega groša vredno. Ni da bi govoril. Morda pa vendar! Zgodbe Ahmeta Bak-tarja bržčas ne poznate?« »Niti imena njegovega ne poznam,« sem odgovorila. »Poslušajte torej! Ahmet Baktar je najbogaterjši kmet v vasi. Pa najlepšo ženo ima tudi. Brana ji je ime. Njemu je lahko. No, in ta Ahmet Baktar jte nekoč kar z drevesa snel roparja Slopka. Tega junaškega nepridiprava pač menda poznate?« »Tudi o njem še nisem nikoli nič slišala!« »Slopka,« je nadaljeval sodnik »je spravil več tucatov ljudi na oni svet. Domačini so se ga bali ko hudič križa. Zdaj je mir, ker ga je Ahmet Baktar ubil. Najprej ga je rešil, saj sem že dejal, da ga je z drevesa snel; to je bilo pa tako: Slopko je napadel nekega vinskega trgpvca iz Tirane. 2e mu je nastavil nož na grlo, ko so prišli slučajno) naši orožniki mimo in mu prekrižali račune. Zdi se, da ni bita lahka stvar, zakaj Slopko je, ne bil je močan ko hrast in čokat ko medved. Pa so ga orožniki vendar užugali in ga obesili kar na najbližnje drevo. Precej nato sie je peljal Ahmet Baktar tam mimo in videl, kako je Slopko bingljal na vrvi. Skočil je z voza, prerezal vrv in zadel Slopka na svoj voz. Slopko se je opomogel; trdoživ je bil ko maček. Zvečer je bil že zdrav ko riba. Ahmet Baktar se je z njim dolgo sprehajal po dvorišču. Ni ga bil naznanil. Drugo jutro je bil pa Slopko že Ahmetov hlapec. Dela je bilo na prebitek od jutra do večera, toda Slopku ga ni bilo nikoli dovolj. Garal je za tri, prešmentani ropar, vso zimo je garal. Ko je prišla pomlad v loke, se je zgodilo. — Pravil sem vam že o Brani, o Ah-metovi ženi, najlepši ženski, ki sem jo srečal v Albaniji. Slopko, o da, Slopko je bil korenjak, raven ko breza, močan ko hrast. Škoda, da ga niste poznali! Podkev je zmečkal ko jajce. Kadar je bil Ahmet Baktar na vasi, je bila Brana sama ... Starim Ah-metovim hlapcem je bil Slopko zmerom trn v peti. In takrat, ko sta z Brano ... saj razumete ... so brž ne- sli novico gospodarju na nos. Pa ju je, Brano in Slopka, gospodar Ahmet zalotil ... Huda ura je morala biti! Ah-metu je Slopko uho odtrgal, premagal ga pa le ni. Ahmet je njega; zvezal ga je, ga naložil na voz in popeljal pod tisti hrast, kjer ga je v jeseni snel. Potlej mu je zadrgnil okrog vratu debelo vrv in ga obesil prav na tisto vejo, s katere ga je bil rešil. Slopko je cepetal in suval, pa si je zanko le še bolj zadrgaval. Brana — saj so vse ženske enake — ni mogla držati jezika za zobmi. Moral sem Ahmeta prijeti. Sodnik sem, kaj hočete! Ko kup nesreče je bil videti — z odtrganim ušesom. Sodil sem ga — poslal sem ga domov! Tak, tako! To je vse! Pri nas se nič ne zgodi. Če bi bil tukajle v Draču ...!« Nič mu nisem odgovorila. Krčma je oživela. Danilo se je. Po cesti je šel vzravnan ko sveča neki visok kmet. Zelo vljudno je pozdravil Mitaka in šel daje. V prvem jutranjem svitu sem ravno še videla, da mu manjka levo uho ... Ko je solnce vzšlo, sem se obkla-na od bolh odpravila proti Tirani. Proslava 20-letnice strokovne organizacije kemiinih delavcev v Mostah 401etnica članstva predsednika podružnice SDSZJ s. Karu Jožeta. 300 sodrugov in sodružic. Predsednik centrale s. Koman je otvoril in vodil zborovanje. Za častnega (predsednika zborovanja je bil z velikimi ovacijami izvoljen s. Karu, ki je že 40 let organiziran. Proslavo organizacije in jubilanta je s to-plimi besedami pozdravil s. Rozman Jožef iz Smlednika v imenu »Vzajemnosti in tamkajšnjega delavstva in s. Vehovec iz Kranja, ki je zlasti podčrtal, da naj bo delo s. Karuja vsej mladini za vzgled. O zgodovini 201etnega dela podružnice v j Mostah sta iporočala ss. Jančič Franc in Koman Ivan. O 40letnem udejstvovanju s. Karuja v svobodnih strokovnih organizacijah pa je poročal centralni tajnik s. Jakomin. Organizacija je (jubilantu poklonila častno diplomo v znak (priznanja in zvestobe za 401etno požrtvovalno delo v delavskih strokovnih organizacijah. S. Karu, ki bo spomadi praznoval 701etnico svojega rojstva, je duševno in telesno še svež in čil ter še vedho agilen zaupnik in agitator. Želimo, da bi se s. Karu še mnogo let zamogel udejstvovati in .pomagal graditi lepšo bodočnost za delavstvo. S. Jakomin je nadalje podal lep in izčrpen referat o razvoju delavskih strokovnih organizacij in njih nalogah. Delavsko gibanje širom sveta je v borbi za osvobojenje in boljšo bodočnost doprineslo nepopisne žrtve. Zlasti je zadala kapitalistična reakcija s fašizmom delavskemu giban u težke rane. — Vendar pa vsi pokolji fašizma ne morejo odmakniti svetovnega (proletariata od poti, iki vodi k svobodi. Medharodino organizirano delavstvo bo zlomilo vsak odpor kapitalistične reakcije in zasijalo bo solnce v nov dan svobode, demokracije in socializma. — Proslava je potekla v najlepšem redu, kar bo (gotovo v vzpodbudo mlademu delavskemu gibanju na Gorenjskem. 7g naših Ucaiev Maribor Sodrug Karu Jože Dne 2. avgusta t. 1. so podružnice »Splo-sne delavske strokovne zveze« Moste, Ljubljana, Vevče, Medvode in Kranj proslavile s skupnim izletom v Smlednik na Gorenjskem 20letnico obstoja strokovne organizacije kemičnih .delavcev v Mostah in 40-letnico zvestega članstva predsednika ipo-dtužnice s. Karu Jožeta. Ob 2. uri popoldne se je zbralo na ziboro vanju v Smledniku nad Razmere stavbinskega delavstva v Murski Soboti Radi neznosnih delovnih razmer v stav-binski stroki so se pričeli stavbinski delavci v celi državi organizirati in boriti za boljše mezdne pogoje. Vsakdo, kdor je poznal bedno stanje tega delavstva, je s simpatijami spremljal njih boj, kar je tudi vplivalo na delodajalce, da so se v večjih mestih sporazumeli z delavstvom. Sitavbinski delavci so se sicer nekoliko zboljšali svoj položaj, vendar pa mezde še nikakor ne odgovarjajo cenam živilskih potrebščin in težkim in napornim delu, ki ga stavbinski delavci vršijo. Tudi v Murski Soboti so se stavibinci zganili in stopili v divjo stavko. Klj.ulb temu je Savez gradjevinskih radnika Jugoslavije posredoval jn dosegel 20 odst. zvišanje mezd. Delavci so nato sklenili začasni sporazum in sicer do 31. avgusta t. 1. Mezde pred povišanjem so znašale za delavce Din 1.50 na uro za delavke pa Din 1.25. Te mezde so torej delodajalci povišali za 20 odst., s 1. avgustom pa bi se morale mezde definitivno urediti. Na podlagi tega začasnega sporazuma je delavstvo stavko ukinilo. Banska uprava je za dne 29, jul. t. 1. razpisala razpravo, na kateri je Bansko .uipravo in Inšpekcijo dela za- stopal sresko načelstvo v Murski Soboti. Raz prave so se udeležili za Delavsko zbornico vodja ekspoziture v Mariboru s. Čeh, za Savez Gradjevinskih Radnika tajnik s, Brejc in zaupniki delavstva ter 6 stavbenikov. Pri razpravi, ki jo je vodil srezki podnačelmik so podjetniki odločno odklonili priznanje^ ta-kozvanega ljubljanskega sporazuma. Sklicevali so se na to, da so itak povišali za 20% mezde ter kljub prigovarjanju srezkega pod-načelnika zapustili razpravo, čepnav so prvotno pristali na to, da se bodo mezde de-finitivino uredile na razpravi. Razmere,^ ki vladajo v Prekmurju so naravnost strašne. Delavstvo je brezpravna raja, za katerega oči vidno ne veljajo niti zakonita določila. Nek zaupnik, ki je bil pri razpravi navzoč je bil takoj odpuščen brez odpovednega ro-ka. — Delavstva v Murski Soiboti se mora okleniti svoje svobodne strokovne organizacije. Zavedati se mora, (da Ibo le združeno v borbeni strokovni organizaciji v stanu uspešno voditi boj za zboljšanje svojega bed-nega položaja. Dokler pa delavstvo ne bo bodilo po tej poti, bo odvisno od milosti svojih izkoriščevalcev. Čehoslovaški poslanik v Mariboru. V sredo je obiskal mariborske prijatelje Čeho-slovakev čsl. poslanik v Beogradu, g. minister dr. Girsa. Na njegovo željo je povabila J.-Č. liga itudi širši krog prijateljev ČSR na sestanek iz g. poslanikom v dvorano hotela »Orel«, kjer je g. poslanika dr. Girso in njegova spremljevalca konzula g. inž. Minov-skya (pozdravil predsednik lige, g. dr. Kukovec. Sestanek je predvsem pokazal, kako resno pojmujejo češki diplomati svoj odgovoren poklic v inozemstvu in kako se zlasti češka demokracija odraža tudi v njihovem delu. Razni govorniki so iznašali pritožbe nad neurejenimi gospodarskimi stiki s ČSR. S. dr. Reisman je pri tem opozoril na kričeče dejstvo, kako res gostoljubno skoro dan na dan sprejemajo čehoslovaki neštete naše ekspedicije in s tem dokazujejo, da so nesebični in idealni prijatelji Jugoslovanov, kako dan na dan Čehi polnijo vlake za naš Jadran. »— — ■ _ • Člani OUZD in privatni zdravniki. — OUZD sporoča: Vedno pogosteje se uradovi člani in svojci obračajo za zdravniško pomoč k zasebnim zdravnikom. Da ne bi člani trpeli škode, ker bi morali sami plačati stroške za zasebnega zdravnika, kadar bodo tega klicali brez potrebe, opozarja urad prizadete na zakonita določila, ki glase: Zavarovani član in upravičeni svojec zavarovanca mora iti k uradovemu zdravniku ob določeni uri in na (določen kraj ordinacije. V sili član zdravnika lahko poišče izven določene ure in kraja ordinacije. Kadar pa je radi bolnikovega stanja potrebno, ima (bolnik pravico, da zdravnika pokliče na dom, Samo ob nujnem primeru, če obstoja nevarnost za življenje zavarovanca in kadar ni mogoče pravočasno priklicati najbližjega ujra-dovega zdravnika, se lahko pokliče najbližji zasebni zdravnik. Le v itern zadnjem primeru, katerega nujnost pa mora zavarovanec dokazati, urad povrne vse stroške, ki so članu nastali z obiskom zasebnega zdravnika. — Uradovi člani in svojci naj v lastno korist upoštevajo zgornja navodila. Vselej naj imajo na umu, da so uradovi zdravniki dolžni izvršiti vsak obisk na domu zavarovanca, pa naj ta kliče podnevi ali ponoči. Vsak zavarovanec naj se zato čimpreje pouči, kdo je njegov pristojni krajevni uradov zdravnik in kje stanuje. .... i Razstave na prireditvi Mariborskega tedna si je doslej ogledalo že veliko število obiskovalcev, ki se vsi pohvalno izražajo o vzorni ureditvi razstavljenih (predmetov, ki so po večini izdelki domačih obrtnikov in industrije. Posebno pozornost vzbuja razstava OUZD, ki zlasti v pogledu tuberkuloze prikazuje, da je v Mariboru ta zavratna bolezen najhuje razširjena. Člani ljubljanskega železničarskega podpornega društva (Innsbrucker), posebno upokojenci in vdove, se vabito na člansko zborovanje, ki se ibo vršilo v pondeljek, dne 10. avgusta 1936 ob 16. uri v Gamlbrinovi dvorani z (dnevnim redom: Poročilo o sklepih občnega zbora, ki se je vršil dhe 2. t. m. v Ljubljani. Truplo Szilagyi Anice, ki je dne 26. m. m. skočila v Dravo je Drava naplavila v bližini Moškanjcev. Tragično (preminulo mladenko so ipokiopali 1 . pokopališča pri Sv. Marku na Dr. polju. Pogreba se je udeležila njena mati in trije pogrebci. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je skrajšalo službo s strankami od 8 na 7 ur dnevno. Dopoldanska služba traja odi 8. do 12. ure, popoldanska pa od 15. db 18. ure. Ta olajšava velja za poletni delovni čas od 1. aprila do 30. septembra vsakega leta. — Pošti Maribor 1 (Slomškov trg) in Maribor 2 (glavni kolodvor) imata od 6. avgusta dalje za občinstvo vsak delavnik sledeče uradhe ure: Pisemska ipošta, brzojav in (telefon od 7 do 21, blagajna od 8 do 12 da 15 do 17.30, paketi in vrednostna pisma od 8 do 12 in 15 do 18. V ostalem nočnem času se vrši za stranke samo brzojavni in telefonski promet. Pošta Maribor 3 na Kralja Petra trgu ima za pošto, telegraf in telefon uradhe ure od 8 do 12 in 15 do 18. Ob nedeljah in praznikih so pošte odprte odi 9 do 11; paketi in vrednostna pisma se ne sprejemajo. Prijatelj Prirode, Maribor V nedeljo, dne 9. avgusta izlet v Dogoše. Odhod' ob 7. uri zjutraj od Kralja Petra trga. —i V soboto, dne 15. in nedeljo, dne 16. avgusta izlet na Pecio. Odhod s koroškim vlakom zjutraj do Prevalj. Povratek v nedeljo zvečer. Koncert na prireditvi M. T. V soboto, dne 8. t. m. ob pol 21. do 22. ure bo igrala na veseličnem prostoru godba »Glazbenega društva žel. delavcev in uslužbencev. Kapelnik g. Schonher. Okusen, sladki kmečki kruh dobite v pekarni Rakuša, Koroška c. Delavski pravni svetovalec Odpust brez odpovedi, (Trbovlje-Hrastnik.) Vprašanje: Podpisani brezposelni delavci smo bili deloma pri tvrdki Gradbeno podjetje Dukič in drug v Trbovljah, drugi pri Gradbenem podjetju Ročak in .drug iz Ir-bovelj, zaposleni pri gradbi »Premza« v Hrastniku za TPlD. Podjetnika pa sta^ nas brez odpovedi odpustila, čeprav nam je n. pr. tvrdka Dukič in drug obljubila, da bomo zaposleni najmanj 3 mesece, a s©daj smo naredili vsak komaj po 91 ur. Aid je to dopustno? . ... Odgovor: Odkar imamo novi obrtni zakon, se mora vsakemu delojemalcu služba vsaj 14 dni poprej odpovedati. Le če je podan kak važen razlog, da delavec ne vrši svojih dolžnosti, ga sme delodajalec odpustiti brez odpovedi najpozneje v sedmih dneh, ko je zvedel za vzrok. Ako je podjetnik zamudil ta 7-dnevni rok, ne sme več odpustiti delavca, ne da bi mu plačal 14-dnevno odpovedno dobo, četudi bi sicer imel razlog za takojšen odpust. Brez važnega vzroka sme delodajalec odpustiti delavca le tedaj, če ga je sprejel morda samo na poskušnjo, ali za prehodno potrebo, za izvršitev gotovega dela. Tudi pod takšnimi pogoji sklenjeno službeno pogodbo sme razrešiti službodajalec le tekom prvega meseca. Pozneje mora tudi to službo 14 dni preje odpovedati. Če so Vas sprejeli za tri mesece dela, Vam morajo plačati za te tri mesece. Pred sodiščem je treba seve vse takšne trditve ,s pričami točno dokazati. V ogledalu »Slovenec« za Orjuno in Pof. »Slovenec« se kar suče v salto martalih. Danes z naj-večjo vnemo zagovarja tisto, kar je še včeraj preklinjal. Tako mio svojčas brali v »Slovencu« najostrejše izpade proti Orjun.i nn Pofu, zdaj pa dan za dnem beremo v njem poveličavanje španskih orjuncev in pofovcev, k; so se uiprli zakoniti vladi, ki uživa zaupanje vohlcev in predsednika republike. Da, kogar Bog udari s slepoto, temu ni več pomoči. (Zato »Slovencu« tu ii ne bomo predočevali posledic, ki bodio nujno prišle nad njegovo' fašistično zamaknjenost. Kako piše »Balkan« o Gorkemu. Beograjski list »Balkan« si je ob priliki smrti Gorkega izstavil tole sramotno spričevalo: »Maksim Gorki je končal. Tako je izginil veliki nepridiprav... On je vzniknil iz grdobije in je vnesel grdobijo v literaturo. — Ako more iz umazanije nastati močnata jed, potem more iz blata nastati literatura. je gova duša je bila smrdljiva ...« — »J_uČ°sl' list« v Sarajevu je k temu napisal: 1 oliko smradu je preveč, čepiav prihaja iz Balkana. Športna rubrika SK Kovinar Jesenice : SK Hermes Ljub-jana 4:2. SK Kovinar je odigral v nedeljo, Ine 26. t. m. na svojem obnovljenem igrišču prijateljsko tekmo s članom ljubljanskega prvega razreda (podsavezne lige) SK Hermesom in je zasluženo zmagal s 4:2. la zmaga je v letošnji sezoni (prvenstvenih in prijateljskih tekem spet ponoven dokaz le-ipega napredka tega delatvskegia kluba. V tem se vidi požrtvovalnost moštva, ki le^i na" prej in v tekmah res enotno nastopa. Za' te uspehe ima veliko zaslugo tudi g. Stane Bertoncelj iz Ljubljane, ki se kot trener trudi z moštvom, prihaja tudi na tekme in tam veiba moštvo. Igralci Kovinarja pa vidijo, koliko lahko z njegovimi nauki pridobijo in ga zaradi tega verno poslušajo. Drugi klulbi, ki že teden dni ali več vnaprej vedo o svojih zmagah pa izgubljajo tekmo za tekmo. Športnikom SK Kovinarja želimo še nadaljnjega napredka. Vendar polagamo jim na srce: Fantje, ne precenjujte svojih moči, niti jih ne podcenjujte, ker vsaka od teh dveh slabosti lahko škoduje. Trening, vztrajnost in požrtvovalnost so Vam potrebni, kajti tudi v zgaranih in utrjenih fantih je sila samo tedaj, če jo znajo uporabiti, če vedno nasprotnika štejejo za sebi najmanj enakovrednega —• in napredčk je siguren. Jeseniško ni okoliško javnost pa pozivamo, da *e sama prepriča in obišče naš .prostor ob Času tekem, zlasti pa' na naš športni dan, o katerega sporedu bomo še točno in podrobno ter pravočasno poročali. Celje Gradba delavskega azila v zastoju? Dnevno časopisje je (poročalo o sklepu mestne občine, da se še to leto prične graditi potrebni delavski azil, kar je bilo sprejeto z velikim zadoščenjem. Kakor pa smo zvedeli, je ' 41 , _ „ ' zadeva zavrta vled sklepa J. D. R. v Beogradu, ker je od zaprošenega brezobrestnega posojila 2 milijonov dinarjev, odhila eno četrtino, kar je glavni vzrok da se še m začelo graditi. Tukajšnji K. M. 0. je vsled tega ipokrehil nujno akcijo za izvedbo tega zelo važnega sklepa. Na zahtevo zastopnika K. M. O. je tukajšnje dopisništvo D. L, sklepalo na svoji seji sosveta D. Z. o predloženi tozadevni resoluciji, katera je bila osvojena Sklenilo se je dalje sklicati sejo vseh zainteresiranih organizacij in društev za dne 1. avgusta t. 1. v D. Z. Tudi na tej seji so zastopniki vseh organizacij in društev osvojili omenjeno resolucijo, ki je bila na to poslana na vsa merodajna mesta. — Inko enotno naziranje, kakor je prišlo do «raza v tem vprašanju, že dolgo nismo imeli priliko opaziti. Končno je bila izražena želja da se skliče v najkrajšem času ponovna anketa z dnevnim redom postavitev novega poslopja OUZD. v Celju. — Prepričani smo, da bodo merodajni krogi uvideli naše upravičene skupne zahteve, od katerih ne .borno in ne moremo odstopiti, ker so za celjsko okrožje (za delavski rnzred) življenjske važnosti in dovolj skromne. ovit. Mezdno gibanje stavbincev. K. M. O. v Celju je sklical ,za dne 4. avgusta t. 1. razpravo za ureditev mezdnega vprašanja tukajšnjih stavbinskih delavcev, predvsem z zahtevo podpisa tkzv. ljubljanskega spora-zuma. Razpravo je vodil s. Schmidichen. Organizacijo centralo SGRJ. je zastopal s. Tomo Brejc, Delavsko zbornico pa s. Vodopivec in devet delavskih zaupnikov. — Navzoči delodajalci v prinipu niso proti, vendar žele ponovno mezdno razpravo, na katero se naj (povabi vse poslodavce, ki pridejo s svojimi deli v Celju v poštev, tudi če so isti izven celjske občine. — Sporazumno se je razprava odgodila za dne 11. avgusta t. I. z istim dnevnim redom ob istem času in prostoru, za končno ureditev mezdnega vpra- . šanja stavbinskega delavstva. S D S, Z. J., podružnica Celje priredi v nedeljo, dne 9. t. m. cvetlični dan. Čisti dobiček je namenjen brezposelnim, bolnim in onemoglim članom. Socialno čuteče občinstvo naj vsled tega ne odklanja prodajalcev cvetlic. Darujte vsak po svoji možnosti prostovoljni prispevek. — Odbor. Obvestilo. K. M. O. obvešča tem potom vse prijavijence, da posebni vlak k proslavi na Jesenice ne bo vozil. Udeleženci proslave se odpeljejo v soboto, dne 15. t. m. ob 11.30 na Jesenice, povratek v nedeljo zvečer. Vsak udeleženec naj kupi nedeljsko karto. Oni, ki so za vožnjo že položili de nar, naj znesek dvignejo pri organizaciji. Opozarjamo vse prijatelje glazbe in pet ja na veliki komorni koncert, ki se bo vršil v nedeljo ob 30. uri v mali dvorani hotela »Union«. Vstopnina prosta. Hrastnik Predavanje o pomenu strokovne organizacije za mladino sklicuje Sekcija steklarjev SDDZJ za nedeljo, dne 9. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni Domitrovič. — Predaval bo s. Jelen iz Maribora. Pridite polnoštevilno. Trbovlje Poslednje besede našemu Albinu Od-lazku ob grobu. Zbrali smo se, da se zadnjič .poslovimo od Tebe ob črno zevajočem, domu, ki nam potrjuje resničnost Tvoje tragične smrti. Zapuščaš nas baš ob času, ko se narava tako bujno pohoti in vabi s svojimi mamljivimi lepotami v življenje. Ti, ki si ljubil šport kodi znak mladosti, si se spustil v deroče Savske valove, kateri so nam u-grabili tako idealnega mladeniča. Zapustil si nas. Todia od nas je odšlo samo Tvoje .truplo, ljubi Albin, dočim bo ostal spomin na Te v nam kod1 veliki spomenik. Nalikoval si .ptiču pevcu, ki nam s svojim žvrgolenjem kratkočasi krasno jutro, a sedaj je Tvoj glas onemel za vedho, kajti kruta usoda Te je odvedla iz naše pevske čete tja od koder ni več vrnitve. Prezgodaj si odšel od nas! Tolaži nas .pa zavest, da moramo nadaljevati započeto delo, da nadomestimo vsaj delno izgubo, ki smo jo utrpeli s Tvojim odhodom. Počivaj v miru, dragi naš Albin! S. B. Delavsko kult. društvo »Vzajemnost« in turist, društvo »Prijatelj Prirode« se tem [lotom najiskreneje (zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili v pondeljek, dhe 3. avgusta v tako velikem številu pogreba našega člana, sodr. Odlazek Albina. Posebno se še zahvaljujemo »Delavski godbi« iz Trbovelj in pa pevcem »Vzajemnosti« iz Zagorja in Hrastnika za udeležbo in krasen venec. Zahvala. Tem potom se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so pomagali iskati žrtev Save, našega dragega Alhina, ki so ga nesli .ponoči ob Savi v Trbovlje in spremili v tako častnem številu, kakor tudi darovalcev številnih vencev in šopkov, pevcem in godbenikom za spremstvo na (poslednji poti. Vam vsem velja naša zahvala. — Rodbina Odlazek — Pobolšaj. Izlet, V soboto, dne 15. avgusta se bo vršil skupni družinski izlet na Mrzlico. Igra »Delavska godba« .iz Trbovelj. Vsi vljudno vabljeni. Zagorfa ob Savi •Priobčujemo razglas uprave občine Za-gorje ob Savi. R n z g 1 a s. »Uprava občine Zagorje ob Savi obvešča vse brezposelne delavce, da naj opuste vse osebne in .druge intervencije na občini radi dela, ker jim občina ne mor« nuditi nobenega dela. Ako bi hotela občina zaposliti vse brezposelne delavce, bi morala na novo obremeniti davkoplačevalce, kar je pa nemogoče, ker so davkoplačevalci že itak izredno visoko obremenjeni. Uprava občine Zagorje ob Savi.« Mi bi »e ob ta razglas ne spotikali, če bi ne vseboval neskladnosti, preko katerih ne moremo molče. Po čl. 76 odst. 3 zak. o občinah je občina dolžna, da skrbi za uboge. In ti ubogi so danes vsi brezposelni, ki niiso po lastni krivdi zgubili deLo. Zato ni prav, 'sis če se brezposelnim na tak način dostop do občine zabramjuje. Kam se pa naj obrnejo, če ne na občino. — Razglas pravi dalje: »Ako bi hotela občina zaposliti vse brezposelne delavce, bi morala na novo obremeniti davkoplačevalce itd. Ta trditev tudi ne drži. Prvič iz razloga, ker občina v svoji režiji prav malo dela, in drugič, ker sredstva za javna dela največ prihajajo iz bednostnega sklada, v katerega pa dotični davkoplačevalci, > '- <*«< «- <•'. '■ prav nič ne pri- spevajo. Zato ibd bilo želeti, da bi imeli naši občinski možje v upravi k.i srce za vse . >. ... ... rite* ~l" Kamnik Roke preč od delavcev. Pod tem naslovom prinaša nedeljski »Slovenec« št. 169 z dne 26. julija t. 1. članek, v katerem se neki »zaščitnik« bednega delavstva jezi, ker je šel neki delavec v P-odhr-uško (Tuhinj), kjer je zaposlenih 35 delavcev pri regulaciji Nevljice, kamor so ga povabili delavci zaposleni pri tej regulaciji, da jim pove način kako bi se dale nevzdržne razmere pri tem delu izboljšati, Ta »zaščitnik« trdi v svojem članku, da polovica delavcev dela na akord, polovica pa po dogovorjeni dnevnici. V kolikor smo poučeni, ni bilo med1 delavci in delodajalcem nikakega tozadevnega dogovora. Mogoče je bil dogovor med delodajalcem in v članku omenjenim tričlanskim odborom, na katerem se je najbrž sklenil dogovor, da se plača delavce za lOurno dnevno delo, pri katerem je delavec do kolen v vodi, 20 Din na dan in da se plača za izkopa-nje in odvoz materijala 5 Din od1 1 m2, potem vsa čast tem gospodom, ki so sklepali take dogovore. Saj poleg 20 Din na dan, imajo ti delavci še druge dobrote: celodnevno solnčno kopel na (pripekajočem solncu za gornji del telesa-, za spodnji del telesa pa vodno odnosno blatno kopel in vse to -brezplačno. Ako pa se pritožijo, sledijo grožnje, da bodo odpuščeni in zamenjani z drugimi bolj ponižnimi in bolj potrpežljivimi delavci. Dalje poroča dopisnik v svojem članku, -da so bile že -določene sporazumno minimalne mezde za Tuhinjsko dolino. Gospodje, ki so določali te minimalne mezde so bržčas mislili, da so življenjske potrebščine v Tuhinjski dolini tako poceni, da lahko izhaja 8 do TRIGLAV Planinske Jopice lastni izdelek od Din 60«- naprej Ekspertna hiša „LUNA“ Maribor, samo na Glavnem trgu 24 10 članska družina z 20 Din na dan, poleg tega pa ji še ostane za obleko in druge potrebščine ter za preživljanje čez zimo, ,-v .1. Jh le močan delavski pokret bo priboril delavstvu lepšo bodočnost. Kar se pa tiče člankarjeve pripombe glede delavcev z dolgim nosom, pa bo pokazala bodočnost, ki bo tudi pravilno ocenila take »zaščitnike«. Kranj Družinski izlet. »Prijatelj Prirode« ponovi v nedeljo, dne 9. t. m. popoldne družinski izlet in sicer v gozd pri strelišču v Struževem (na kraj kjer je taboril 26. t. m.). Zbirališče na mestu določenega izleta, — Nasvidenje! Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« ima ustanovni občni zbor jutri, dne 9. t. m. ob 9. uri v rest. Semen. Opozarjamo ponovno delavstvo, da se občnega zbora v velikem številu udeleži. Sestanek delavstva tovarne Semperit sklicuj-e S-DSZJ podružnica v Kranju, v ponedeljek, dne 10. t. m. ter v torek, 11. t. -m., obakrat ob pol 19. uri, Pridite vsi! Naročniki, ki so bili z naročnino v zaostanku, so se skoraj vsi odzvali našemu pozivu- z -dne 25. m. m. Le par naročnikov je slepo prezrlo naš zadnji opomin, katerim bomo morali žal list ustaviti. Popustili pa smo v toliko, da -smo jim rok -za poravnavo podaljšali do 9. t. m. Upamo, da se bodo zavedali važne vloge, ki jo igra delavski časopis, ter pripomogli k temu, da bo »Delavska Politika« čim-preje začela izhajati vsaj 3 krat tedensko. VAŽNO! Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo in prepričajte se! »TIVAR«, prodajalna Kranj, !@senice Novi list na Jesenicah. Mesec avgust je tudi nas osrečil z novim listom, ki se imenuje »Na mejah« in bo menda izhajal dvakrat mesečno. List je skozi in skozi glasilo katoliške akcije in iz vseh njega stolpcev je čutiti kako samozavesten je: edino, kar je zg ikofeamnje le tu. Reducirali smo cene za Weck steklenic«.” .PINTER & LEN AR D, , —jlj ŽELEZNINA. MARIBOR Mestno poglavarstvo Maribor. V Mariboru, dne 4. avgusta 1936. X. Štev. 10793/3024-1936. Razpis licitacije Razglas o licitaciji. Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za popravilo carinskih skladišč ob Einspielerjevi ulici v Mariboru I. javnd pi&ffteHO IlCita« CiJO v skrajšanem roku na dan 26. avgusta 1936 ob 11. uri v sobi štev. 3 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu nap-ravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami iistotam, soba štev. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na svoto uradnega proračuna, ki znaša Din 128.287.40. Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70/XXIX z dne 26. III. 1932. » Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega. Mestno poglavarstvo mariborsko. Predsednik: Dr, Jovan, 1. r. VIS Eli UŽITKA PAT. pen D, .FASAN it nudi samobrlvcem novi, nedosegljivi, ‘kr* Kompletne obleke Iz čvrstega gradla Amerikaeiske hl«če iz čvrstega gradla Din 45’ Obleke za vsakega in vsako priliko 10°/«) popusta na naše običajne že želo nizke v izložbah nave- ® dene cene. 12'Vo popusta pri nakupu čez Din 500—- Poslužite se te ugodnosti! Izkoristite to izredno enkratno priliko! Jus. Karničnik, Maribor, (SLAVNI TRG St. 11 tovarnlika zaloga perila, modna t govina, konfekcija KIS ZA VLAGANJE Izdelovanje likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna Na drobrno! JAKOB PERHAOE Gosposko OlICO 11.9 Telefon It. 25-80 ŠPIRIT ZA VLAGANJE Vedno v zalogi: Rum, konjak, liker, slivovka i. t. d. Na debelo E Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.