LOVENEC Wm fBXXTCENSKI POSH $ SHERIKI K* »m i« K*ro4 — sn prtfec fx fM*m — »1 iol* Ifl WWI GESSILQ SLOV. KATOE DEEATSJVX V AMERIKI IN UBADNG GESSItO DRUŽBE SV. DRUŽIN El Y, JOEJETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHOKJOB ffl CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., EN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. 1(Official Organ 9f. fouf, Slovenian OrganitnUontJ NAJSTAREJŠI iN NAJBOLJ PRILJUBLJEN 8LOVENSKX LIST V JSDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH., ŠTEV. (NO.) 94. CHICAGO, ILL., TOREK, 16. MAJA TUESDAY, MAY 16, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. Nasprotno svojemu običaju je Mussolini povdarjal v govoru zadnjo nedeljo, da vojna ni potrebna in se brez nje ' Iahko rešijo evropski problemi. — Hitler in Mussolini pregledujeta utrdbe ob meji. Turin, Italija. — Mussolini je, te dni na govorniškem potovanju po zgornji Italiji in njegov prvi nastop, ki ga je napravi v nedeljo, je bil v tukajšnjem mestu. Pričakovalo se je, da bo ta njegov govor nekak odmev nove vojaške zveze med Italijo |n Nemčijo, in, kot tak, grozeč in izzivalen. Nasprotno pa je bil v resnici eden najbolj zmernih govorov, ki jih je Mussolini še kdaj imel. Nekaj nenavadnega je, da je Mussolini, ki je običajno proslavljal vojno, češ, da brez nje bi ne^ bilo pravega napredka za človeštvo, # točasno naravnost povdarjal, da vojna ni potrebna m da se po njegovem in po Hitlerjevem mnenju lahko rešijo evropski problemi brez nje. Ni sicer manjkalo seveda bojevitih fraz, vendar se iz splošnega tona lahko opazi, da je Mussolini nekako skušal podati roko Franciji, češ, naj ona podvzame prvi korak k razrešitvi medsebojnih sporov, na kar bo Italija ajedila. Tako se polaga velik pomen Mus-sohnijevemu povdarku, da niso nobeni .problemi v Evropi "do-volj veliki ali ostri, da bi upravičili vojno, katera bi se potom logičnega razvoja razširila in Postala svetovni dogodek." , Nasprotno tem pomirjevalnim besedam pa daje misliti korak, ki sta ga te dni podvzela Mussolini in Hitler, ko sta istočasno šla osebno pregledovat, vsak v svoji državi, obmejne utrdbe proti Franciji. -o-- cena mleka znižana v chicagi Chicago, 111. — Velike mlekarske družbe so zadnji petek nepričakovano objavile, da se •j0 cena mleku v prodaji na "robno znižala za en cent. Ta-ko zdaj stane kvart mleka, dobavljen na dom. 11 centov, *uPljen v prodajalni pa 9 cen-ov- Znižanje je bilo tem bolj Presenetljivo, ker je prišlo ne'-Posredno potem, ko so razva--^evalci mleka odbili apel, da M] Pitali na znižanje plač. v arne so namreč razvaže-cem stavile ponudbo, naj si visoko piag0f ki j0 dobivajo zdaj, namreč $43 na teden in P°leg tega $4 provizije, prostovoljno znižajo na $40 ter Provizijo, da bi se potem lah-k° cena mleku znižala. Ti pa ^.^nudbo odbili, na kar je je cen kljub temu sledilo. PEVSKI DAN VailCAGi Nastop štirih pevskih zborov iz chicaškega okrožja. SPLOSM ŠTETJE V NEMČIJI Največje štetje države. v zgodovini ^lifornija preuredi- ^ zakonske predpise , .^ac,ramento, Cal. — Števil-drugi Prej Chicago, 111. — Pevski zbori slovenskih naselbin v chica-škem okrožju so letos posebno živo menda spoznali resničnost pregovora, da v združenju je moč, kajti takega sodelovanja med njimi še nismo imeli prilike videti kakor ravno to pomlad. Najprej so skupno nastopili zadnji mesec v So. Chicagi, nato so priredili koncert v Jolietu, na kar so prišli to nedeljo v šolsko dvorano v Chicagi. Ker pa je pomladanska sezona prekratka, so za Waukegan odložili enak skupni nastop do jeseni. Kakor prejšnji dve enaki prireditvi, v So. Chicagi in Jolietu, je tudi nedeljski koncert v Chicagi bil v resnici užitka-poln; tako pester in pisan, da je držal občinstvo v stalni napetosti in pozornosti. Vsak od nastopajočih pevskih zborov ima nekaj karakteristično svojega lastnega, kar se menda ravna po naravi in značaju pevovodje samega. Adrija pod vodstvom Mr. Račica plava v nekakih umetniških višinah; istega značaja se je pričel na-vzemati tudi southchicaški Slovan, ker ima pač zdaj istega pevovodjo. Waukeganska Lira z Mr. Kovačičem na čelu skuša kazati umetniško-popu-larno barvo. Zarja iz So. Chi, cage, ki jo vodi Mr. Sterbentz, udarja na resno in dostojanstveno struno. Jolietski zbor je pa nasprotno nekaj popolnoma svojevrstnega. Ce se sploh kje, se pri tem zboru, ki je prvikrat nastopil v naši dvorani, opazi, kak vpliv ima narava pevovodje na razpoloženje pevcev. Samo pogledati je treba na Mr. Rozmana, pevovodjo, in na njegov široki, odkriti in neprisiljen smeh in takoj još tudi vedel, kaj ti bo nje-1 gov zbor podal. In res, ni nas razočaral v tem oziru: Tak veseli in razigrani nastop smo še malokdaj doživeli in občinstvo je uživalo, kakor bi mu medico vlival v srce. Kateri zbor bi odnesel prvo nagrado, je težko reči, kajti vsi so nam podali, kar je bilo najboljšega v njih, in upamo le, da jih bomo tako zbrane imeli ponovno in ponovno priliko videti. Berlin, Nemčija. — Zadnji petek se je pričelo v Nemčiji splošno ljudsko štetje, ki bo brez dvoma največje in naj-obširnejše v zgodovini države. Pričakuje se, da bodo cenzorji dosegli vsako posamezno osebo in da se bo ta,ko moglo natančno ugotoviti, ne samo število prebivalstva, marveč tudi razdelitev po plemenih in narodnostih. Vsi ti podatki se namreč zahtevajo pri štetju in povrhu'tega tudi podrobne navedbe, h kateri verski organizaciji kdo pripada. Istočasno se popisuje tudi število domačih živali in živine. --o- SVARILO ZARADI PADANJA ROJSTEV Washington, D. C. — Ako se bo padanje rojstev nadaljevalo v take'm obsegu, kakor se je doslej, bo imelo to za neobhodno posledico splošni padec prebivalstva v Zed. državah. To svarilo je izrekel dr. M. E. Davis s chicaške univerze, ko je bil zadnji petek zaslišan od senatskega odbora, kateri razmotriva zakonski predlog glede federalne podpore materam in otrokom. Zdravnik je dejal, da je bilo v Zed. državah v letu 1925 še tri milijone rojstev, a to število je padlo preteklo leto na »Iva milijona. --o- V ŠPANIJI BO ZMAGOSLAVNA PARADA Madrid, Španija. — Po dolgotrajnem omahovanju glede dneva, kdaj naj se vrši v Madridu velika parada v proslavo zmago, se je pretekli teden končno odločilo, da se bodo te slavnosti vršile ta petek, 19. maja. NABOR PRESKRBEL ŽENSKAM DELO London, Anglija. — Ker je bilo po novem zakonu pozvanih v prisilno vojaško službo večje število moških, so njih mesta ostala izpraznjena in tako so vladni uradi poklicali nazaj na delo število žensk, ki so bile prej odpuščene. Pričakuje se, da bodo privatna podjetja storila isto. PO KALSVETV — Vatikan. — Papež Pij je zadnji petek sprejel v avdi-jenci jugoslovanskega kraljevega namestnika, princa Pavla, in njegovo soprogo, prinee-zinjo Olgo. Privaten razgovor je trajal 20 'minut, na kar je prišlo še prinčevo spremstvo. — Varšava, Poljska. — Ker se je zadnje čase priglašalo čimdalje več Judov za pristop v katoliško cerkev, so škofje izdalli strožje odredbe proti sprejemu. Preprečiti namreč hočejo take prestole, pri katerih bi bil edini namen, da se obvarujejo morebitnega zatiranja. Prireditve, ki so oglašane v so vedno u- "Am. Slovencu" spešne. — Stokholm, Švedska. Precejšnje presenečenje je iz-'jz vzhodne Prusije. OBMEJNI INCIDENTI Na poljsko-nemški meji prišlo do strelov. — Poljaki areti rali število sumljivih Nemcev. Gdansk. — Tekom zadnjih par dni so se pričeli množiti incidenti ob meji med Nemčijo in Poljsko, ki so sicer sami na sebi malenkostni in bi v normalnih časih ne izzvali ni-kake posebne pozornosti, toda v sedanjem napetem položaju so pa kakor iskre okrog smodnika. Tako je bilo oddanih več strelov, dasi do prelivanja krvi ni prišlo, in Poljaki so prijeli več Nemcev, ki so prestopili mejo mesta G danska in se sumljivo obnašali ter nekateri tudi skušali razne objekte fotografirati. Že itak zavarovano mejo so Poljaki te dni še ojačili z novimi četami, dasi se domneva, da v' slučaju vojne ne bodo skušali držati takozvanega koridorja, ker bi utegnili biti stisnjeni od dveh strani, iz pravega nemškega ozemlja in O mestu Iz Jugoslavije Dolenjske Toplice so začeli prenavljati in urejevati ter bodo napeljali tudi elektriko. — Strašna nesreča v mariborskih železniških delavnicah. — Smrtna kosa. — Še drugo iz starega kraja. Najlepše dolenjsko zdravilišče Dol. Toplice, 22. aprila. — Lepo pomladno vreme in nadležni revmatizem sta privabila še pred sezijo že nekaj kopaliških gostov v naše Dolenjske Toplice. Kopališki gosti so z zdravljenjem v Dolenjskih Toplicah zelo zadovoljni in ne morejo prehvaliti zdravilnega učinka terme. val neki tukajšnji luteranski časopis, ko je nedavno izrazil pohvalo katoliški cerkvi, rekoč, da je ta prvooboriteljioa za krščanstvo na; svetu. — Amsterdam. — V nemškem Porenju so naziji ukazali zapreti jezuitsko šolo za dečke v Ba'd Godesbergu, ki je imela 500 učencev, ter jo preuredili za javno šolo. To je bila že peta cerkvena šola, ki so jo naziji odpravili v zapad-ni Nemčiji. -o—— apel na mestne uslužbence za žrtve Chicago, 111. — Tukajšnji župan Kelly je zaidnji petek naslovil na policiste in ognje-gasce apel, naj pristanejo na dva tedna počitnic brez plače, da bodo tako pomog^li mestu poravnati neplačane račune, katerih je za deset milijonov dolarjev. Odgovor na apel bo prišel ta teden, so se izjavili prizadeti. Gdansku samem se pa trdi, da so naziji poskrbeli za njegovo zadostno oborožitev in ojače-nje, da bi se lahko držalo zai nekaj dn.i proti napadom, dokler bi namreč ne prispelo redno nemško vojaštvo. -o- francija zedinjena proti agresivnosti Pariz, Francija. — Poslanska zbornica je zadnji petek izrekla min. predsedniku Da-ladierju zaupnico s 367 proti 233 glasovi glede njegovega zunanjepolitičnega stališča. In to stališče, kakor se je Dala-dier izrazil, je, da bo Francija odločno stala proti vsakemu poizkusu za nadvlado v Evropi potom sile in da ne bo poznala več nobenega popuščanja ali po'mirjanja. Tisti poslanci, ki so glasovali proti, niso tega storili zato, ker bi mogoče bili proti Daladierju, marveč zaradi notranjedržav-nega programa. im državam, ki se že \ ile S Posel)nimi zakoni odpra-gle 1 razne zastarele določbe drnA Zakonov, se je zdaj pri-tede ŠG Mtfornija. Zadnj dolo^hSe Je namreč odobrila več°« i' da v naprej ne velja .Prelomitev obljube zako na k ------ obljube bo legalna podlaga za tož- Un kakemu moškemu, ve?! v 16 se tudi ne bodo bezn?^!6 glede "odtu.iitve 1JU-Va . ' kakor tudi ne zapelje- )a> ako je oseba dosegla ^onito starost. NEMČIJA KAŽE SVOJO OBOROŽENO SILO konferenca ameriških Zupanov New York, N. Y. — Ta teden se vrši v tukajšnjem mestu konferenca županov mest v Zed. državah. K ,tej županski zvezi spada okrog sto županov, ki predstavljajo večja ameriška mesta. i -o- Predstavite vašim prijateljem "Am® Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! Slika je bila vzeta ob vojaških paradah v Berlinu na Hitlerjev 50. rojstni dan in kaže del mehanizirane nemške armade. Razkazovanje nazijske oborožene sile na ta dan je prekašalo vse prejšnje ob podobnih prilikah. Te dni si je ogledal kopališke naprave in se zanimal za analizo" terme neki vseučiliški profesor in načelnik klinike iz Berna v Švici. Tudi ta veščak se je zelo pohvalno izrazil o kopališču in njega napravah. Tako je pričakovatj, da bodo Dol. Toplice pridobile polagoma le tisti sloves, kakršnega po svoji zdravilni moči zaslužijo. Iz prijav in vprašanj, ki jih kopališka uprava dnevno prejema, je pričakovati, da bo letošnja kopališka sezija, ki se je letos zaradi zelo ugodnega vremena pričela že 15. t. m. beležila zelo dober obisk in da, bodo naši Dolenjske Toplice posetili tudi inozemci. V kratkem bodo Dolenjske Toplice dobile tudi električno razsvetljavo, za kar je pač res že skrajni čas. Z deli so Kranjske deželne elektrarne že pričele in bo konec maja že svetila električna luč po vseh Toplicah. Tudi z regulacijo potoka Sušice bodo pričeli v najkrajšem času. Z regulacijo potoka Sušice je v načrtu tudi preureditev najbližje okolice zdraviliškega poslopja, s čimer bodo Toplice na olepšanju kraja mnogo pridobile. Med velikonočnimi prazniki je občinski sluga na Uršnih se lih zaplenil 7 (sedem) glav goveje živine, ki jih je gonil neki gonjač brez živinskega potnega lista iz okuženih kra jev po skrivnih potih proti [Ljubljani. Zaplenjena živina je bila pripeljana v Dolenjske Toplice, kjer so jo spravili v neki hlev ter o tem obvestili sresko načelstvo v Novem mestu. Živino je ogledal sreski živinozdravnilc ter ugotovil, da je živina sicer zdrava, vendar mora ostati nekaj dni na opazovanju. -o- V kotel vrele vode je padel Maribor, 21. aprila. _ Včeraj se je pripetila v železniških delavnicah v Mariboru strašna nesreča, ki bo najbrž zahtevala življenje pridnega delavca. 35 letni delavec Josip Kelbl je. padel v izkuhalni kotel ter je dobil takšne opekline, da ga ne bodo mogli v^č rešiti. Izkuhalni kotel je o-gromha naprava, v kateri se izkuhavajjo razni deli strojev, zamazani z oljem. V tem kotlu se segreva voda s paro. Kelbl je bil zaposlen pri kotlu ter je stal nad odprtino na desk,i. Nenadoma pa je iz neznanega vzroka izgubil ravno- težje ter je omahnil v vrelo mastno tekočino. Sicer so nesrečneža takoj potegnili iz vrele "kopeli, vendar je zado-bil po vsem telesu strahovite opekline. Prepeljali so ga takoj k dežurnemu železniškemu zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa v bolnico, kjer je pa v strašnih bolečinah kmalu podlegel opeklinam. Tatovi Neki noči je bilo vlomljeno pri mesarju Jožetu Likozarju v Cerkljah pri Kranju, kateremu so tatovi odnesli veliko slanine in masti. Za tatovi je začelo takoj poizvedovati orožništvo, ki je kmalu našlo sled, katera jih je vodila proti Gradu k zloglasni Betonovi hiši. Tam so tudi našli ukradeno blago. Aretirali so nekaj članov tatinske družbe tudi v Šenčurju. ✓ -o-- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Zorka £itko, zasebna uradnica. — V Senožečah pri Postojni je umrl Emil Šturm, posestnik in gostilničar. — V Slovenski Bistrici je umrl Ignac Čečonik, dimnikarski mojster in ugleden možak. — V Idriji ob Bači je umrl zlatomašnik Leopold Stubelj. Rojen je bil v Rihenberku 1. 1862, v mašni-ka je bil posvečen 1. 1887. Skoro vsa duhovska službena leta je preživel v Velikem Dolu na Krasu. -o- Nesreča V ljubljansko bolnico je bila pripeljana iz Rožne doline Antonija Oražen, delavka z Gline, ki se je peljala s kolesom, pa je izgubila ravnotežje in padla ter se močno pobila, -o- Miril je, pa je bil tepen V Bukovici pri Vodicah na Gorenjskem so se pred hišo posestnika Franceta Bide nekega večera zbrali fantje, ki so najprej peli, nato pa zaičeli vriskati in razgrajati. Bide je prišel ha prag svoje hiše in začel fante miriti. Ti so pa začeli metati v hišo kaimenje in nato posestnika pretepli, da so ga morali odpeljati v bolnico. -o- Kaj napravi ljubosumnost Jože Vedenik, 31 letni delavec v Šeščah pri Sv. Pavlu pri Preboldu, je bil priden fant, samo malq čudaške narave. Neke nedelje popoldne j"e šel s svojo izvoljenko Pavlo Makovo plesat v neko gostilno. Videl je, da je Pavla plesala tudi z drugimi fanti, pa je postal močno ljubosumen. Zvečer je Pavlo spremil domov, se nekaj časa pogovarjal z njeno materjo in sestro, nato stopil k njej v sobo in kmalu sta odjeknila dva strela. Oba so našli mrtva. AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 16. maja 1939 (Metropolitan Newspaper Servite) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghS HN1TRP_ FEATURE SYNDICATE, Inc. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 189L. Izhaja vaak dan razun nedelj, ponedeljkov In dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Na rtov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto Za pol leta Za četrt leta £a Chltago, Kanado in Bvropo: — Za celo leto_$6.00 Za pol leta - 3.60 Za četrt leta______1.75 Posamezna Številka__3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Man-day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________— For half a year --- For three months_______ Chicago, Canada and Europe: For one year .....-........................—$6.00 For half year___3-00 For three months................— 1-75 Single copy ________________________— 3c Dopisi vafnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredniStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter Novcmb*r 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. krat bo naš Gospod sam po naših ustih govoril. "Takrat ne skrbite, kako ali kaj bi govorili, zakaj dano vam bo tisto uro, kaj govorite. Ne boste namreč govorili vi, ampak duh vašega Očeta, ki bo v vas govoril" (Matej 10. 19). Kakor se poroča je dobil praški nogometni klub "Sla-via" povabilo, da se udeleži nogometne tekme v Bukareštu, pa nemške oblasti niso dovolile odhoda iz Prage. To kaže, kako silno demokratično in Slovanom prijazno je nemško pokroviteljstvo ali varstvo na Češkem. Dr. Tisa je tega "varstva" res lahko vesel. na pri fari Marije Vnebovzete | zgrade, da se ne bomo več ta-v Collinwoodu pa prav lepa I ko tlačili v njej kot smo se v Nemci so začeli s kulturnimi prireditvami v Sloveniji, poroča "Kočevski Slovenec". V 32 krajih so otvorili podružnice "Švabsko-nemške kulturne zveze". Nemški list v Zagrebu "Deutsche Nachtrichten" piše: "Začenja se novo poglavje kulturnega življenja Nemcev v Sloveniji. Podružnice morajo biti zbirališča naših nemških rojakov v Sloveniji". — Taka Nemci skrbijo za svoje ljudi po svetu. Kulturnemu življenju in željam Nemcev bodo sledile še druge želje ... In teh želj naj se Slovani čuvajo. hvala za tako lep sprejem in tako gostoljubno postrežbo. Naj vam Bog stotero povrne. Bodite prepričani, da Smo bili prav zadovoljni. — Bog živi vse člane društev Najsv. Imena in njih dobre voditelje čč. gg. duhovnike. Jacob Resnik, preds. Zveze dr. N. I. -o- LOPATE POJO V LEMON TU Chicago, 111. Oni dan sem bil v Lemontu. me je firbec, če je res, da so očetje NOVICE OD SV. LOVRENCA Cleveland, O. Prvi maj, lep spomladanski dan. Vse se razcvita, vse na novo oživlja. Tudi katoličani moramo začeti pomladno življenje. — Znano je čitafceljem lista Amerikanski Slovenec, Rajh in država Velikonočna "Tagespost" piše pod naslovom "Vstajenje rajha" (vladarstva): "Rajh je več kakor država. Nemška država je tam pri kraju, kjer leži zadnja nemška njiva. Rajh pa sega dalje in obsega tisti večji tudi-od drugih narodov naseljeni prostor, ki potrebuje nemškega vodstva, da pride do prava in reda. "Rajh" je beseda, ki jo nima noben tuj jezik in ki se zaradi tega nikoli ne da prav prevesti... Ce reče Anglež "empire", tedaj je to v osnovi drugo pojmovanje o moči in gospostvu, kakor ono, ki ga oznamenjuje Ne- da se je v Clevelandu ustano-mec z besedo rajh." Samo ugotovimo naj na tem mestu, da je graški list izumil to razlago še le zdaj, po zasedbi Češkoslovaške. Prej take razlage tudi v nemških nacionalnih listih ni bilo. Še manj pa je bilo v nemški državoslovni znanosti prejšnjih dob. Kdor bo pogledal v obširne državoslovne knjige ali slovarje, ta bo povsod lahko bral, da dosledno istijo na primer nemški "rajh" in angleški "empire" in da tako tudi besedo razlagajo in prevajajo. Nemci hočejo biti res s svojo nadutostjo vedno v višavah. Ampak iz višav so pred dvajsetimi leti padli nizko. V takih višavah v kakoršne se zopet dvigajo se jim zna to ponovno dogoditi. -o- Dejavno krščanstvo Kakšno bodi naše zadržanje nasproti versko brezbrižnim in malodane brezvernim ljudem, se sprašuje veli-komestni apostol, pokojni dr. Sonnenschein. Na vsak način ne tako, da bi se jih ogibali, kakor da so že obsojeni. Ne smemo jih obsoditi, preden sami sebe ne presodimo, kaj smo sami vredni. Ne obsojajte, da ne boste sami sojeni, je dejal naš Izveličar ze vila zveza društev Najsv. Imena. V nedeljo 30. aprila je bila skupna seja vseh odbornikov, zastopnikov ter lajikov. Vdeležba je bila prav povolj-na od strani članstva dr. Najsv. Imena fare Miarije Vnebovzete v Collinwoodu, pri katerih se je seja vršila. Seve se je udeležil tudi duhovni vodja Rt. Rev. kanonik Oman, Rt. Rev. Mons. Hribar, Father Baraga ,in Father Celesnik. Bili so krasni govori, polni navdušenja. G. kanonik Oman so z navdušeno besedo bodrili vse člane Najsv. Im'ena in vse katoličane, da bi naj vsi katoličani meseca maja molili ter prosili Boga in Marijo za svetovni mir. Mir v družini je sreča, mir med narodi je sreča za narod. Vojska je nesreča in nje posledice veliko gorje. — Pa tudi med nami imamo sovraižnike. Ti so nasprotniki sv. vere. Proti tem se pa _ , , v ,,.,.,. i • t t • i • j • • moramo bojevati, ne z mečem Preden hočemo, da bi bili drugi dobri kristjani, mora-jin pHnom ter bombanii> boje. mo sami to biti. Kristjan, ki ni tako plemenit, resničen in pripravljen pomagati, kakor nekristjan, hudo pohujšuje ljudi in potrjuje tiste, ki ne žive s Cerkvijo v mnenju, da so boljši od kristjanov. Za kristjana, ki si ne prizadeva za krščanski red v svoji družini, čeprav vedno leta v cerkev, veljajo besede sv. Pavla: "Ako pa kdo za svoje, in zlasti za domače, nima skrbi, je vero zatajil in je hujši od ne- Kristjan mora s svojim življenjskim zgledom prepričevalno dokazati, da življenje s Cerkvijo človeka v resnici posvečuje in ga vodi na višjo stopnjo, kakor bi se mogel po vzpeti do nje samo s prirodnimi sredstvi. Kristjan mora zato nauke pridige na gori jemati resno, naj se mu še tako zdi, da gredo preko meje prirodno dobrega: tako na primer notranjo svobodo od sovraštva, lakomnosti in sko-posti, maščevanja in sebičnosti. Važna je tudi zahteva ljubezni do sovražnika in sicer ne hlinjene. Kako naj nekristjan ali pa brezverec spozna, da krščanstvo resnično človeka požlahtni, če tega ne zapazi na kristjanu? "Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in tako slavili vašega Očeta, ki je v nebesih." .• Potem moramo moliti, zelo moliti, naj bi Bog ne dopustil, da bi nevernikom naše slabosti in grehi ne služili za povod, da vztrajajo v svoji neveri. "Sklenite, da ne boste dajali bratu spodtike ali pohujšanja," beremo v pismu do Rimljanov. Molimo, da bi našim soljudem ne bil priza-nešen tisti sveti strah, ki jih more zbuditi iz njihovega duševnega sna in lahkomišljenosti. Hvalo in češčenje Boga, za katerega prikrajšujejo Stvarnika brezverci, moramo sami nadomestiti s poglobljeno vero in predanostjo Bogu in s podvojeno ljubeznijo do našega sočloveka. Če se tako ravnamo na tem svetu v skupnosti s tistimi, ki so Boga pozabili, potem bo naše življenje kakor luč, ki skrivno obdaja vse naše soljudi. Bo kakor angel varuh, M hodi za njimi, kadar v nedeljo stopajo mimo naših cerkev, v katerih se doprinaša dar izveličanja. Naše življenje jih bo neopaženo, pa z vso gotovostjo prisililo, da si postavijo vprašanje o smislu svojega življenja. In če nas bodo kaj vprašali, ne bomo potem v zadregi, kaj bi jim odgovorili, ker bodo za našimi besedami stala naša dela- Ta- vati se moramo z besedo in pisanjem ter dobrimi zgledi. Le dobri zgledi bodo več zalegli kot tisoče dopisov. Ce pa mi ne živimo po naukih sv. vere, na kaj naj se opiramo? Najpoprej živimo sami vzgled-no življenje, potem pa skušaj-mo svoje prijatelje pridobiti ?a pravo versko pot. — V zadnjem času so se nasprotniki zelo raztogotili, ker zveza društev Najsv. Imena jim stopa po prstih. Toda, ako ste še tako hudi, ali če nas imate še za tako velike hudodelnike, ne bomo poprej mirovali, dokler bote vi naše versko prepričanje napadali. Mirovali so v Rusiji, Španiji — in posledice tega mirovanja so bile strašne. Bili so še večji sovraž- niki vere Kristusove kot rimski cesarji Neron, Vaspazijan, Dioklecjan in drugi, pa so vsi žalostno končali, vere pa niso mogli uničiti. Tudi vi jo ne bote. Res, imate nekaj uspehov, to je da ste s svojim brezverskim pisanjem že več rojakov odtujili verskemu prepričanju. Toda, za to vaše hudobno delo bote po smrti dajali odgovor. Gorje tistemu, ki bližnjega pohujša. — Seveda, vi, ko pišete čez vero, cerkev in duhovnike, tudi pravite, da je po smrti vsega konec. Vse vere, ne samo katoliška pa učijo, da človeška duša še tudi po smrti živi. Ali so mar vsi ljudje v zmoti in samo vi bi naj bili izjem«. Mar samo vi veste resnico, ko tajite Boga? — O le nikar ne mislite, da ste na pravi poti, marveč si raje mislite, da živite v veliki zmoti. Pa še je čas, da popravite zlo, katerega širite po brezverskem časopisju med dober slovenski narod,. Pišite čez, izkoriščevalce delavcev kolikor hočete, 'vsi pripozna-mo, da nas izkoriščajo. Cez vero, čez cerkev, čez duhovnike in čez tiste, kateri zagovarjajo versko prepričanje, pa nikar ne pišite, saj so oni naši pravi prijatelji. — Pa, vem, da je to brezplodno besedičenje in te besede ne bodo koristile pri urednik,ih veri sovražnem časopisju. Želim pa, da bi tisti, kateri dobivate veri sovražne liste v hišo ne omagali in da niste v nevarnosti med onimi, da izgubite najdražje. Zapisano stoji: Kaj pomaga če celi svet pridobim, na duši pa škodo trpim? Vi člani društev Najsv. Imena v Clevelandu in po celi Ameriki kličem vam, da bodimo vstrajni. Zagovarjajmo našo najdražjo svetinjo, ki je zaklad sv. vere, po kateri zveličamo svojo dušo. In če ijas za to sovražijo in vse hudo čez nas govore, naj le govore, plačilo dobite za to po smrti. C. g. monsg. Hribarju in vsem članom dr. Najsv. Ime- Gnal kar pravijo, začeli. Res ni bilo le raca kot toli-krat marsikaj slišimo, kar ni res. Samostan se je začel dvigati na hribčku nad sta.ro cerkvico. Pa kako hitro gre delo od rok. Presnete mašine. Izkopala je velika mašina z svojimi žerjavi fundament kar v treh dneh. Zdaj že cementi-rajo podlage. To povem, da sem se čudil, kako to kopljejo. Pričakoval sem, da bom našel luknjo, najmanj dvajset čevljev izkopano, pa gradijo ta klošter na bolj 'moderen način, mesto, cla bi globoke luknje kopali, cementne stene kar v tla postavijo, potem bodo pa zemljo na te stene nametali. Pravzaprav sem že videl ta način zidanja. Tudi v starem kraju. Zlasti, kjer je bolj vlažna gruda. Postavijo fundament, potem ga z smolo obmažejo prav vsega, zatem pa, vse funda-mentno ogrodje obmečejo z zemljo. Upamo, da bo vse držalo. Zvedel sem tudi,da ibodo do koncem maja imeli že vogelni kamen pripravljen, torej delavcem še hitro gre. Stavba je 190 čevljev dolga, 80 čevljev široka. Cerkvica bo v sredi dveh kril. Kakor sem videl po planih, bodo imeli vse office, jedilnico in shrambe v base-mentu, dvoje nadstropij je pa odločenih za stanovanja, blizu 45 ali 50 sob da bo. Arhitekt je poljske narodnost, priporočen je bil očetom! po višjih cerkvenih krogih, je že več takih stvari postavil, tudi poljska cerkev v Lemontu je,njegovo delo. Arhitektu je ime M. Strelka. Gradbeno delo pa vrši Cikaška "Local Construction Comp." Kot poročevalec seiri se zanimal tudi za druge nove stvari, ki se pripravljajo gori v Lemontu. Videl sem dva naša rojaka: Mr. Cagrana in Mr. Kobala, da pripravljata velik paviljon, ki bo skoro 40 fitov dolg in širok. Spraševal sem' kaj bo pa to? Pa sta mi dejala: uta, ki bo v slučaju dežja romarjem prav prišla, pa tudi obiskovalcem bo dobrodošla, da se skrijejo vanjo v slučaju hude ure. Stala bo baje na hribu, sto čevljev od grote. Slišal sem tudi to, da bo novi romarski dom stal na drugem hribu, tako da bo cesta vodila do njega od novega samostana, pa še naprej do grote. To bo pa res vse spremenjeno v Letoiontu. Romarska hišica bo v lepem zatišju, upamo, da jo fathri dovolj veliko stari. Tista jim pa res ni nič kredita delala. Do prostora, kjer bo novi samostan, vodi nova cesta, tudi to sem opa'zil, gre mimo hlevov in vrta navzgor proti hribu. Upamo, da ne bodo hlevi ostali, kjer so, to bi bila pa res lep okvir novi podobi. V Finžgarjevem domu sem pa izsledil karpenterje, ki delajo panje za čebele Fr. Johna. Po številu teh panjev bi sodil, da bo letos medeni piknik prinesel pet tisočakov. No, saj jih bodo rabili. Stroškov bo dosti, Cas je tudi Fr. John, da ste toliko modernizirali. da bote po amerikansko čebelarili. Tisti čebeljnak se m,i je zmiraj zdel kot igrača, ki ga je čebelar raje gledal kakor pa čebele. Zadnjič sem siišal, da po ameriško čebelar-jeno, vsak panj prinese 50 dolarjev na leto. Želimo Vam, Fr. John, da bi se tudi pri vas to izpolnilo, potem bo mogoče samo z izkupičkom medu postaviti prepotrebni romarski dom. To bo res lepo sedaj, da bodo tudi ro'marji in frančiškani prišli do svojega poštenega doma. Doslej so imele čebele in "čikice" in druge domače šivali bolj udobno stanovanje kot ljudje. 30. majnika pa le v Lemont, ljudje na prvi' blagoslov. Upam, da bo lepo vreme, saj koncem maja: se navadno oblaki razkadijo. Od sv. Štefana bo velika truma prišla, pa od sv. Jurija, pa Waukegand, Jolieta ,in še Milwaukee. Že firbec te mora .nagnati tisti dan v Lemont, če te že pobož-nost ne. Poročevalec ■-o- NEBNA PRIKAZEN NAD Dogodki MflSkrrendB* Ameriki BERLINOM Berlin z okolico je letošnjo pomlad videl nenavaden in redek naravni pojav: "solnčni steber". Kmalu po solnčnem zahodu, okrog 7, se je nizko na zahodnem obzorju prikazal svetel ste-be ,ki je tako visel na nebu skoraj celo četrt ure. Bilo je videti, kot da od nekod odsevajo v nebo žarki žarometa. Pojav je imel veliko opazovalcev tako med strokovnjaki kot med navadnimi zemljani, ki znajo presoditi značaje vseh naravnih pojavov. Gre pa za "solnčni steber", ki lfastane nekako tako kot ledene rože na oknih: Pri mirnem in toplem vremenu, ki v letošnji pomladi prehaja že skoraj v vročino, se v spodnjih zračnih plasteh delajo vodeni hlapi, ki se potem v obliki pare dvigajo v višje zračne plasti. Večkrat ta para doseže višino nekaj kilometrov, kjer zmrzne in nastanejo lepi, zelo majhni ledeni kristali. Žarki solnca, ki je že zašlo za obzorje, zadenejo ob nje, kar da poseben odsev, "solnčni steber", kot lepo odsevajo ledene rože na oknih. Na isti način bi mogle nastati tudi kake druge svetle oblike, kri, krog ali podobno. Kot se rado zgodi pri takih pojavih, je tudi ta "solnčni steber" prebivalstvo nekoliko zbegal, češ, da spet kaj "pomeni". Poroka Cleveland, O. — Preteklo soboto 13. maja se je poročila Miss Helen Arh, hčerka Mr. in Mrs. Louis Arh z East 161st Street z Mr. Clifford Verder-ber z Elk Ave. Poroka je bila v cerkvi Marije Vnebovzete ob 9 uri. Smrt na zapadu Renton, Wash. — Tukaj je 9. aprila umrl rojak Jožef Plaveč v starosti 54 let. Doma je bil v Kneža vas na Dolenjskem. Zapušča žalostno vdovo, enega sina in tri hčere. —-R. I. P. Povožen Calumet, Mich. — Ko je te dni nekega jutra šel ob eni popolnoči rojak Martin Chopp po Oak cesti, je pridrvel za njim neki avtomobilist, ki ga je podrl na tla. Chopp je bil pripeljan v bolnišnico, kjer so ga, zdravniki pregledali in pro-našli, da je dobil več ran po životu, vendar na srečo nobene nevarne. ■i Poroka in drugo iz Clevelanda Cleveland, O. — V cerkvi sv. Družine na 131st in Corlett St. se je poročil preteklo soboto 13. maja Mr. Frank Gubane, sin tukaj poznane in priljubljene Gubancove družine z Waterloo Rd. z MiSs Libby Prikryl. — V Glenville bolnišnico se je moral podati zaradi operacije poznani wardni vodja in trgovec. John Rožanc. — Žalostno vest iz stare domovine je prejel poznani slovenski gro.ser John Mavsar na St. Clair Ave., da mu je v Koroški vasi, fara Podgrad pri Novem mestu umrla mati Marija v starosti 65 let. Zapušča sina in hčer, tukaj v Ameriki tudi že omenjenega sina in hčer Marijo poročeno Grego-rič. — V Glenville bolnišnico je bil odpeljan Anton Marko-vich s Sarajnac Rd. — Istotako je bil odpeljan v Glenville bolnišnico tudi poznani barvar in slikar Ant. Jerina. —Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Frank Turek in jim podarile krepkega fantka. Mr. Fr. Turek je urednik "Glasa SDZ". — Ameriške državljanske papirje je na zvezni sodniji v Clevelandu zopet prejelo več naših rojakov in rojakinj. Letos je v Clevelandu dobilo drugi državljanski papir že 214 naših ljudi. — Žalostno vest iz starega; kraja je prejel Mr. Valentin Plesec z Waterloo Rd., da mu je v Ljubnem na Štajerskem smrt ugrabila brata Martina, starega 77 let in sestro Ano, staro 82 let. Tukaj zapuščata že omenjenega brata in sestro Josephine Plesec. ■-o- Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk. "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" Tudi Magra je stala pred skrivnostno belo oblečenim tujcem, ki je stal poleg tako veličastnega, nesrečnega praznega prestola. "Mi vam ničesar nočemo. Zak^j nas zadržujete, zakaj nas hočfte umwiti?" je začela Magra. — "Ko se vrne resnigsn bog, izvesta vse," reče belo oblečena postava . . , Nekako v istem času, ko sta stala Magra in Gregory pred temi resnimi belimi možmi, je v precejšnji globočini skrivnostnega jezera Horus sem pa tja švigala bela d april 1939. — Že nekaj | casa je šel med verniki v Devinu I S'as, da hočejo premestiti splošno spoštovanega župnika Sta-; nica in na njegovo mesto imenovati nekega Biancarosa, ki je bil : doslej v Doberdobu Da preprečijo te nakane, so verniki v.lo-spomenico pri goriškem nad-*ofu Margottiju. Ta pa je spomenico kratkomal izročil policij-upravi, v nadaljnje postopale. Policijski organi in karabi- vati U S° po vas* izPraše- ,0s®be, ki so spomenico pod- ' e> m so na vsak način hoteli ja p °d koga izvira ta akci" ■ rav tisti čas, ko so varnost- 1 °rgani tako postopali v Devi- ' Je bil župnik Stanič na ordi- rekr -V GoricL Tam 50 mu I vili * k"^ Se nikar ne Vrne V Dg" I čp"' i r ga bodo tam aretirali, da je on dal spodbudo za »Pomenico. Zaradi tega se žup- niti č sploh ni smel več vr-je 1 svoje vernike, temveč ^r>m°T,al lla novo službeno me- sto v Kamnje. ' Št V'j Tatovi naša^laPri Vipavi. - Tudi ' čo, da Vas Je d°Živela sre-tov i--''0 Je obiskala družba ta-vino o- SOpSkušali vdreti v trgo- so hoteli vranCa Premrla" Priti io p-dsob0provdf.lno sl:ozi mT : sre^a spala 1 katen Sta pa k Pomočnik ^f n'acl Sin Jank0 in začeli rugjti f Ko 30 tatovi niča pik,! ,! sta se ^lade- PotePuhomtatin 0dgnala" zato So vd ,Pa t0 m slo v račun, Vouk: SvV g°Stiln° g6' Ma" bo so Briši- gostilniško so-dobjlj 120 • V kuhinjo' k-ier 80 ročni pi^rSg0£p0dinjhl P°" & so tudi nc- m sladkorja. Orožniki se pridno tudijo, da bi izsledili nevarne rokovnjače, toda dozdaj še zaman. — Pred dnevi smo pokopali Frančiško Trošt iz Poreč, rojeno "Durn" iz Manč, staro 58 let. V tržaški bolnišnici so jo operirali na jetrih. Drugi dan po srečno uspeli operaciji se je je lotila pljučnica. Ker je imela slabo srce, so zdravniki obupali nad njenim ozdravljenjem. Na prošnjo domačih jo je zato tržaški Rdeči križ pripeljal domov, kjer je že drugi dan izdihnila svojo dušo. -o- Novi grobovi V Šturijah na Vipavskem sta umrla 89 letni Anton Terčelj, oče zidarskih mojstrov Angela in Rudolfa in 94 letna Marija Repič, šivilja. Pokojni Terčelj je bil zaveden krščanski mož in priden gospodar, Repičeva je bila skromna, dobra ženska. Oba sta uživala splošno spoštovanje. -— Na Kalu pri Stržiščih pod Črno prstjo se je za vedno poslovil posestnik Lenart Bizjak, po domače Hintner, star 86 let. Kot znan drvarski mojster je pred vojno prehodil veliko sveta. S trdim delom in varčnim gospodarstvom je lepo skrbel za svojo družino. -<- V šempaski župniji so pokopali gospo Angelo Štrukelj, gospodinjo daleč okrog znane Štrukljeve gostilne na Lijaku pod Ozeljanom. Zadnje čase jo je bolezen hudo pritiskala in je veliko pretrpela. Dočakala je samo 50 let. Bila je skrbna mati in dobra gospodinja. — Iz Sp. Idrije nam poročajo: V Češnji-cah pri Idriji je umrla Marijana Kokel, zgledna gospodinja in dobra krščanska žena; v Krnicah pa 18 letni fant Jožef Kumar za posledicami udarca na glavi. IZKUPIL JO OD DEKLET KRATKE NOVICE Aretirana obsojenega begunca. Kakor poroča "Gaz-zettino", se je zglasil na ka-rabinjerski postaji v Podkraju 24 letni Andrej Šajn. Prišel se je informirat glede svojih vojaških obveznosti, ker so mu rekli, da bo tudi on vpoklican k vojakom. Na postaji pa so ga ustavili in aretirali. Šajn je bil že pred nekaj časa od goriškega sodišča obsojen na eno leto„ posebnega policjskega nadzorstva. Med tem pa se je odpravil, čez mejo. Vrnil se je šele te dni. Šajna so odvedli v Gorico, kjer se bo vršil proti njemu bržkone poseben proces zaradi kršitve določb o policijskem nadzorstvu. Edw. C. K. Reed, dijak s harvardske univerze, si je privoščil svojevrstno šalo, namreč, da se je oblekel za dekleta in'je kot tak šel v kontest v vrsti dijakinj Wellesley kolegija v trkljanju obročev ter je pri tem kontestu tudi zmagal. Dekleta pa so prišla na prevaro in se maščevala nad fantom s tem, da so ga pognala v Waban jezero. Slika ga kaže, ko leti v vodo. Beseda o tem m onem ZAKAJ KOMUNIZEM NI ZDAJ VEO DOBER IN ZAKAJ JE DEMOKRACIJA ŠE LE ZDAJ DOBRA? Piše: And. Tomeo Trst. Ker se mu je spodrsnilo je 14 letni Leopold Rovter zadel v šipo neke izložbe in jo razbil. Pri tem je dobil številne rane po rokah. * Devin, Pod avtomobil je prišel 61 letni Ivan Boškin, ko se je vračal z dela domov. Za-dobil je smrtne poskQd'be in je kmalu potem umrl. Podir,elec. V goriški bolnišnici je umrl Mihael Golja, star 70 let. Bil je nad 40 let član cerkvenega pevskega zbora. VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE V .vasi Krnski grad so dalje časa opažali, da na nekem prostoru hira drevje brez vidnega razloga. Sedaj so tam začeli kopati in so trčili ob staro grobišče, ki ga bodo v doglednem času odkrili. — 100.896 mark je nabrala nemška delovna fronta za zimsko akcijo na Koroškem. — 76 letnega Matijo Melcher-ja iz Gornje vesce je udaril konj in mu zlomil desno nogo. — Na celovškem učiteljišču je letos na- pravilo zrelostni izpit 33 dijakov. Na bel jaški višji šoli za fante je maturiralo 40 in na šoli za dekleta 27 dijakov, 110 maturantov pa ima letos, celovška višja šola. — Iz boroveljske slaščičarne Cigovc so neznanci od nesli 30 mark in precej sladkarij. — Ravnatelj celovške kmetijske šole g. Halenta je stopil v pokoj. Vodil je šolo nad 30 let. — Za župana v Štefanu na Žili je bil imenovan posestnik Leitner iz Št. Pavla. —, V deželi se vršijo nabori za letni 1906, 1907, 1-910. — Pri vožnji si je zlomil nogo Albin Gutovnik iz pliberške okolice. — Franc VI-ček, trgovec v Železni kapli, je bil vsled prestopka deviznih odredb obsojen na 3 mesece zapora in 4000 mark globe. Povodom neke tatvine so našli pri njem 17.146 dinarjev in knjižico pre-valjske hranilnice. — V Dobrli vesi si je pri padcu s kolesa zlomil nogo 5 letni uradniški sinko Rudolf Krainz. — Pri Štefanu na Žili je nenadno začel goreti gozd. Omejili so požar delavci šmohorskega in čaškega taborišča. — Dež. vlada je pozvala vsa zasebna elektro-podjetja, da znižajo cene za električni tok. nika čez most v Arji vasi. Ko je prišel na most, se je ta pod njim podrl in zadnji del avta je padel v potok. Nesreča je zadela Korelna, na katerega je padel sod in mu prizadejal zunanje poškodbe, da je njegovo življenje v nevarnosti. Poškodovana je bila pri tem tudi Angela Kos. -o- Eksplozija V skladišču trgovine Eraa-r.uela Grasselija v Sljvnici pri Celju je eksplodiralo več kilogramov smodnika, ki je bil shranjen v leseni omari. V neposredni bližini je bilo po tleh razstresenega nekaj žvepla in nekaj zrn smodnika. To zmes sta vajenca, ki sta bila v skladišču, zažgala in od tega se je vžgal tudi smodnik. Pri eksploziji je 16 letni vajenec Lenarčič dobil hude opekline po cbrazu in rokah, lastnik Gras-seli ima pa do 10.000 dinarjev rkode. i TO IN ONO IZ DOMOVINE Obstreljen V ptujsko bolnico je bil pripeljan 26 letni slikarski pomočnik Jože Kokol, katerega je po nesreči obstrelil neki njegov tovariš in ga hudo poškodoval. Podlegel V mariborski bolnici je podlegel poškodbi z motornim kolesom 32 letni posestniški sin Anton Potočnik iz Zreč pri Konjicah. Ko je v polnem diru drvel z motornim kolesom po cesti pri Slovenski Bistrici, se je pod njim strlo ogrodje ter ga vrglo v loku v obcestni jarek, kjer je obležal nezavesten s počeno lobanjo in hudimi notranjimi poškodbami. -o- Karitativno delo Siromašna kuhinja v Dolnji Lendavi je o Velikinoči končala za to sezono, samo najrevnejši otroci in sirote bodo še za naprej deležni toplega kosila. Pod vodstvo'm katehe-ta Janka Verbajnška in o-skrbovana od tamkajšnjih šolskih sester, je ta javna ustanova razdelila v teku petih mesecev med 152 revnih šolarjev 16.480 toplih kosil. -o- V vodnjak je padel Zidar Ciril Muhič v Terbe-govcih je hotel popraviti vodnjak. Privezal se je na vrv in se spuščal počasi v globino. Pa se mu je na nesrečo vrv utrgala in Muhič je strmoglavil v globino. Da p^dec ni bil smrten je preprečila voda na dnu vodnjaka. Dobi'1 je pa močan pretres in hujše notra- nje poškodbe, katere si zdravi v ptujski 'bolnici. o- Mlad je začel Neki, 12 letni deček je v prepiru napadel 16 letnega naj emniko Vega sina Maksa Catra iz Pečovnika, pri vCelju in ga zabodel z nožem, da je moral Cater iskati pomoči v bolnici. Velika škoda Nad 50.000 dinarjev škode irpi posestnik Josip Koser iz Lonnanja v Slovenskih goricah, ker mu je požar upepelil domačijo. -o- Nenavaden primer Nenavaden primer smrti se je primeril v Prekopi blizu Vranskega. Pri Ciz'ejevih je že dolgo bolehala dorriača hčerka, ki ni mogla hoditi in njeno stanje se je naenkrat zelo poslabšalo. Ravno tedaj pa je obolela tudi mati; ki je dobila hudo hripo. Ker je imela slabo srce in je bila že poprej večkrat bolna, sta bila poklicana dva zdravnika, ki sta zelo podvomila nad njenim ozdravljenjem. V tem je hčerka izdihnila in ko so se pripravljali da odnesejo mater v drugo sobo, da napravijo prostor za mrtvaški oder hčerki, .'o videli da tudi ona že umira. Izdihnila je dve uri za hčerko. Tako sta skupno ležali na mrtvaškem odru. Most se je podrl Avtoprevoznik Karol Dolin-šek iz Celja je peljal p tov Veste kaj vi, komunisti — ah pardon! — "demokrafi", pri vsi svoji prefriganosti ste naredili eno veliko napako, ko ste svoje dete komunizem prekrstili na ime "demokracija", ker svet u-pravičeno misli, da pri tem nimate dobrih in čistih namenov in da pravilno in logično sodi, da če vaš komunizem ni bil za nič, da je tudi vaša "demokracija" enako za nič, da kakoršen je bil brat, taka ali celo slabša je zdaj tudi njega sestra. V nasprotnem slučaju pa, da je "demokracija" boljša kakor je bil komunizem, nastane pa zopet vprašanje, zakaj je pa "demokracija" še le zdaj dobra in zakaj ni bila dobra prej? Kako ie vendar to, da so se komunisti prelevili v demokrate še le zdaj, ko je demokracija že toliko prestala in pretrpela od svojih zatiralcev fašistov in nazijev in kako je to, da so se na demokracijo spomnili še le zdaj, ko je ista že od vseh strani tako ogrožena ? Vidite, ta le vprašanja nas delajo nemirne in do novih demokratov nezaupljive. In da nas ta nezaupljivost do "demokratov" gotovo ne vara, nam jamči to, da se tudi prej v nezaupljivosti do komunizma nismo varali; v tej nezaupljivosti so nas najbolj potrdili komuni-ti sami, ko so komunizem zavrgli in iz njega preskočili v demokracijo. Kakor komunisti, tako utegnejo enkrat zginiti tudi "demokrati" in se bo na njih mestu pojavilo Bog ve kaj zopet novega, ki pa isto tako ne bo imelo obstanka in trajne veljave. Vsaj v tretje rado gre. Ce nam vi, komunisti ali demokrati ali antifašisti ali kakor se že hočete imenovati po starem ali po novem, po vol j no odgovorite na vsa naša vprašanja glede vašega komunizma ali demokracije in če vsem v svojem lejanju dokažete, da ste vredni našega zaupanja in da imamo vi in mi skupne cilje in interese in da smo vsi eno — ako se vam to posreči, kdo bo tega bolj vesel kakor ravno mi katoličani, ko bomo v vas mesto savražnika imeli svojega prijatelja. če do tega srečnega sporazuma in kompromisa med vami in nami pride, potem bomo pa šli — sktipaj plesat. . . IZSELJENSKI ZBORNIK Rafaelova Družba iz Ljubljana je nam poslala nekaj izvodov "Izseljenskega zbornika". ki vsebuje številne informacije za slovenske izseljence po svetu. Zanimiva knjiga. Stane s spoštnino samo 50c. Naročila pošljite na Knjigarno Amerikanski Slovenec, 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111» GUZAJ je tiskan v knjigi in tisti, ki so popraševali po tej knjigi, jo zdaj lahko dobijo. Povest "Guzaj" je znana iz objave v "Araer. Slovencu". Knjiga stane s poštnino. .. 60 centov. Naroča se od: | KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. g Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1BRJOHN J. SMETANA OPTOMETRIST š 1801 So. Ashland Avenuo | Tel. Canal 0523 g y Uradne ure: vsak dan od 9. s zjutraj do 8:30 zvečer. a ej mmmmmmmmmmmmtmm. M. KLARICH I SON STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 GRADIMO BSnBMBSMBnDBBBH novo hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave. Društvo® sv. Jožefa ŠT. 169, K. S. K: J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do SS. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg .izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Frank Matoh, predsednik, Frances Dolinar, blagajničarka, John Pezdirtz, tajnik, 778 E. 156th St., Tel. Gl. 7120 John Trček, boln. tajnik, 15508 Holmes Ave., Tel. Lib. 9S76 Zdravniki: Dr. Skur, dr. Perme in dr. Stosny. Stran *4 XMERIKA.NSKI SLOVENEC Torek, 16. maja 1939 TrrrDmmnranjnDnninimi <» Podkrnoski gospod" Dolores Vieser: — ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj. "Se nadejam, da pridete! In kaj kmalu! Če vam je všeč — v nedeljo bom praznoval malo slavnost, kajti mojster Karlo je doslikal prelaturo." "Morda pridem," veli Lenart trudno. Rad bi, da bi opat slednjič že odšel v svojo sobo. Lenart stopi k odprtemu oknu, skozi katerega ga poboža mehki zrak poletne noči. Tedaj se nečesa domisli . .. živahno se okrene: "Gospod opat, nocoj ste prišli čez Dravo? Ali niste tam srečali kol z volmi?" "Sem, na mostu," odgovori Virgilius, "kaj je z njimi?" "Nič posebnega," reče Lenart hladno. "Mislil sem si le, da nemara ljudi poznate." "Kolikor vem od drugih, pač," pripoveduje zdaj vneto opat. "Bil je stari Samo z Živega Blata s hčerjo. Sta slovenska barbara, ampak deklica je lepa. Slovanski obraz ji seveda nima nobene klasične dovršenosti, postava pa bi ji zaslužila, da jo kdo vkleše v marmor." V Lenartu se spet zgane srd, sam ne ve zakaj. Vesel je, da se opat zdaj vendafle dvigne od mize in z zadržanim zehanjem prizna: "Truden sem." Lenart stopi k mizi in vzame svečo. Ne čuti utrujenosti, samo nepokoj. Posveti opatu in slikarju čez mostovž in vošči obema lahko noč. Potem se vrne v obednico in stopi s sve-!o pred podobo svetega Vida. Dolgo stoji pred njo in jo gleda z mračnimi očmi. Opazuje ogenj, ki šviga pod kotlom, in svetega mladeniča, ki zre v nebo s čudno spačenim smehljajem, polnim bolečine in blaženosti. Vidi grozovitne sodnike in krvnike, kako se reže na stari tabli, toda nad tem svetom sile in sovraštva sije nebo, polno krasote, in se že odpira, da sprejme zmagovalca. Opat je govoril o veselju in lepoti. Lenart se zasmeje tiho in posmešljivo. "Kdo ima zdaj prav?" zamrmra sam predse. "Mi je vseeno! Pravica je vendar moja volčja: Jaz sem gospod!" Na večer tretjega dne, ko so se že vzdi-govale megle iz Živega Blata in se je zgodnji mesec ogledoval v Zablaškem jezeru, stopi Alenka čez prag dvora. Gre z bosimi nogami do ograjenega studenca, ki se blešči blizu seči, poklekne in pobožno postavi dve leseni skodelici na sivo kamenje, ki obroblja vodo. Roke si prižme na srce in strmi z velikimi očmi v daljne Karavanke. "2alik žene," zašepeče pojoč, "ljube 2a-lik žene, slednji večer vam prinesem mleka in rumenega surovega masla in belega kruha — pa — če spi, tedaj naredite, da bo moral sanjati o meni!" V svetlem siju, ki ga spleta luna okrog apnenčastih vrhov Karavank, meni Alenka, da vidi bele pajčolane vil. Nemara, nemara pridejo dobre žene in se posladkajo iz skodelic. Pastirček jih je že nekoč videl. Ali je res, da imajo svetlozlate lase, ki jim segajo do tal? Alenka vzdihne in si potegne temne kite skozi prste. Ce bi imela plave lase in modre oči kakor Žalik žene, tedaj bi bila nemara všeč gospodu, toda lasje so ji čr-norjavi kakor Živo Blato in oči sivozelene kakor Drava. Gospod pa je bil videti kakor svetli Beli bog. Alenka ne sliši korakov, ki se bližajo sem od hiše. Šele ko jo pokliče očetin glas: "He, Alenka, kaj pa delaš tako pozno na poti?" se zbudi iz svojih sanjarij. Deklica skoči na noge in stopi pred studenec: "Je tako lepo zunaj, oče!" Stari jo pogleda temno in nezaupno. "V hišo pojdi! In ... kaj je to?" vpraša strogo, ko zagleda preko njenih ram skodelici. Alenka temno zardi in povesi pogled k tlom. "Za Žalik žene, oče," zajeclja. "Cemu?" vpraša Samo.. Alenka spet dvigne oči in odgovori z rahlim nasmeškom: "Saj ste rekli, da bo dež in sem si mislila, morda nam bodo dale dobre žene vendarle, da pospravimo rž, če ..." Samo jo odirne vstran: "Nocoj ne bo dežja in zadnja rž bo navsezgodaj tudi že pod streho." Pri tem prevrne skodelici z nogo, da steče belo mleko kakor potoček v travo. Nato prime deklico za roko in jo vleče s seboj v hišo. Alenka se trese po vsem telesu. Pri vratih se oklene podboja. "Oče," reče in kljubestno golta solze, "Žalik ženam ste razlili mleko ... preklele vas bodo, če ne bodo našle ničesar." Nato Samo samo mirno odvrne: "Žalik žene so modrejše od tebe. Zdaj pa spat!" Samo zarine zapah na duri. Alenka steče gori po lesenih stopnicah. V rjavi kamri zgoraj se vrže na obilne vezene blazine, ki so nametane na posteljo in si zarije ih-teč glavo v hladno hodnično platno. "Tako kasno pride moj srček," vpraša blag, stari ženski glas iz temnega kota, kjer stoji velik naslonjač, "saj bi te bila skoraj zaspala — Pa kaj — kaj je? — Kdo te je žalil?" Hlastno, od zaspanca pijano pridroben-ti drobna ženica skozi veliko kamro in se skloni čez jokajočo se deklico. S tresočimi se prsti jo poboža starka po razpletenih laseh in vpraša prestrašeno: "Alenka . . . kaj ti je? Zakaj se jokaš? Povej mi no, Alenka — Alenčica!" Deklica ne odgovori, vzdigne samo glavo in jo nasloni stari ženi pošev na ramo. "Le razjokaj se, srček, in potoži svojo bol stari Suzi! Te je oče okregal? — Povej ! — Si bolna? — Saj si zvečer še pela? — Ali ti ni preljubi poslal pasu, ki ti ga je bil obljubil?" "Ne, ne, Suza, pusti me!" zaihti Alenka in si zakoplje prste v lase. Joka tako silno in divje, da postaja ubogo Suzo kar strah. "Zakaj si tako žalostna, golobička — ne smeš biti žalostna! Saj si moja Alenka, moje najlepše detece, dosti lepša od vseh deklic v deželi! Naj one jokajo, ki so mr-šave in grde!" Alenka samo stresa z glavo: "Druge deklice . . . one so — srečne!" bruhne iz sebe (Dalje prih.) NOVICE IZ ČEŠKE Praga, aprila. delo v Nemčiji, najbrž zato, Češki listi prinašajo med drugim poročanjem naslednje zanimive podrobnosti o življenju Češke pod novimi gospodarji : Ker se je nemška vojska pritoževala, da češko prebivalstvo zna dosti manj nemščine, kakor pa so pričakovali ia to celo po večjih mestih, so nemškim vojakom razdelili priročnike za češčino z najpotrebnejšim besedjem in stavki za navadno občevanje s Čehi. Med temi stavki za vsakdanjo rabo so na primer: "Ali bi se vaša dekleta hotela zabavati z našimi vojaki in iti z njimi nocoj plesat?" — "Pustite politiko in rajši odprite shrambo." — Imamo nalog zapleniti ves Živež. — "Mi nismo vaši so-vralžniki, marveč prijatelji" — itd. Tujim časnikarjem je še vedno prepovedan dostop na ozemlje češkega in moravske-ga protektorata. Tisti pa, ki so v Pragi, smejo pošiljati svojim listom v tujino samo pregledana! poročila. Romanje h grobu neznanega vojaka pred magistratom je z začetkom aprila ponehalo. Do konca marca' je prihajalo dnevno do desettisoč ljudi z vseh strani Češke in Moravske tja polagat cvetje. Z zadnjim marcem je pa nemško vojaško poveljstvo postavilo pred ta spomenik redno vojsiško stražo. Iz službe je bilo dozdaj odpuščenih 80 odstotkov vseh častnikov bivše samostojne češke vojske. Oblasti so vsem sporočile, da se lahko priglasijo kot brezposelni in bodo dobivali od države primerno podporo. Za podporo se je o-glasilo dozdaj blizu 3 odstotkov odpuščenih oficirjev. Po vseh čeških krajih so že nekaj- nabiti razglasi, na katerih nemško vojaško poveljstvo vabi Čehe, naj se priglasijo za delo v Nemčiji, kjer potrebujejo zaradi izostanka sezonskih delavcev od drugod veliko delovnih moči pri sajenju sladkorne pese. Uspeh razglasa ni zadovoljil in se na pri- mer v Brnu ni vpisal nihče za še ure. ker potrebujejo poljske delavce Čehi doma. Množe se poročila o številnih prometnih nesrečah zlasti na samotnih cestah. Listi pripisujejo nesreče uvedbi novega voznega reda, ko je treba voziti po desni, namesto po levi, kakor v stari republiki. Žrtve nesreč so skoraj povečini šoferji nemških vojaških tovornih avtorrfobilov. Oblasti so zaradi nesreč izdale že več strogih opominov. Glaivno koncentracijsko taborišče za sumljive osebnosti ie v Taboru blizu Prage, kjer je doma bivši predsednik republike dr. Beneš. Prostora je v taborišču za nad 15.000 glav. "Celo otroci so tu okuženi", piše Johan Gotz, nadzornik nemške politične policije za Češko v glasilu te organizacije "Schwarzes Korps", ko poroča o političnem stanju v če-škomoravskem protektoratu. Prehudo šalo si je dovolil kapelnik neke znane kavarne na Vaclavskem trgu, ki je dal zaigrati Chopinovo "Pogrebno koračnico", ko so na dan prevzema oblasti po protektorju Neurathu stopile v kavarno najodličnejše nemške osebnosti. Kapelnik je bil poslan v koncentracijsko taborišče. -o- URE S SPRIČEVALI Na Angleškem se je v zadnjih letih kazalo, da kupujejo ljudje najrajši cenejše ure, stvar, ki je urarji niso gledali baš z veseljem. Zato so se sedaj odločili, da bodo v bodoče dajali poedinim uram posebna snričevala. Ura, ki dobi pridevek "Al", v štiri in dvajsetih urah ne sme zaostati ali pa prehiteti pravega časa za več nego 10 sekund. Tovarne bodo dajale v tem pogledu večletno jamstvo. Cenene ure, ki bodo označene s "C5", bodo lajhko prehitevale ali zaostajale dnevno za tri minute. — trajnega jamstva pa ne dobe. Idustrija upa, da bo na ta način pripraVila kupovalce do tega, da bodo v bodoče 'bolje enili dražje, toda zanesljivej- Sveto pismo - novi zakon Vsebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 5 Al strani in je primerne žepne oblike. STANE S POŠTNINO QQ Naroča se na naslovu: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. , Chicago, Illinois ........................................................................................... Prra, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska ^^ Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO/ ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, po.šteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "11" in ostane stalen, dasi za-varovalrtina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA? Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 aa teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima $voj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od-16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. Žarki. Pri mestu Mena, Arkan., imajo komunisti nek "college" za vzgajanje razriih agitatorjev. Več takih zavodov vzdržujejo. Delajo po načrtu in praktično, drugi le bolj debatirajo in se prerekajajo. Nek katoličan je šel gledat v Arkansas. Občudovanja vreden red, skoroda neumljivo in prav religiozno navdušenje. Prav nobene nestrpnosti. Vsi pa imajo strah pred — fašizmom. "Everybody seemed to be frightened by f a s c i s m", pravi v poročilu, "and talked incessantly about united front, the people's front, the democratic front, the class struggle — the usual run of Maxist patter, .and naturally we fought the Spanish war day in day out". Njega, kot katoličana, so samole obžalovali, ko je katoliška hierarhija tako — reakcionarna (?). Ko jim je razložil papežev Socialni program, "these people seemed to be shocked to hear about it. I am sure they did not believe me". Ali ni enako tudi tam okoli "Napreja" Fašizem, fašizem. . vkup uboga gmajna.. vsi zoper fašizem. Pralv,prav. . ne oporekam. Ampak, kam, za zlomka je izginil komunizem? Tako nekako je potipal A. S. in "Naprej" mu odgovarja. "Za nas komunizem ni ndbeno strašilo", se potrkajo na prsa in pojasnujejo: ".. .vse delovanje slovenskih komunistov izpričuje, da jim je pri srcu poboljšanje življenjskega položaja delovnega ljudstva in v današnjem času posebno obramba pred tujim in domačim fašizmom, vprašanja o iskrenosti, itd. odpadejo sama od sebe". Hm? Zoper delovanje za poboljšanje ali zoper napore za obrambo proti fašizmu in fašizmom prav nihče ni. ampak vsaj mi katoličani smo za poboljšanje in za obrambo, smo pa enako odločno tudi zoper komunizem,-in če tega tudi postavljate začasno v orflaro in ga ne spravljate na program. 'Delovanje' je na mestu, ampak prvič je vprašanje, ali bi se dal fašizem s tem! res odpraviti, ali obramba uresničiti, in če bi se, ali ne pridete potem prav s komunizmom na dan, in tu je točka. Za nas komunizem ni strašilo, za nas je komunizem prav enak fašizmu, povsem krivo pojmovanje, in vi izganjate hudiča z Beelcebu-bom. Ali res ne veste, da je Stalin sam največ pripomogel, da je prišel Hitler do sedanje moči, in da do danes hodi Stalin okoli Hitlera kakor zaljubljen maček, dasi ga Hitler s škornjo odganja? Za Hit-ierevo ljubezen je Stalin dozdaj dal vse, za fašizem je Stalinu toliko, kakor za lanski sneg, in da bi ga Hitler pustil pri miru, bi in bo Stalin dal prav vse. Ako ste sami tako naivni, da tega ne spoznate, poglejte vsaj malo za kulize, ki so odgrnjene v magazinu "The Saturday Evening Post" in jih je odgrnil general Kri-vitzky, ki je sam najbolj de-ial za temi kulisami. • Zboljšanje razmer delavcev je dobro na sebi, tudi obramba zoper fašizem 'bi bila na sebi dobra, ampak od komunizma se ne ločite, in prav glava komunizma, Stalin, pripušča Hit-leru, da dela, kar se mu poljubi, da bi le Stalin imel pred njim mir. Stalin, Rusija podpira Hitlera na vse načine, in s tem fašizem, in vi fulate naše naivno delavstvo, da hočete Stalinov in Hitlerov fašizem podreti. Poderite Stalina in komunizem, pa smo skupaj pri zboljšanju razmer delavstva in pri obrambi zoper fa-šjzem. Dokler ste in ostajate komunisti, ste ali hinavci, ali pa naivni slovanski otroci. -o- ČUDEN KLUB Po svetu imajo pa res vse mogoče in nemogoče stvari. Tako imajo v Londonu "klub nerodnežev", ki je nedavno slavil petdesetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki pa so sprejeli mnogo novih članov "vitezov legije nerod." Vsak pa je moral pred slavnostjo povedati kitko "nerodno zgodbo", ki jo je v resnici doživel in ni bila zlagana. To pa zato, ker nočejo, da bi trpel na u-gledu nek drug klub in je delokrog njegovih članov omejen izključno na to, kdo se zna bolj debelo zlagati. To je kljub lažnivcev. "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! MOLITVENIM Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo. Molitvenik '-'DUŠNA PAŠA" stane........$1.50. V prodajo smo dobili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50. Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli v prodajo je SLAVA GOSPODU", ki stane tudi $1.50. Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO. ILL. 'ŽIVI IZVIRI' je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois