THE oldest
and most
POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVt SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU,
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. '
S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
STE V. (No.) 142.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10 SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 10, 1925.
LETNIK XXXIV.
Srebrni jubilej društva sv. Jožefa E štev. 53, KSKJ. v Waukegan, III.
SLAVNOSTNI BANKET. —BANKETA SE JE UDELEŽIL ŽUPAN MESTA WAUKEGAN IN DRUGI MESTNI URADNIKI. — TUDI NORTH CHICAGO BILA ZASTOPANA-
Ko je naš stoloravnatelj raz- har, John Tursich, John Pod-delil, tako da so vsi udeleženci boj, Frank Barle, Math Slana, zavzeli svoja mesta, je domači Frank Artač, ustanovni člani, župnik, Rev. Francis Ažbe ot-| Nato je pristopil sedanji voril prvi del banketa z molit- predsednik Mr. Jerina in pri-vijo. Ko je bilo vse to v redu, pel vsakemu šopek na prsa v se vsuje celo krdelo belo oble- znak hvaležnosti in priznanja Oenih "kelnaric," vsaka k svoji za njih naporno delo. Zatem mizi in so nas začele obkladati pride na oder cerkveno pevsko z vsakovrstnimi okusnimi jedi- društvo in zapoje najprej peli. To pot so zopet, kakor ob sem "America", katero je ob-vsaki taki priliki pokazale vrle činstvo stoje poslušalo, nato pa Waugekan-northchikaske žene zapojo še slovensko pesem, in dekleta, da se poleg kraše- Ko se zagrinjalo drugič n j a dvorane, razumejo tudi na dvigne je držal v rokah prvi kuho, kajti v resnici je bilo ta- predsednik Mr. John Jerina ko izvrstno pripravljeno, da bi ameriško zastavo, nato pa Mr. še angeljčki iz nebes se ne bili Umek nagovori navzoče v lepi branili. Zato naj bo na tem angleščini, med drugim tudi mestu izrečena pohvala nad ta- omenja, da zastava katero drži ko okusno pripravljenimi je- predsednik je podaril društvu
Rev. John Plevnik, za kar ga je društvo imenovalo častnim članom svojega društva.
Bilo je res nekaj krasnega, ko so ustanovniki, sedaj že častitljivi starčki, z veseljem in ponosom jemali šopke od sedanjega predsednika.
Kot naslednji govornik je bil predstavljen državni pravdnik E. V. Smith, kateri je lepih besedah častital društvu, kakor tudi naselbini za tako vzajemno^ in složno sodelovanje med
PAINLEVE ZA RAZ0R0-ZEVANJE. ,
Francoski premier »e poteguje za razoroževanje na zborovanju Društva narodov v Ženevi.
dili.
Ko smo si tako nekaj časa vezali naše lačne želodce z raznovrstnimi dobrinami in poleg tega tudi gasili žejo, (vroče je bilo, da smo bili vsi mokri) najprej z belim, ki kakor pravijo izvira prav blizu Wauke-gan-a, nato so nam prinesle "kelnarce" še rmene korajže.
Toda to naše veselje ni dolgo trajalo, kajti predsednik društva sv. Jožefa, Mr. Frank Jerina, je hodil vedno po dvo-
. ...seboj, kakor tudi z mestnimi rani in gledal kedaj bo zadnji ocjborniki
položil žlico na mizo. Ko se mu slednjič želja uresniči, pride s smehom na ustnicah v os-
Nato stoloravnatelj poživlja
kot naslednjega govornika,
...	.	. .glavnega ustanovnika društva
predje dvorane in da znamenje |in fare Matere Božje> Rev
z žlico po najbližnjem krožni ku. Vseh navzočih oči se obr-
jdovtipov, katerim se je občinstvo prav iz srca nasmejalo.
vznešenih
Plevnika slovenskega župnika
. . . ,. .	iz Joliet-a, kateri je najprej
nejo do njega, tudi jaz sem bil; daJ nfikaj humorističnih
radoveden kaj bo, ozrl sem se
takoj vanj.
Ko je tako opozoril občin- Nato je pa v lepih stvo nase, je najprej nagovoril besedah posegel nazaj kako je navzoče, se jim v lepih bese- bilo pred 25. leti, ko se je dru^ dah zahvalil za take veliko u- štvo ustanovilo, in da se je leto deležbo, kakršne ni pričako- dni za tem ustanovila tudi slo-val pozabil tudi ni omeniti pi-| venska župnija. Rev. Plevnik jonirje, oziroma ustanovnikov je žel za svoj mojsterski goyor
društva. Nato pa je izročil sto-■ loravnateljstvo našemu že zna-
viharen aplavz.
Takoj nato je bil pozvan k
nemu in kot nalašč zato ustvar- besedi župan mesta Wauke-jenemu Mr. Frank Opeka st. gan, Theodor Durst, kateri je Stoloravnatelj, Mr. Frank v jako lepem govoru častital Opeka st. je potem najprej na- društvu in celi naselbini. Ome-govoril v gladki angleščini zu- nil je, da je pazno zasledoval nanje goste kot duhovščino, pokret Slovencov zadnjih 25 njestni odbor mesta Waukegan let; da kjer je pred 20. leti stain North Chicago, kakor tudi la farma, so dandanes lepa po-ostale. Nato pa je pozval k be- slopja in lepo napredujoča žup-sedi domačega župnika Rev. nija. H koncu je še pristavil, da
kjer delajo roka v roki farani s župnikom in tam kjer so ljud-
Francis Ažbeta.
Rev. Francis Ažbe nastopi viharno, pozdravljen od strani je, ki verujejo v vsagamogoč-občinstva, kar priča kako je nost božjo, kjer je ljubezen do
priljubljen med rojaki. Nato najprej častita ustanovnikom društva in obenem pove nekaj zgodovine društva sv. Jožefa, povedal je tudi koliko je društvo že dobrega storilo v naselbini v narodnem in še več pa v verskem oziru. Nato pa pozove sedanjega tajnika društva Mr. August Cepon-a ml., da naj či-ta imena ustanovnikoV, kateri naj pridejo na. oder, da jih bo občinstvo videlo in spoznalo. Tajnik A. Cepon ml. čita kakor sledi: John Jerina, prvi predsednik, Frank Remzgar, prvi podpredsednik, John Umek, prvi tajnik, Frank Opeka st., prvi zapisnikar Jakob Rode, prvi blagajnik, Frank Jereb, Martin Svete, Anton Leben, nadzorniki, Joe Drobnič, John Merlak, Frank Svete st., M. Zit-
Boga, tam je tudi vdanost do države. Obsojal pa je organizacijo, kot Klane, kateri bi radi preobrnili celo državo. Ljudstvo je navdušeno sledilo njegovemu govoru in mu pritrjevalo.
Nato stoloravnatelj pozove na oder članice dramatičnega kluba, katere so proizvajale nekaj točk, za kar so žele burno pohvalo.
Kot nadaljni govornik je bil predstavljen City attorney, Max Przybtrski, je kakor prejšnji mesitni uradniki, tako tudi on častital društvu in naselbini ter obenem dal čast in priznanje Slovencem, ki so, kakor je dejal, eden najbolj udanih narodov zvezdnati zastavi, kar je gotovo v ponos, ne samo waukeganski naselbini, pač pa
Ženeva, Švica. — Začelo se je šesto letno zborovanje Društva narodov v Ženevi, zastopanih je 54 držav. Tukaj zbranim delegatom je francoski premier in vojni minister Paul Painleve dejal, da je bila Evropa na poti trajajočemu miru.' Prigovarjal je, naj pripravijo vse potrebno za razoroževalno konferenco, ki se ima vršiti, čim se končajo pogajanja za varnostni pakt, katera so baš v teku med Francijo. Anglijo, I-talijo, Belgijo in Nemčijo.
Painleve priporoča, naj bi se ne izgubljalo časa in pospešilo, da se bo vršila razorože-valna konferenca čim preje, če le mogoče, predno bo sklical predsednik Zdr. držav nameravano, tako zvano washing-tonsko razoroževalno konferenco. Painleve je s svojim priporočilom zadel v živo; od vseh strani, posebno iz galerije, kjer je bilo veliko število Amerikancev se je čulo viharno ploskanje in pritrjevanje. To je pokazalo, kako je nekaterim veliko do tega, da bi se države razorožile in vrgle proč nepotrebno breme t— velikan ski stroški za preskrbo vojaštva, ki ga mora potem ubogo ljudstvo plačevati v obliki davkov.
Painleve je pa tudi apeliral na delegate, da bi se sprejelo nekako nadomestilo za izjalovljeni ženevski protokol, za katerega sta se sporazumela Mc-j Donald in Herriot že lansko leto v spetembru, a je postal ne-veljavem, čim so prišli v Angliji na površje konservativci.
Tudi v Nemčiji so jako zadovoljni z idejo Painleva glede na omejitev oboroževanja.
V Ženevi se nahajajo trije senatorji Zdr. drž., ki so se u-deležili zborovanja Društva narodov in tudi odobravali priporočilo francoskega premier-ja.
-o-
VELIKI NALIVI V TEXAS.
Brownsville, Tex. — V nedeljo'večer je tukaj padlo 10 palcev dežja; lilo je neprestano, vmes pa grmelo in se bliskalo. Spodnji deli mesta so vse preplavljeni, škoda je velika.
i.	-o-
STAVKA NA KITAJSKEM.
Hongkong. — Kitajci v Kongmoon so proglasili generalno stavko. Colninski uradni-.ki so zapustili svoja mesta in vse drugo delo počiva. Angleš-! ki topovni čoln Moohen je bil . poslan na lice mesta. Bati se je izgredov.
ŽENA OD KATERE SE JE LOČIL KEMAL PASA.
IZ MAROŠKEGA BOJIŠČA.
Rifijanci prizadjali zopet velike izgube Špancem, ko so slednji nameravali izkrcati čete v Alhucemas zalivu.
Pariz. — Diktator Primo de Rivera je poslal zopet veliko število vojaštva proti glavnemu mestu Adjir-u. Ko so se čete začele izkrcavati na suho iz parnikov v Alhucemas zalivu, so ponovno, kakor že parkrat, izrabili Rifijanci priliko in si-pali ogenj na Špance; 500 jih je ostalo na mestu mrtvih, ostali so iskali zavetja na Penon o-toku, kamor so bili prepeljani z ladjami a v ved ni nevarnosti, da se potopijo, ker Rifijanci so
Iz Jugoslavije.
TEŽKO STALIŠČE KMETA V SLOVENIJI RADI NEPRAVILNE GOSPODARSKE POLITIKE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.	J
Kaj bo z našim kmetom?
Pod gorenjim naslovom piše
napravila na cerkvi sv. Jožefa, kjer je udarila v oba zvonika
neki dolenjski kmet v "Sloven- in odbila precejšen del strehe, ca," ki kaže težki položaj naše-jTudi v okolici ni bilo brez nega kmeta:	tsreč. V Braslovčih je pričelo Danes trpi vsled nepravilne J goreti neko gospodarsko po-gospodarske politike vse gos- slopje in ravno tako tudi v bli-podarsko življenje razven ne- zini St. Pavla v Latkovi vasi. katerih izbranih panog. TodalNa Ostrožem je zgorel posest-najtežji udarci so zadeli kme- niku Senclu cel kozolec z vsem ta. Odpovedala sta glavna vi- žitom, krmo in vozovi. — V Celje je prišel iz Gradca Karol
ra, iz katerih je zajemal potrebne dohodke: les in živinoreja. Seibt na obisk k svoji zaročen-Les je padel v ceni, tako da bi ki. Šel se je kopat v Savinjo, se reklo: — prodati ga — i kjer ga je zadela kap, vsled če-
streljali s strojnicami in topoyi. proč metati. A poleg tega je 'sar je utonil. — Pašič se naha-En izstrelek iz topa je pogo- tudi že mali posestnik posekal ja v Karlovih Varih na Ceš-dil radio napravo na bojni lad-| Vse ali pa če več, kakor bi smel kem. Obiskal je tudi predsed-
Mustapha Kemal paša, turški predsednik se je ločil od svoje žene Lattife Hanoum, katero nam kaže gorenja slika. Ona je hči premožnega trgovca v Smimi in je bila voditeljica ženskega gibanja v Turčiji.
, ji Alfonso XIII., na kateri se je nahajal diktator Rivera in listo uničil.
V pondeljek se je zopet bila
za pametno gospodarstvo.
nika češkoslovaške republike
Ostalo je kmetu kot vir do- IMasaryka.
hodk ov le to, kar je prodal z njive, vrta, kar je pa malen
Zunanji mini-
huda bitka, pri kateri je sode- kost — in živina tet prašiči.
I lovalo najmanj 150 letal. Skupno imajo sedaj Španci in Fran-I cozi do 300 letal, ki že od sobote pretečenega tedna spušča-j jo neprestano bombe na ono, kar je še ostalo celega od me-j sta Adjir in tudi na okolico. Španski letalci, vrnivši se iz
--poizvedovalne službe so prine-
— Chicago, 111. — Velika sli svojim poveljnikom poročilo,
KRIŽEM SVETA.
ster dr. M. Ninčič je pozval v jBelgrad vse delegate, ki so do-,ločeni, da zastopajo našo drža-
Medtem pa, ko so se cene (Vo na jesenskem zasedanju potrebščinam za obleko in obu- Društva narodov. Dal jim je tev le za malenkost ali skoro potrebne instrukcije glede nič znižale, so pa cene živini in skupnega nastopa na tem zase-prašičem stalno in res izdatno danju. — V Zagorju ob Savi padle na nižino, ki ni v nobe- .so tatovi vlomili v trgovino u-nem razmerju z nakupnimi ce- rarja g. Motnikarja in odnesli nami kmeta. Poleg tega pa še ' blaga: ur, prstanov in verižic za take nizke cene kmet ne v vrednosti okoli 120,000 Din.
vročina je vladala tukaj v nedeljo, živo srebro je prilezlo na j J 00 stop. Ena oseha je postala in«, žrtev vročine.
ki kaže, da se Krim še ne bo podal. Rifijanci se pripravljajo in zbirajo skupaj svojo moštvo v gorati pokrajini, juž-[ poljske delavce.
-o
spravi v denar.
Položaj je naravnost obupen ; ljudje nimajo denarja, da bi plačevali mlatiče in druge
\ — Caldwell, O. — Več kup- no od Tetuana. Domneva se, da cev se je že ponudilo za nakupi nameravajo napasti Tetuan, ki lostankov vodilnega zrakoplo- je glavno mesto Špancev v seva "Shenandoah," ki bo prodan
kot starina.
—	San Diego, Cal. — Od tukaj poročajo, da je neki par-nik videl v bližini otoka Kauai letalo, ki je podobno pogrešanemu ameriškemu morskemu jletalu.
—	Akron, O. — Super-Zep-pelin, ki bo dvakrat večji kakor je bil ponesrečeni zrakoplov "Shenandoah'* in tudi varnejši, bo gradila tvrdka Good-year-Zeppelin korporacija. Po zatrdilu ekspertov bo ta nova
DROBNE VESTI IZ STARE DOMOVINE.
vernem delu Afrike. Primo de; Sv. Tomaž nad Orožem. V Rivera je pa že vse potrebno u- nedeljo dne 2. avg. je daroval
krenil, da se napad ne bo mo-jnovo mašo g. Meško, nečak!??' elektromehamski
To je že tretji slučaj vloma v to trgovino.
-o-
Umrli so v Ljubljani:
Ivan Turk, posestnikov sin, 2 leti. — Helena Urh, mestna uboga, 69 let. - Frančiška
gel izvršiti nepričakovano in da bodo napadalci sprejeti z ognjem.
Tudi iz drugih delov fronte poročajo o drznih napadih Ri-fijancev, ki iz zakritih postojank streljajo na Francoze in Špance.
o
MORILEC DEKLICE V JEČI.
Montclair, N. J. — Harrison Noel, ki je priznal, da je umo-! zračna ladja kljubovala vsem ril šoferja in 6 letno deklico, j vremenskim nezgodam.	j Mary Daly, je bil v pondeljek
— St. Louis, Mo. — Dva mla- prepeljan v Essex ječo v New-da bandita sta napadla blagaj- ark. Kakor sodijo, ne bo Noel ničarja na vrtu, ki se nahaja nikoli prišel pred sodišče, temna strehi 10. nadstropja hotela več bo poslan v norišnico. Ima-Chase in ga oropala za dnevni jo namreč več dokazov, da je
jskupiček, $2500. Eden bandi- imel nad seboj tisto strašno na-	^ ^ ...... ^^ ........
■ tov je tudi streljal in smrtno pako, da je rad moril, kajti iz-] morni plošči so vklesana imena padafcT niso^^sFedili' jskega dečka.	! povedal je, da ima na vesti še 35 vojakov, ki so dali življenje 1 c __ _1
Biber, vdova carinskega nadzornika, 70 let. — Fran Rozi-
vajenec, 18 let. — Terezija Košir, žena umirovljenega ravnatelja zem-iljiške knjige, 67 let. — Egidij Smrkolj, dninar, 25 let. — Ana Hribar, dninarica, 68 let. — Fran Tavčar, hišar, 50 let. —■ Anton Lubek, skladiščnik, 49
župnika in pisatelja Fr. Ks. MeŠka. 84 svatov in številna množica je spremljala g. novo-mašnika v cerkev. — Mozirje. Dne 5. avg. se je zbralo pri g. župniku Krošlju nekaj tovarišev duhovnikov, ki so pred 25 , , ,, . T .. , .
i_4-i • ______-	s, let. — Karel Leitgeb, sin urad-
leti imeli novo maso.— Zuzem-1	, _
.	t * , -	. , , inikove vdove, 5 mesecev.—Je-
berk. — Dne 15. avg. je obha-i .	, .	, ,
jal v tukajšni župni cerkvi g. Matija Kadunc, župnik v pokoju, biserno sv. mašo. — V Trebnem je v ostrem domačem prepiru zadavil lastnega očeta neki malopriden sin. Obenem je pretepel eno sestro, dočim
mu je druga pravočasno ušla.— . ..	__ _
\r r'	^ ^ j,	benikovo zeno Olgo Wutte, ji
V Kamni gorici so odkrili v ne- - - - - - -
deljo dne 23. avg. spomenik v
vojni padlim vojakom. Na mra-
ra Okineri, zasebnica, 78 let.— Emilija Avsenek, soproga ravnatelja čekovnega urada.
-o-
Roparski napad v Zagrebu.
V Zagrebu se ponavljajo roparski napadi. Na Savski cesti je neznan moški napadel stav-
zadal težak udarec s pestjo, nato ji pa iztrgal ročno torbico z znatno vsoto denarja. Na-
ranil hoteljskega dečka.	pov
— Rives, Tetin. — Claude E. več drugih zločinov. Sedaj bo-Warren, farmar živeč v bližini do tudi njegovega očeta, Dix
celi slovenski javnosti sirom Amerike.
Nadaljni govornik je bil Mr. Thomas Killan, zastopnik mesta No. Chicago, ki je tudi v lepih besedah častital društvu in naselbini.
Za tem je bila pozvana na oder Mrs. Frank Opeka mlajšega in nam zapela lepo pesem, "Sing me to sleep", katero je spremljevala na glasovir Miss Carell, za kar je žela viharen aplavz, potem je pa še dodala eno pesmico "Take me back to Virginia," kateri je tudi občinstvo* navdušeno ploskalo. .
(Konec jutri.)
B«ardsto\vn, Tenn., njegova žena, dva otroka, tašča Mrs. Cude in Mr. Čude so bili na mestu mrtvi ko je v avto v katerem so se vozili zadel osebni vlak. Dveletna deklica je edina od družine, ki je ostala ne-poškovana.
— McAlester, Okla. — Od tukaj prihaja poročilo, da je nekdo podtaknjl bombo v poslopju last rudnika štv. 12, Rock Island družbe, kjer je stavka, a se delo nadalj'uje s stavkokazi. Poslopje je sfrčalo
v zrak.
—o-
SMRT STARKE.
Bellefourche, S. D. — Tukaj je umrla Mrs. Catherine Stevens, v starosti 106 let. -o--
NOVA REVOLTA PRETI V BRAZILIJI.
Buenos Aires. — Tukaj se širi govorica, da je vse pripravljeno na izbruh revolucije v državi Rio Grande do Sul.
W. Noel-a, ki je advokat na "Wall street" in bogataš, pozvali na odgovor, ker je bil on odgovoren za sina; kajti na njegovo prigovarjanje so sina
za domovino. — Iz Dobrunj je neznano kam izginil Anton Tr-ček, ki je prodajal drobnarino po vaseh. Mož je star 62 let in nekoliko gluh, sodi se, da ga je kdo napadel in oropal, na to pa njegovo truplo kam zakopal.—
nice.
pustili na domu, ko so ga zasa- Umrl je v Tržiču dne 14. m. m. čili v mestu po begu iz noriš-jv starosti 62 let občespoštovani
possestnik in čevljarski mojster g. Štefan Srečnik. Rajni je bil član raznih tržiških korpo-racij. — Utonil je posestnik Janez Lukan v Križkem bajar-ju pri Komendi, ko se je šel na Veliki Šmaren zjutraj kopat. Na Vrhniki je umrl g. Vinko Levstik, nadučitelj v pokoju.— Dne 15. avg. se je poročil g. Rabič Ivan, poštni upravnik v Škofji Loki, z gdčno Hladnik Lino, poštno uradnico. — V Žirovnici je preminul g. Anton Kržišnik, znani gostilničar in trgovec s konji. — Utonil je pri kopanju v Voglajni na Opoki pri Štorah 35 letni delavec Martin Odeb. Zapušča vdovo. — V Celju je na par mestih u-darila strela. Naj več škode je
ŽENO NAŠEL V MUČNEM POLOŽANJU.
Chicago, 111. — Ko se je vrnil Mr. Louis Jenson, na 4843 Quincy cesti iz kine domu, je našel svojo ženo sedečo v kuhinji zvezano na rokah in nogah ter zamašenimi ustami. Ko je rešil ženo iz neprijetnega položaja je videl, da je vse po sobah razmetano. Žena prišed-ši k sebi je povedala, da ko je sedeča čitala, je prišel neki o-boroženi človek, ki jo je takoj napadel, ji zamašjl usta in jo zvezal. Nato je pa iskal denar in dragocenosti, ker pa ni bilo drugega kot $50.00, se je zadovoljil z njimi in odšel.
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO.
AVSTRIJO, ITD. N&3& banka ima svoje lastne tftw s poŠto in zanesljivimi bankami t starem kraju in nase pošiljatve so dostavljene prejemnika na dom aH st zadnjo pošto točno in brez vtakeot odbitka.
Naie cene za poifljke v dinarjih ia ft rah to bile včeraj tledeče: S kopno s poštnino:
500 — Din......... $ 9.70
1,000 — Din.........$ 19.05
2,500 — Din.........$ 47.50
5,000 — Din......... $ 94.50
10,000 — Din......... $188.00
100 — Lir ........ $ 4.45
200 — Lir ........ $ 8.55
500 — Lir ........ $ 20.50
1,000 — Lir ........ $ 39.75
Pri poiiljatvah nad 10,000 Din. iB nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker ae cena denarja cesto krat m*> nja, dostikrat docela nepričakovan* je absolutno nemogoče določiti ceat vnaprej. Zato se pošiljatve nakazaj« po cenah onega dne. ko mi spreja«* mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TOT1 V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV« NO.
Vse pošiljatve naslovne na—SLO VZNSKO BANKO
ZAKRAJSEK * CEŠAREK
455 W. 42nd ST., NE
'AMERIKANSKI SLOVENreP"
Amerikanski ' Slovenec
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST*V AMERJXI. Ustanovljerr leta 1891.
The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday.
— PUBLISHED BY —
Edinost Publishing Company
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098
Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za-pol leta.........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00
For United States per half year...................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
*"	^^LS^'fif*?' Canada and Europe per half year____$2.50
Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira
"Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879."
Slovensko časopisje in Slovenci v Ameriki.
Neoporečno dejstvo je, da ameriški Slovenci v proporciji nadkriljujemo druge narodnosti s svojim časopisjem. Lista slov. listov v Ameriki nam znači te le liste: "Amerikanski Slovenec" (katol. list); "Ave Maria'' (katol. nabožni list); "Glasilo KSKJ." (katol. list, plašilo katol. bratske organizacije) ; "Ameriška Domovina" (neodvisen list, a bolj naklonjen katoličanom, kot brezvercem); "Glas Naroda'' (list brez načel, posebno se odlikuje v tem, da napada delavne katol. duhovnike) ; "Enakopravnost" (svobodomiseln list, rad zabavlja čez duhovnike in vero); "Čas'* (leposlovni brezverski list); "Prosveta" (glasilo SNPJ. in izrazit soe. protiverski list) ; "Proletarec" (glasilo male neznatne peščice organiziranih slov. soc. v Ameriki in protiverski list) ; "M!. List"* SNPJ. (list v svobodomiselnem duhu za mladino) ; "Glas Svobode" (najzagrizenejši protiverski list) ; "Delavska Slovenija" (glasilo slov. komun, stran-
bo
sovražnik imel lahko pot, da nas pomandra in uniči. Zavedajmo se vsi, da kdor lastne vrste napada — ta nasprotnikom pomaga. — Ko smo tako bobnali naprej in naprej smelo trdimo, da smo dosegli zadnja! leta vidne uspehe. Cirkulacija katoliškega tiska je narastla najmanj za 50 odstotkov. In dragi moji, ali zapazite poleg tega napredka še kak drug napredek v lastnih vrstah ? — Oh, seveda ga, če ga le hočete. Poglejte, kako naraščajo naše podporne katoliške organizacije. Poglejmo samo, našo slavno najstarejšo slovenskq podporno organizacijo K. S. K. Jednoto. Ali ni v zadnjih' dveh letih pridobila skoraj 5. tisoč in pol novih udov ? Ali vidite katoliški Slovenci vsestranski paralelni napredek med nami katoličani ? Napredoval je tisk in z njim so hapredovale organizacije. To je tako jasno, da se ne da zakriti z nobeno kamuflažo, pa naj pride od kjerkoli. Vidite velikanski upliv katoliškega časopisja?
Katoliški Slovenci Vi sedaj veste, kako velik upliv, kako veliko politično in agitatorično silo vsebuje tisk. na noge za katoliško časopisje ! V kratkem bo napovedana nova kampanja za katoliški tisk, za slovenski katoliški dnevnik. Rojaki na noge, vse kar leze in gre, da okrepimo to našo silo, katoliški tisk. Vedite, da prihodnjost bo zaznamovala isti napredek ali nenapredek po naših društvih, po naših organizacijah, po naših župnijah, kakoršen napredek ali nenapredek bo dosegel katoliški tisk. Zato naprej vsi in vsak zato veliko silo, da se ji da še več moči, da bo še uspešnejše agitirala, za vse kar je našega, kar je katoliškega ! Iiojaki nepozabite tega !
z nasprotniki, pa ti je pnfrcala kroglja v hrbet in to od kato-U^v«,- -v, - i J *
1 .. ' t . .	.. -jr , t-» , . nciLO nekaj novih naročnikov, da bo
hškega lista ali pa kat< voditeljev. Hvala Bogu, da je tudi ta
doba za nami. Katoliški Slovenci prosimo JBoga, da nam ta sporazum ohrani, zakaj, če bomo še sami se uničevali potem
močnejši v boju proti nasprotnikom naše 6v. vere.
Prav lep pozdrav vsem cita-telj em tega lista, posebno pa še agitatorjam, ki se trudijo za razširanje katoliškega časopisja.
t Mary Hoge.
-o-
Chicago, 111. IZ URADA DR. SV. ALOJZI. JA, itev. 47, Kj S. K. J.
Kakor je že vsem znano, bo imelo dr. Marije Pomagaj, štev. 78, K. S. K. J. dne 13. septembra blagoslovijenje nove zastave. Toraj tukaj vsem članom naznanjam, da je bilo sklenjeno, se udeležiti te slav-Zato Slovenci nosti korporativno, na zadnji
steam
Predsednik ameriške delavske federacije Mr. Green je imel zadnjo nedeljo jako značilen govor. Med drugim je dejal tudi to le: "Vartiost, uspehi in prosperiteta naše dežele je odvisna od sodelovanja vseh, ki tvorijo našo industrijo. E-dino prijateljstvo in dobri od-nošaji med delodajalci in delavci je tisti faktor, od katerega je odvisna prosperiteta naše industrije in naše dežele."
Tako predsednil^ Green. Žal, da bodo te besede popolnoma seji. Ker bo ta slavnost tukaj preZrte od kapitalističnih mag-doma, toraj ne bo mogel nobe- jliatov. Kapitalistom je prospe-den reči, da je predaleč ali kak- !rjteta dežele malo mar. Prospe-šen drugi vzrok. Saj včasih se jriteta njih mošnje, to je na kar moramo pokazati. Nobenega gledajo, na vsako drugo pros-ne sme manjkati. Skupaj se bo-|periteto kapitalisti plunejo. Da
je to resnica nam jasno dokazuje sedanji premogarski boj. Lastniki magnati so zvišali ce-
mo zbirali v nedeljo 13. ob pol ene ure v šolski dvorani sv. Štefana. Kjer pa je splošen dan za vse društva KSKJ., in bo slovesen sprejem ta dan uljud-jno prosim vse člane naj storijo svojo dolžnost. Pripeljite seboj vašega prijatelja. Vsi delajmo i na to, da bo večja in močnejša I KSKJ. Ko boste to le prečrtali; ne se doli vsesti in reči "o bo da bi delavce izkoristili
to, ker je v njih srcih malo krščanskega duha in nobene ljubezni. Materializem brez Boga Ustvarja take ljudi, da ravnajo s svojim bližnjim brezsrčno in ne upoštevajo ne okoliščin ne razmer svojega bližnjega. Materialistični so in materializem je njih Bog. Dobrosrčnost in ljubezen sti dale mesto v takih srcih pohlepu in grabežljivosti in zato ni nič čudnega, da grabijo samo po denarju in da jim za svojega bližnjega nič ni.
Je vse zastonj, vse lekcije so zastonj, vsi boji in vsi poizkusi ne bodo položaja med delavci in delodajalci zboljšali, dokler bo človek nosil samo materialistično srce. Vse pogodbe so samo na papirju, sklenjene z nezadovoljnimi fsiici. In dokler bo tako, se^pTH^be ne bodo spoštovale, ne izpolnjevale. O se hoče doseči trajen mir med delavci in delodajalci, je treba nato pripraviti srca. Ne beseda, ne pogodba, pač pa zadovoljno srce je podlag^ pravega sporazuma in pravg? ljubezni, ne, ne da bi pri tem dali naj-j To je pa odvisno od dobre vo-manjšo drobtinico delavcem ije obeh, War pa zopet izvira premogarjem. Kako naj potem edino iz prave nesebične Iju-delavci pričakujejo prijatelj- j bežni. To doseči se pa ne da stva in dobrih odnošajev od drugače, kakor edino v okvir-njih delodajalcev? Ko je ven- j ju Kristusovih naukov, kateri s klar kapitalistom samo na tem, svojo ljubeznijo uče ljudi, da
Bridgeport, Ohio.
urednik !
ke pisan v zagrizenem tonu proti veri) ; "Naš Dom'' (list, ki do- ; slej še ni pokazal nobfne barve) ; "Nova Doba" (glasilo JSKJ. P° brez barve). Obeta se še en list, ki ga bo začela izdajati S. H.
I Dne 28. avg. se je Cenjeni g. urednik!	čila soproga Mrs. Mihael Hočc-
Priloženo pošiljam denar zajvarja, ko je čistila okna je ta-tikete, ki ste jih napravili za,ko nesrečno padla, da si je zlo-dr. sv. Ane, štv. 123, K. S. K. mila nogo, vzeli so jo v bolnišni-Tem potom se Vam prav le-|co, kjer so ji nogo zravnali, se-zahvaljujem za tako hitro [daj se pa zdravi doma. Hude
že drugi kakšnega pripeljal." Kaj, ako bi se vsaki tako mislil ? Potem bi nikdar nobenega ponesrt ~ | novega člana ne dobili. Sedaj pa hajdimo! Prav vsi! Ker je bila zadnja seja
v naj-se mora svoje bližnje ljubiti, večji meri? To je jasno kot be- kakor samega sebe. Kratko: li dan in to lahko vidi vsak. človeka je treba duhovno pre-* * *	jnoviti, treba ga dvigniti iz nižin
To, kar je povedal v nedeljo življenja ,iz teme nazaj k svet-
bo obiskana, zatoraj nismo mo-
predsednik Green, oznanja Kr-že stoletja. Lepšega nauka, kot je Kristusov nauk:
;ščanstvo
lobi, da bo videl, pa tudi s prenovljenim srcem čutil, kaj je prav in kaj ni. Takih ljudi s
danes
se ni, zato take razmere, da
Z. v Calumetu.
To je torej slovensko časopisje v Ameriki. Dosedaj izhajajočih je 1 I slovenskih časopisov. Izmed teh samo trije priznani katoliški ILsti. Trije nepristranski. Ostane jih osem v protiverski liniji.
Katoliški Slovenci imamo "Amer. Slovenca/' sedaj izhaja 4-krat na teden, v kratkem postane dnevnik. "Glasilo KSKJ." izhaja tedensko in "Ave Maria" mesečno. Da se predstavi jasnejšo sliko, katoliško časopisje izide skupno to je pri sedaj-nem izdajanju okrog 22 do 23-krat na mesec.
Nasprotni listi vsebujejo tri dnevnike, en dvotednik, dva tednika in! dva mesečnika. Nasprotno časopisje izide skupno okrog 92 do 96-krat na mesec.
Da navajamo to statistiko je vzrok to, ker hočemo našemu ljudstvu naslikati jasno sliko položaja med katoliškim in proti-verskim tiskom. Kdor je hoče jo vidi. Statistika nam poka-zuje, da je naše katol. časopisje samo p0< številu izdajanja trikrat manjše od brezverskega. Glede cirkulacije nismo tako hudo daleč, kakor pa po številu izdajanja. Cirkulacija bo nekako naša 40, nasprotna 60. To je nekaka najjasnejša slika, ki jo je mogoče podati o sedanjem položaju med katoliškim in protikatoliškim tiskom.
'postrežbo in nizko ceno. Društva m priporočam, kadar potre-
bujete kakšne tiskovine, da se obrnete na družbo Edinost. Bodite uverjeni, da boste zado-
bolečine mora prenašati,
ji daj skorajšno zdravje.
Ker je pri K. S. K. J. zopet
kampanja za pridobitev novih,... f>
... ' j . nini Dr. Manji Pomagaj, članov m tako prosta vstopnina , pUZfjr i\
voljni z delom in tudi cenejše ! v Je dnoto, kakor tudi v društva |mprikan8k Slovenca in čla-postreženi, ko kje drugje, to se! za mesec september, priporo- Jlom KgKJ , je že večkrat prepričalo naše čam vsem katoliškim Sloven- j društvo. Poleg tega- se pa pod-'kam v tukajšni in sosednih na-I pira domače podjetje, ki jejselbinali, katere še niste pri j
last amerikanskih, katoliških društvu, da pristopite k naše- , AMERIKANSKI SLOVE
gh skleniti, koliko se jih bo u-	ljubi svojega bližnjega, kakor prenovljenim srcem pa
delezilo banketa, zatoraj bi	samega sebe, na svetu ni. To še ni, zato take
Boir V™lh da S° Vsi* kateri se mi"	'e nauk krščanskih božjih ide- človek, brat brata zatira in iz-
i j Udflež,ti Pri meni oglasite	alov. In ako kapitalisti- tega sesava
do četrtka, 10. septembra	nauka nočejo sprejeti je vzrok tako.
zvečer, da potem lahko nazna-	_
Žalostno je to, a je
vsem citate 1 jem A-
Jos. J. Kobal, taj.
1901 W. 22nd St.
Uredništvo našega lista je talo bo poslej posredovalo pro-naredilo poseben zapis-[met bed brionskimi otoki in
Benetkami, med Trstom in in med večjimi mesti
Katoliški Slovenci naj ta položaj malo preštudirajo. V vče-rajšni številki smo predočiii velikanski upliv časopisja ali tiska imenuJe "Prisiljen stan je za-Danes vam predočujemo navedeno statistiko, da boste spoznali mcevan ,n en0 v angleškem: pravilno moč obeh strani. Premišljujte in sodite ,zakaj smo katoliški Slovenci tako daleč zadaj s svojim katoliškim tiskom ? Kdo je temu kriv? Odgovorite si sami.
in zavednih Slovencev. — Svo- mu- to J« društvo sv. Ane, štv. ji k svojim!	12-5, K. S. K. Jednote, sedaj ko
Ker sem že omenila, da jei^ nudi lepa prilika^lo pocene-;društvo dalo napraviti tikete, |Ka pristopa, naj tudi povem zakaj .12. sep-I tembi i* ob 7. uri zvečer bomo imeli veliko prireditev v društveni dvorani Bovdsville, kamor pridite vsi, vse bo pripravljeno in garantiramo, da se bo-| ste vsi od srca nasmejali. Društvo namreč priredi dve igri; eno v slovenskem jeziku, ki se
AMERIKANSKI
ZABRANJEN V S
Zadnje čase smo dobili
VETSLEC
ze
te dni
,nik in izjavo, kjer je pojasnilo vso stvar med Edinostjo in j Opatijo Amerikanskem Slovencem, ter Dalmacije*
da je list sedaj popolnoma v	-o-
drugih rokah in pod novim	Samo v cirilici,
ivodstvom. Ta zapisnik in izja- V Belgrad je prišla prva po-vo smo odposlali na notranje šiljatev novega kovanega dro-
"Poor Married Man." Obe igri sta jako zanimivi. Igralci se pridno vadijo, da bojo svoje , vloge kar najboljše rešili. Druš-Da pa ne bo kdo mislil, češ, Slovenci smo majhni, je itak tvo uljudno vabi vse Slovence vse eno, če imamo kaj časopisja ali ne. Da to ni res hočemo do- iz tukajšne in sosednih nasel-kazati. Zlasti to hočemo poudariti, koliko smo katoliški Slo- bin, da pridete v obilem številu venci zamudili in zgubili s tem, ker nismo znali pravočasno po- na to prireditev. Pripeljite se-jačiti svojega časopisja. Poglejte moč nasprotnega časopisja boj svoje družine, ker za te in poglejte njih podporne organizacije. Ali ne teče skoro pa- male cente, ko jih boste plačali ralelno napredek njih organizacij in njih časopisja?! Samo po- boste imeli lep in zabaven ve-glejte pa boste videli, da je resnica, kar trdimo.	Čer. Vstopnina za moške je 50e,
Drugi slučaj. Vi čitatelji veste, da smo zadnje tri leta za ženske 35c, za otroke od 5. hudo bobnali za katoliški tisk. Veliko smo si prizadjali, da do 11. leta po 15 centov, do 5. smo spravili slovenske katoliške liste v Ameriki do sporazuma, leta >so otroci prosti vstopnine, da danes nastopajo skupno proti skupnemu sovražniku. Kako Po igri je ples do 12. ure. Pri-žalostno je bilo, ko smo se nahajali v časih v najljutejšem boju dite vsi — Na svidenje!
Društvo sv. Ane je edino žensko društvo v tej naselbini in lepo napreduje, kar je v ponos ženam v bridgeportski naselbini.
Lahko se zavarujete za po-smrtnino in za bolezen, ali pa samo za posmrtnino, kakor pač cej0 katera želi. Toraj požurite se zdaj dokler ste zdravi, ko je človek bolan je prepoeno.
Vpišite tudi vaše otroke. Prvi mesec vam ni treba nič plačati, še ase amen ta ne, potem plačate pa 15c vsaki mesec do lf>. leta. Ko spolni 16. leto prestopi v odrasli oddelek, ne da bi bilo treba vstopnino plačevat.
Agitirajmo tudi vsi za iist A-merikanski Slovenec, da bo že skoro postal dnevnik, ker manj-
več pritožb, da naročniki v sta J ministrstvo v Beograd potom biža po 1 dinar in 2 dinarja, ri domovini ne dobivajo lista J jugoslovanskega konzulata v Denar je iz niklja in je po\>oU
Nam se je to čudno zdelo ,n (Chicago. Pričakujemo v krat- noma enak predvojnim srb-smo pred kakim mesecem stvar kem merodaine£a odgovora, skim srebrnim dinarjem. Na naznanili chikaški pošti, kate- kako in kaj* Nakar bomo vse eni strani-ima številko "1 dira je nam obljubila stvar pre- inatančno sporočili naročnikom, nar' ("dva dinara"), na drugi iskati. Te dni pa smo dobili od Za dobo' v kateri Je bn list za" Pa sliko kralja Aleksandra in našega prijatelja iz starega Plenievan Pa bomo dali naroč- napis ob robu: "Aleksander I. kraja pismo, ki nam pojasni nikom toliko kredita na naroč- Kralj Srba, Hrvata i Slovena-
nini za naprej, kolikor časa ca." Napis je samo v cirilici.
pise med
zadevo. On drugim tudi tole:
"Amerikanski Slovenec'' je bil leta 1921 -prepovedan
za
Železniške nezgode.
V Novem Sadu na obali sta
naročniki v stari domovini lista niso prejemali.
Značilno je posebno to od državo S. H. S. t. j. Jugoslavi- !vlade v Sloveniji, da je list te-j trčila skupaj dva vlaka ozko-jo. Ta prepoved pa nikdar ni kom treh mesecev. enostavno tirne železnice, ker kretnice ni-
zaplenjevala, ne da bi nam tojso bile prav postavljene. V nas-sporočila. Glede tega se bomo tali paniki je bilo več oseb po-z dotično vlado, ki je to izvrše- škodovanih, a k sreči nihče tež-lista Edinost in Amerikanski Ivala še P°£°vorili na merodaj- ko. * Občinstvo je vlakovodjo Slovenec? združila ter je list iz- ncm mestu- Umevno Je> da je-preteplo. Uvedena je preiska-hajal pod skupnim imenom, je Podjetje PIačevalo visoko pošt-; va. kdo je kriv nezgode.
bila ukinjena. List Edinost je bil prepovedan, a mu je bil zopet dovoljen prihod. Ko sta se
dohajal v S. Ii. S. tako .skozi devet mesecev.. Potem se pa kar neki poštni uradnik domi-da
ka le še nekaj malega naročni-, ..
kov. Ako bi se vsi poprijeli, kar gh' da Je Amerikanski Slove
je tudi dolžnost vseh zavednih i"fc Povedan ter so začeli v
katoliških Slovencev, katerih if,01veniJ1 Ilst Pojeva ti pred
kakmu tremi
zaplcnjevala.
nino od lista, dotična vlada, ga! je pa meni in tebi nič enostavno Volkovi v okolici Metkoviča.
Pred n^kaj dnevi so se v o-kolici Metkoviča (v Dalmaciji) pojavili volkovi, ki jih tam sicer pozimi nikdar ni bilo.
društvo je napravilo
Letalski promet na Jadranu.
Te dni je priletelo prvo leta lo dunajske letalske družbe iz Lovsko

r------—----------wry'-- — —	j	» f
trudimo se in pridobimo vsak aI1,
trebovalo je za pot tri ure. Le- ustrelili.
Z avtomobilom skozi arabsko puščavo.
Dr. Jehart:


Na velikonočni pondeljek popoldan sem se z vlakom odpeljal iz Jeruzalema v Haifo in v sredo nato v Damask* Vlak na tej progi vozi namreč le vsako sredo.
Damask in njegove znamenitosti sem si prihranil za poaheje ter porabil ves četrtek za proueavanje raznih avto družb, ki oskrbujejo promet skozi puščavo v Bagdad. Končno sem se odločil za "Eastern Transport Company," plačal petnajst funtov (krog 5000 dinarjev) za sedež v avtu, dobil celo kopo papirjev, med njimi tudi zavarovalno polo — družba zavaruje svoje potnike in njihovo prtljago proti vsem mogočim slučajem, tudi za smrt —pripravil
kovčege ter pomirjen legel spat, da se na-spim za dve noči.
Drugo jutro, v petek, sem opravil svojo pobožnost pri frančiškanih, kakor se spodobi za človeka, ki se odpravlja skozi divjo puščavo, ter sedel in nestrpno čakal na odhod.
Avto-zveza Damask—Bagdad naravnost na zapad skozi severno arabsko puščavo je novo podjetje. Svojčas je bilo treba potovati iz Alepa z Diarbeku in Mosul ter ob Ti-grisu navzdol, do Bagdada dobrih trideset dni s karavano. Vojna pa je pokazala, da se močnemu avtomobilu ni treba niti pušča-ca ustrašiti.
Pred tremi l&i so prvikrat poskusili priti z avtom nar^yfrost na vzhod skozi puščavo do Eufrata. Posrečilo se je. Podjetni ljudje so takoj z velikim denarjem ustanoviti prometne družbe za prevoz turistov, napravili na obeh koncih puščave, v Palmi-ri in v Hitu ob Eufratu postaje za avtomobile in za popotnike ter z zgovorno rekla-
mo vabili turiste iz vseh delov sveta, naj si "udobno in poceni'* ogledajo čare daljnega orient a, sloviti Babilon in druge reči. Nastali sta takoj dve dražbi, "Eastern Transport Company" in "Nearu." Eastern vozi iz Bei-ruta črez Damask v Palmiro in Hit ter ob Eufratu navzdol mimo Kubcitr, Ramadija in Feludže v Bagdad ter naprej v Teheran v Perziji, Nearu pa si je izbrala pot naravnost skozi puščavo na vzhod iz Damaska v Ramadi ter odtam čež Feludžo v Bagdad. Prva pot je daljša in namenjena turistom. Ima postaje v Palmiri in Kubciti ter v Ramadi ju, kjer dobijo potniki tudi okrepčila. Druga je krajša in brez postaj.
Cene so bile izprva strašne. Za en sedež je bilo treba plačati 30 funtov!! Seol — konkurence ni bilo. Kmalu pa so si tudi domačini — Arabci ustanovili svoje prevozne družbe, ki so dostopne tudi turistom in cene so padle. Pa še dandanes niso stalne. Če se mnogo potnikov oglasi, so prostori dražji. Jaz sem imel srečo, da sem plačal
le 15 funtov.
Ob polenajstih so mi prišli javit, da so avtomobil prispeli iz Beiruta. Koj sem pograbil prtljago in pohitel na ulico. Trije prašni avtomobili, pravi orjaki, so počivali pred hotelom, dva za turiste, eden za prtljago..Različni ljudje so lezli iz vozov, stopicali po tlaku, stezali otrple noge ter ss odpravljali na lunch v prostore hotela. Šele ob dvanajstih bomo odpotovali mi je povedal šofer.
Ker sem svoj lunch že pojedej, sem porabil <;čas, da oskrbim prtljago. Privezali smo en kovčeg na stopnico tovornega voza, drugi pa na osebni voz poleg šoferja, oba zunaj pri kolesih. Siromaka sta hudo trpela, kar spoznati ju ni bilo več, ko smo prišli v Bagdad, tako prašna sta bila.
Proti dvanajstim smo zlezli na sedeže. Za drag bakšiš sem si pridobil prostor poleg šoferja. Je najudobnejši iA nudi lep razgled daleč naprej po poti in na obe strani.
Točno ob dvanajstih smo odrinili. Grmeč in bobneč je zlezel mogočni voz na sredo ceste ter si počasi in previdno iskal pot po gosto obljudenih ulicah ven v svobodno pu-sčavo. Na robu mesta smo se ustavili za hip prod policijsko stražnico, nato pa je zdrknil silni voz po gladki cesti, ki pelje iz Damaska v Horns in Alepo.
Nismo se vozili preveč naglo. Cesta gre po ovinkih in precej vasi je med potom. Crez pol ure smo zavili v pusto gorovje Dže-bel eš Šargi, prevozililfe par vasi, nato pa zapustili nadelano cesto ter se po goli peščeni -puščavi obrnili na severovzhod, Palmiri naproti. Šele tu je avto razvil vso svojo moč in naglost. Števec je kazal 60 70, včasi celo 80 km na uro..
Palmirenška puščava je pusta, prtizna, popolnoma nerodovitna peščena planota. Na levi se dviga apneni, Džebel eš Šargi goli, na desni daleč na obzorju je nizko hribovje, ki pa polagoma izgine V ravnini (Dalje sledi.)

"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Povratek naših romaijev.
Z NJIMI JE DOSPEL V AMERIKO REV? ALBIN GNJDOVEC DOSLEJ KAPLAN V SENT VIDU PRI STIČNI.—SLUŽBOVAL BO KOT AZISTENT NA SLOVENSKI FARI SV. LOVRENCA V NEWBURGU.
Z Atlantskega morja.—Na-|mnogo bolj naudušen in pohajamo se še ne britskem par- življen, kakor kedaj poprej, niku S. S. Montroyal. Vendar Večkrat se bom oglašal v ko-pišem par vrstic, da z njimi po—lonah našega katoliškega časo-zdravim slovensko javnost, zla- pisja ter spodbujal k skupne-sti vse prijatelje in znance. mu sodelovanju, kakor sem to
Potujemo jaz, moja soproga, Rev. J. J. Oman iz z njim Rev. Albin Gnidovec doslej kaplan
življenje 12 oseb, ko je padel angleški veliki zrakoplov NS-11 v Severno morje, ko je v njega udarila strela, ko je plul skozi viharno areno.
21. julija 1919 je v Chicagi zgubilo 13 ljudi svoje življenje, ko je znani Wingfoot Express padel skozi streho Illinois Trust and Savings banke v poslopje in zraven povzročil tudi ogromno materijalno škodo.
24. augusta 1921. je zgubilo 43 oseb življenje, med temi 16.
ZDRAVILO PROTI
KAČJEMU PIKU
ODKRITO.
a Sent Vidu pri Stični, kateri noj izrekam na tem mestu pri-bo kapelanoval pri sv. Lovren- srčne pozdrave v imenu vseh t u na Ilev. Omanovi župniji.'onih, ki so v domovini za Vas Cospod je. p^ht-^ivljenja in bo izročili pozdrave, ali pa za Vas kakor nalašč za Ameriko. Dne in Vaše dobre namene nam iz-1. septembra se bomo izkrcali ročali blagoslova. O priliki se a Quebcu, Kanadi. V nedeljo bomo o vsem bolj natančno pogovorili, do tedaj pa ostajam
videl, da delajo tudi naši bo-'ameriških pomorščakov, ko je ritelji on stran morja.	| zračna ladija ZR-2 se prelomi-
Vsem, ki se strinjajo z me- la na poletu blizu Hull, Anglija.'
23. septembra 1922 je zgubi-
upam, da bomo že doma.
Ilev. Kazimir Zakrajšek je vsem udani ostal vsled svojih opravkov še za kaka dva tedna doma. On	-
bo pripeljal seboj nekaj fran-' čiškanpv, ki bodo pomagali pri misijonskem delu oo. frančiškanov.
Morate vedeti, da sem, med tem časom, ko sem romal marsikatero pobral doli po Dolenjskem in jo prinesel seboj v malhi. Kajti vse
pa
Anton Grdina.
—o-
ŽRTVE AVIJATIKE.
Kakor spričuje zgodovina modernega letala, je avijatika zahtevala že številne žrtve.
Leta 1908 septembra 17. se je ubil ameriški poročnik T. E. Selfridge, ko je padel samo te so proste osem čevljev iz letala v Fort colnine, od vsega drugega pa Meyer, Virginija. miio morali plačati, torej pisa- 2. ulija 1912 je bilo pet ti bom imel mnogo in mi boste usmrčenih, ko je eksplodiral morali odmeriti zato poseben1 znani Akron balun, v katerem kotiček. Povem Vam g. ured-;so mislili preleteti atlantiško ink. da sem bij_ prav tam, kjer i morje. Nesreča se je zgodila je Vaša rojstna hiša in smo se blizu Atlantic City-a. /. očetom in materjo prav do- 9. septembra 1913 je zgubilo bro imeh pod kostanjami. Za-j 15 oseb življenje v Nemčiji, ko
se je ponesrečil Zeppelin v
to upam, da mi boste odmerili en kotiček, da bom rojakom razkladal, kaj vse smo doživeli na našem potu.
Za^danes prihajam k našim doljromislečim čitateljem, ki so fni ob poslovu v domovino želeli srečno potovanje in srečno vrnitev. Vse ob prihodu nazaj v Ameriko naj prisrčne je pozdravljam. V velikim veseljem zopet stopam med Vas in povem Vam, da danes sem
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne d«v name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed.
Helgolandu.
17.. oktobra 1913 je zgubilo 28 oseb življenje v Nemčiji, ko je eksplodiral Zeppelin nad Johannisthal-om.
20. junija 1924. je zgubilo devet oseb življenje blizu Dunaja, ko sta kolidirala velika zračna ladija in navadno letalo.
15. julija 1919 je zgubilo
ANTONIJA RIFEL
MIDWIFE
522 Broadway St.
Phone: 2380
JOLIET, ILL. "Wt&m
lo šest oseb svoje življenje, v Mineola, L. I. pri tedanji zra-koplovni nesreči.
6. decembra 1922 šest vojaških letalcev je zgubilo življenje, ko sta dva letala kolidirala na poskusnih bombnih vajah na znanem vojaškem letalnem polju v Langley Field, Va.
23. decembra 1924 štiri osebe so zgubile življenje, ko je pomorsko letalo padlo blizu Hampton Roads v Virginiji.
3. septembra 1925 je zgubilo 13 oseb življenje, ko je kot domnevajo udarila strela v veliko ameriško zračno ladjo Shenandoah, ter jo prelomilo-čez pol.
Ta statistika omenja le več je nezgode. Tu niso vštete mnogetere nesreče v vojni in posamezni slučaji. Lahko se reče, da avijatika je zahtevala že neštevilne žrtve.
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec 50-let star s prihranki in enim 15-letnim sinom se želi seznaniti z Slovenko od 35 do 55 let starosti. Katero veseli ta stan naj piše takoj na: "VDOVEC care of: Upravništvo A. S. 1819 W. 22nd St., Chicago, 111.
DELO DOBI
v slovenski tiskarni pošten slovenski fant, ki je dopolnil lfi. leto in ga veseli naučiti se tiskarske obrti. Katerega bi veselilo naj upraša ustmeno ali pismeno pri : Upravnistvu Amer. Slovenca, 1849 West 22nd St., Chicago, 111.

ROJAKI V SO. CHICAGO
ALI ŠE NE VESTE DA IMA JO S. GORNIK na
9476 — Ewing avenue
v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna me»o, 6vcze in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje?
Vsem se priporoča v po set!

I** /
t
LED! LED! LED!
V vj-očih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. d.
Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to storr: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za:
J C5 E P A P E S H 1820 — West 22nd Sf.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
rojakov iz raznih naselbin odgovarjam, da še vedno opravljam notarske posle. Za vse slučaje, kot kupne pogodbe, prepise posestev tukaj ali v starem kraju, posredujem pri dobivanju potnih listov za v staro domovino, izdelujem affidavite za one, ki želijo priti iz starega kraja in spoh vsa notarska dela.
JOHN JERICH
JAVNI NOTAR 1849 West 22nd Street	Chicago, 111.
Postala s združenjem K a s p a r State Bank in American State Bank.
VSESTRANSKO PRIZNANA
kakor tudi zanesljiva i o konzervativna banka
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, VOGAL 19. ULICE CHICAGO,	ILLINOIS.
'PREMOŽENJE DVAJSET MILIJONOV DOLARJEV
Iz Durango, Colo, poročajo, da se je pred tamkajšnim me-dicincem posrečilo odkriti indijansko zdravilo proti piku strupenih kač. Doslej, dasi so zdravniki in drugi zalezovali indijance, da bi jim izdali, oz. da bi jim pokazali, kako in iz kakih predmetov se producira slavno indijansko zdravilo proti kačjemu piku, niso imeli beli ljudje nobenih uspehov v tem oziru. Indijanci so ta svoja zdravila tako skrivali, da cela stoletja ni prišlo na dan, kako se izdelujejo.
Kakor znano, je po južnih državah Texasu, Arizoni, Co-loradi in drugih krajih silno veliko strupenih kač. Je več vrst takozvanih jako strupenih klopotač, ki se razlikujejo po velikosti. Te kače opikajo veliko ljudi. Zlasti preje je bilo malo Indijancev po teh' krajev, ki bi že ne bil ugrizjen od strupene kače. Kajti Indijanci so povečini bili vedno ua lovu, po prerijah, gozdovih, itd. In vsled tega so večkrat prišli v dotiko s kačami. Toda Indijanci se ne bojijo kačjega pika, ker imajo proti najbolj strupenemu piku posebno učinkovito domače zdravilo, ki je pa njih tajnost. Indijanci so proti kačam naravnost predrzni. Kadar so imeli svoje posebne praznike in prireditve, so nalovili najbolj strupenih kač in z
: 1
njimi prirejali, indijanske narodne plese s kačami. V takih slučajih so bili plesalci vsi ob-grizeni od kač, toda Indijanci so bili namazan? s svojimi zdravili, in kačji piki niso imeli v tem slučaju nobenega učinka.
Ta čudovita zdravila pa niso bila znana vsem indijanskim rodovom-, pač pa jih znajo samo Indijanci Navajo in Hopi rodov.
Kako so prišli do tajnosti?
Neka bela žena je večkrat opazovala takozvanega indi janskega domačega zdravnika, ki je kopal neke posebne korenine. On ji je dal parkrat zdravila proti kačjemu piku in so izvrstno pomagala, namreč ustavijo takoj oteklino in nada-Ijno cirkulacijo strupa, Toda moderni medecini kljub vsemu študiranju niso mogli pronajti iz kakega materiala, ki imajo to lastnost proti kačjemu piku se zdravila izdelujejo. Ženi se je nekega dne posrečilo, da je dobila od dotičnega starega in-dijanca eno korenino. Izročila jo je državnim botanistom-proučevalcem in raziskovalcem rastlinstva. Ti so s pomočjo medicincev sedaj dognali, da iz teh, korenin se da napraviti učinkovito zdravilo proti najbolj strupenemu kačjemu piku.
Dve veliki avtomobilski nesreči na Uncu pri Rakeku.
V zadnjem času so vsled neprevidne vožnje pri nas kar polkovnik, vrstijo nesreče. V pondeljek dne 27. m. m. je pridirjal
v smeri z Rakekanek avto v silnem diru. Pri kapelici med Rakekom in Uncem so počila kolesa in avto se je prevrnil ter padel na šoferja in ga nekaj časa vlekel dalje po tleh. Šofer je bil dalj časa nezavesten. Ljudje so prihiteli skupaj in ponesrečenca močili, da je polagoma prišel k zavesti. Drugi dan v torek je bil na fUncu zopet velik karambol. V smeri iz Planine se je pripeljal baron Gicz iz Čabra na svojem avtu in ga je tudi sam vodil, šofer pa je sedel na zadnjem sedežu. V istem času pri-dirja z Rakeka drug avto, v katerem so bili nekje Hrvatje. Avto so kupili v Trstu in tudi šoferja tam vzeli, peljali pa so se na carinarnico na Rakek. Nazaj od carinarnice pa je priletel avto in trčil na Uncu v avto, ki je pridirjal iz Planine. Nek finančni stražnik, ki je bil na avtomobilu, ki je pridrvel z Rakeka, je odletel iz avtomobila več metrov stran, vendar brez poškodb. Baron, ki je vodil drugi avto, pa ima zlomljeno roko na dveh mestih. Tudi noge ima eden poškodovane.
-o-
Železnica Podgorica — Plav-nica.
t Te dni so začeli graditi lokalno železnico Podgorica — Plavnica (ob Skadrskem jeze-| ru), ki bd dolga 19 km. 2elez-l nico gradi v glavnem vojaštvo,-pod vodstvom posebne komisije, ki ji načelu je artilerijski j

C le vel a ndč an je!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost ? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJACNICA.
«*217 ST. CLAIR AVE.
C! £ V ELAN D, OHIO.

Phone: ROOSEVELT 2586 ♦
SLOVENCI!
Kadar »te se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, sli v kakem drujjem slučaja, nepozabite. da je v Chicagi slovenski fotografist. ki izdelej- prav tako fine slike, če še ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je:
JOS. HLAVATY
zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k Dani filme v izdeljavo.
Kodaki in Kamere 1758 W. 21st Street in Wood
CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled — mize za goste.
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da -kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL, Ely, Minn.	(č)
Nekatere mlade ženske imajo rade stare moške, ker oni jih lahko napravijo v bogate vdove.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society)
it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden
za vse." Odbor za leto 1925.
Predsednik........George Stonič
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar........ Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. GršiČ
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An« cel, Jakob StrukeL Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolniške pore.
Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Naš Mladinski oddelek vara nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi ▼ Jolietu, 111.
R. PAWL0SKI
Slovenski fotografist 71^ No. Chicago St.
Se priporoča slovenskemu ob-činstvu v naklonjenost I
JOLIET, ILL. *

M. Arbanas
SLOVENSKI FOTOGRAFIST 1147 — W. lEth St., Cor. May St.	CHICAGO.
0 B B IS
Srce automobila je baterija!
Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri.
Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam sprawl — v _ ^ vili jih bomo Vam v
red. Baterije pošljamo , mijif Pep/— tud. po pošti fzven
Chicage.
FIDELITY ELECTRIC CO.
FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street,	Chicago, III.
Kaliforniško grozdje!!
Kakor že zadnji šest let, bom tudi letos od tam razpošiljal izvrstno kaliforniško grozdje, ako želite dobiti karo ali več dobrega kaliforniškega grozdja, tedaj se obrnite na:
JOSEPH P. KRISTAN
H
General Delivery,
FRESNO, CALIFORNIA
Progres Linoleum & Carpet Store
F. NOVIČKI 1738 West 18th Street,
9x12 kongoleum v enem kosu, $6.85
VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG
9x12 preje $45.00
— sedaj $27.00
Linoleum z Rumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo .............$1.07
V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate to zalogo.
Phone': CANAL 1505 CHICAGO, ILL.
Telephone Canal 0537
MRS NICHOLAS GOETTERT
POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street
Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem v naklonjenost.
Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zvezi v mojom poklicu z MR. AND. GLAVAČ HE M. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je oznaccna v^ten oglasu.	* -jsj * Iftm*
Naznanilo
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da, sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me.
Se toplo priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
110 — 57th STREET,
PITTSBURGH, PA.
__i______t_
Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristus«. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Ujet je bil vkljub svojemu obupnemu pogumu. obkoljen od jeklenega kroga —.
Divje je £inil njegov pogled po tesno sklenjenem obroču, grozeče, pa obenem skrbi-polno —. Nato pa so mu obvisele oči na bledem licu, ki je slonelo na njegovih prsih — in srce mu je upadlo —.
Pri koncu je bil s svojo pametjo. Ni si vedel več pomagati, t
Dvignila je k njemu svoje oči, ljubeče, odločno, pogumno.
"Ljubi moj," mu je rekla mehko, "naj rajši umrem od tvoje roke! Glej, ne bojim se! Suni! Ti edini imaš pravico, ker tvoja sem —!"
Rahla rdečica ji je pobarvala lice in njene bele roke so odgrinjale obleko, da razgali prsi za smrtni sunek.
Nameril ji je meč na prsi —. Sladek smeh-JLiaj ii je igral na ustali in vdano mu je gledala v oči.
Stari Hirpin si je brisal solze s svojih osivelih trepalnic.
"Stoj!'' je rekel in glas mu je bil polomljen in strt. "Dokler sem jaz živ in se morem ge-niti, se kaj takega ne bo zgodilo!"
Pa hipoma se mu je razjasnilo lice, glas se mu je izpremenil in s svojo običajno brezskrb-nostjo je veselo vzkliknil, da je skoro smešno donelo skozi njegovo brezupno žalost:
"Ej ! Tule prihaja naš mojster! — Mir in konec prepira, fantje! Njemu bomo vso stvar predložili v odločitev!"
Hipija je stopil na prostor pred tribunovo hišo.
Polni pričakovanja so ga obdali gladiatorji, le Euhenor je sam- ostal ob strani.
XII.
Mojster borbene Šole.
Hipija je dobro vedel, kako ohraniti red in disciplino med svojim iljudmi. Četudi se je skrbno zanimal za njihove vaje in tudi za njihov telesni blagor, jim vkljub temu ni nikdar dovolil prevelike zaupljivosti do sebe in po nobeni ceni jim ni bilo dovoljeno prerekanje o njegovih poveljih ali pa obotavljanje v izvršitvi njegovih naročil.
Nocoj je2, prišel v tribunovo hišo, da se postavi na Čelo svoji četi.
Zavest bližajoče se nevarnosti vpliva vedno dobrodejno na značaj pogumnega moža, posebno še, če jo pozna iz vsakdanjega življenja in če*ga je vaja in izkušnja naučila, jo odbiti z lastno močjo. Dvigne mu duha, poživi njegovo .domišljivo, poostri njegov razum in predvsem ublaži njegov srd —.
Hipija je čutil, da bo nocojšnja noč odločilna za vso njegovo bodočnost, da mu neuspeh prinese gotovi pogin, da pa mu uspeh odpre pot, ki se na njenem cilju blišči proku-ratorska čast — ali celo kraljevska krona.
In
njegova preteklost, sedanjost, bodočnost se mu je vj bliskoviti naglici porajala pred dušnimi očrni-*—.
Ni še bilo dolgo temu, kar si je izvojeval svojo prvo zmago v amfiteatru. Kot da je bilo včeraj, tako dobro se je spominjal v krogu se^dvigajočih sedežev, neštetih glav, modrega neba nad njimi, blestečega se peska v areni —. Vse to je v trenutku pregledalo njegovo oko ki pa je obenem skrbno pazilo na nasprotnika ,bistrookega Galijca. — S par u-darci ga je razorožil in ubil z največjo hladnokrvnostjo.
In spomnil se je vroče sape libijskega tigra* pod njim je ležal, pesek mu je zasipaval oči in usta, s svojim ščitom se je zakrival in obupno je zbadal s svojim kratkim- mečem v mi-šičasto tigrovo telo, ki je v njem, se mu je
:! Prokurator sedenih deželah.
cesarski namestnik v za-
zdelo, tičalo življenje tako globoko, tako nedosegljivo za njegovo orožje--. Tigrovi
kremplji so pustili svoje sledove na njegovih zagorelih ramenih — pa zmagovit je vstal iz boja in rdeča in zelena stranka, od mehkih blazinastih sedežev senatorskih pa do ozkih stojišč sužnjev — vse mu je klicalo slavo in mu ploskalo priznanje, da se je tresel amfi-teater.
In po teh zmagah — kdo je bil največji ljubljenec ljudstva, če ne možato lepi Hipija?
In pozneje je iznova spet vse gledalo nanj in ga slavilo, ko je uredil Neronove krvave i-gre in z razkošnim sijajem stregel razvajenemu, krvi željnemu okusu Rimljanov. Zares, — dosegel je vrhunec slave gladiatorske.
In s tega vrhunca se mu je odpiral pogled, ki si o njem še niti sanjati n? upal kedaj.
Peščica pogumnih mož, bakle, zvesti meč, Cezarjeva palača v plamenu, kri v potokih — in upal je, da bo tekla v potokih in da bo odpora dovolj ter da bo njihov napad borba in ne mesarsko klanje — nova cesarska dinastija, hvaležni patron in velikodušno plačilo za trud —!
In bodočnost se mu je smehljala--. Katera izmed bogatih vzhodnih rimskih pokrajin bi najbolj nasitila njegovo položenje po kraljevski razkošnosti —? Kajti pokrajina rimskega imperija — to je bilo le drugo ime za neodvisno kraljestvo —.
In Hipija je videl samega sebe v blestečem se veličastvu na prestolu pod žarkim solnčnim nebom jutrovskim —. In življenje mu je ponujalo sijaj in bogastvo, dvorjane, sužnje, konje, bisere, pojedine, črnooke orientalske lepotice, v svilo oblečene eunuho, ponosno telesno stražo v svetlih čeladah in v zlatih, ble-stečih se ščitih —. Ničesar mu ni manjkalo, niti nje, ki bo z njo delil vso to bajno bogastvo.
Valerija bo njegova!
Valerija je bila rojena za kraljico. In zares, novo zmago bo pomenilo zanj, ko ji bo ponudil polovico svojega prestola, njej, ki je končno vendarle nagnila svoje uho k njegovim snubitvam.
Zanos radosti mu je polnil dušo ko je premišljal. kako jo bo častil, kako jo bo povzdignil, ko se mu izpolnijo njegovi romantični upi. Čutil je, da bi jo skorajda mogel ljubiti, ljubiti s tisto ljubeznijo, ki jo je okušal nekdaj v svoji mladosti. Dolgo je bilo temu, da je ljubil. in dolgo let se mu ni vrnila ljubezen nazaj v življenje. — In danes se mu je vračala. Danes, ko mu je s čudno, neznano mehkobo polnilo dušo zadovoljeno samoljubje, radost nad kmalu izpolnjenimi željami, ki so ga nedosežene toliko let mamile, — danes, ko se mu je srce topilo pod nežnim vplivom zmagovite ženske lepote —.
Zdelo se mu je, da je čisto drug človek nego tisti, ki se je pred kratkim pogajal s tribu-nom za določeno število človeških teles in za kri in poboj —.
Vkljub svojim vabljivim sanjam pa borbeni mojster ni pozabil na sedanjost, na sredstva, ki bi mu naj omogočila uresničenje njegovih načrtov.
Pregledal in pripravil je svojo četo skrbno kakor še nikoli, prepričal se je na lastne oči, da je njihovo orožje v redu, in osebno jih je razpostavil na odločena mesta in jih ponovno sam šel nadzorovat, zabičujoč jim skrajno ču-<* ječnost in treznost.
In nobeden izmed ljudi ni videl pod tem u-glajenim čelom in mirnim, resnim vedenjem svojega voditelja kaj nenavadnega, nobeden ni slutil, da se skrivajo v njegovi duši slavo-hlepni načrti, ki daleč presegajo vse njegove dosedanje upe, — da neznana, čudno mehka in nežna čuvstva ogrevajo njegovo srce —.
ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna ter razne slavno« ti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, stampil je in druge potrebščine naročite pri
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
■___•
CLEVELANDCAN JE I
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite redno n* prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Prrmite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 sli 455«.
_
JI
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe-Ijam na dom. Prevažam pohištva ob Sašu selitev m vse kai spada ▼ to stroko. Pokličite me po telefonu I
2018 W. 21st Flaca CHICAGO, ILL.
Phone: Rosevelt 8221,
- •
POZOR!
Na novo odprta postaja za vse potrebščine avtomobile.
JOŽEF SLOGAR, lastnik
Priporočam se Slovencem in Hvatom. Obrnite se zanesljivo na mene, ker moje geslo je: "Dobra in solidna postrežba."	*
PHONE: 334-M SHERIDAN ST. ELY, MINN.
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec
9
SLOVENSKI
[MESAR
1912 W. 22nd STR.,
Phone: CANAL 6319.
o	____
^PISANOPOLJE
Ut>_____ i m. Trunk. -
Hlače za moške
posebne vrednosti v vsakovrstnih vzorcih in barvah do 52 palcev mere čez pas po
$2.50 do $8.85
Sedaj lahko prihranite od
$5.00 do $15.00
na oblekah z dvojnimi hlačami za moške in dečke.
$19.50; 23.85; 33.59
Boljše izbere ne dobite nikjer v Chicagu za gori navedeno ceno.
Francija ščiti v Afriki evropej-sko, toraj krščansko civilizacijo. Mu pritrdim, v kolikor je Abd-el-Krimu le za muham-e-danizem. G. Molek ni tega mnenja. On bi bržkone rad imel, da' bi šla civilizacija v Franciji in Evropi rakom žvižgat. Ima svoje hibe, pripoznam, a naj si Evropa zamenja tudi to civilizacijo z muhamedansko ? On ima stalno rubriko o "Balkanu.'' Na "balkanskih'' razmerah je nekaj resnice. Odkod so ? Celo Slovenci, ki so doživeli le turške pohode, imajo po stoletjih še neki strah v kosteh. Naj se turško suženjstvo ponovi ? Naj se poživi turški strah ? ? Srd do krščanske civilizacije ne
sme podreti vseh mej.
* * *
Prosveta piše v št. 191 o "Ne-J varnosti sv. pisma'' in pripoveduje o nekem dogodku ob reki Zambezi v Afriki. Ali je do godek resničen, ali ne, ne spada sem. Kakor po navadi, se tudi tu zmeša vse v mineštro, in se smeši cerkev. Ni res, da bi cerkev prepovedala Čitati sv. pismo navadnim smrtnikom, narobe, cerkev želi to, mora pa želeti tudi in zahtevati, da ne razlaga vsakdo besedila, kakor se njemu ravno poljubi.
hrbtenico — strašno —, lisica ima gorko kri — nezaslišno —, gorila ima dve popolnoma nepotrebni bradavici na prsih — predrzno —, kuščar ima v oče* su košček mrene, pri ušesu mišico, ki spi, v drobu slepo črevo, na koncu hrbtenice štiri ali pet koščenih obročkov, kakor vse štiri vrste človeških opic. Vse take in enake "štramente" ima tudi človek. In take stvari naj bi ne bile zadostni povod za žalostno ali jezno ponižanje?? Pa pravi neusmiljeni g. Molek, "da to še niso vsi znaki ponižanja človeka na žival," pa naj zadostujejo. Hvala, da ni še bolj neusmiljen in ima še človeško srce. Hudo pa je, bo-gami, da bo hudo, namreč za Trunka si misli g. Molek in si melje roke, da je podal take neovrgljive dokaze za ponižanega Trunka.
G'. Molek, vsi ti vaši "dokjy zi" pri meni toliko zaležejo, kakor "železna baba," s katero je Vas nekoč baje strašila vaša marrfa, kakor ste nekoč o-menili.
"Noče videti in nima možganov,'' porečete. Nikakor ne. Vse te dokaze in priče pripoznam, in. če bi jih bilo še več, in sam jih poznam veliko več,
Kam se pride pri tem, kaže rav- nikakor pa ne pripoznam. da
bi ti "dokazi'' človeka ponižali na žival.
To je materializem, ki ostaja vednosamo na površju. Za njega obstaja le to, kar zmeri, pretehta, natiplje, premeri, vidi. Pred rojstvom in po rojstvu ima človek ihnogo znakov, ki jih imajo tudi živali, toraj je žival. Ampak ni. Vzemimo dve vreči. Podobni sta si. V eni je zlato, v drugi kamenje. Ali sta eno in isto, ker sta si vreči podobni? Ali je kdaj kak pameten človek tajil, da ne sega človek na eni strani globoko v živalsko življenje z ozirom na telesno in čutno življenje? Telesno je živalim podoben, to stoji, iz tega pa še dolgo ne sle-
no v Prosveti navedeni dogodek, ako je resničen. Enako je tudi s koncem glede let. Sv. pismo je O. K., tudi katoliška cerkev in.a prav, ljudje pa, ki delajo po lastni glavi, morejo za-bresti, in zabredla je tudi Prosveta ko govori o nevarnosti sv. pisma.
* * #
"Ponižani Trunk" imenuje Žarkometar precej dolgo razpravo o človeških živalih. Ko bi
bil rekel "ponižni" Trunk, in bi to odgovarjalo resnici. bi Trunk še kaj veljal, ker ponižnost je čednost in je nekaj vredna. "Ponižanost"' bo moral pa g. Molek že sam utakniti v lastni žep.
M. H. JELINEK, lastnik Vogal Blue Island ave. in 18. ulica.
Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan.
Kako je prišlo do "poniža- di. da bi bil "ponižan'' na žival, nja?" Jaz sem pripomnil, da Kar človeka dviga visoko nad gotova evolucija, kakršno za- žival, to je njegov duh, ki de-govarjajo slovenski "učenjaki," la v telesu in po telesu, a ni z ponižuje človeka na stopnjo ži- materijo, s snovjo eno in isto.
! vali. Zdaj pa udari g. Molek in "dokazuje" na dolgo in širo-
Po duhu je človek podoba božja, ne božanski, po duhu natf-
ko, da ne more nihče niti temu kriljuje vsako in vse živali. Po-ponižanju, naj se brani z vsemi leg v špirit, mora človek pogle-
Establish«! 1857
Pošiljate Vi
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK
v
Največja in najstarejša banka v Jolietu.
Premoženje ta banke znaša $13,000.00000
štirimi. Kriva je prokleta evolucija, pravi. Jaz se branim ponižanja in nočem med živali, naj pa je evolucija prokleta ali resnična.
Pred vsem moram? popraviti, ako g. Molek pravi "božanski" človek. Preveč je zagrabil. Božanski človek ni, pač pa je božja stvar, po božji podobi ustvarjen. Božanstva nihče ne zahteva in si ga ne sme prisvajati.
"Pogledati je treba," dokazuje g. Molek, "le vse stadije človeškega zaplodka, ki je o-hranjen v špiritu, in kdor ni slep in ima možgane, bo videl in vedel. Kako naj ubije Trunk te priče človeške evolucije? Kako naj uide temu ponižanju?"
Priče so: ena celica, proto-zoon, kepa stanic, čašičar, ci-linderček, glista, stvarček podoben ribici, zelo nečedna, jako ponižana živalica pokrita z gosto dlako (uh, uh), "in na koncu zadka je molel iz Trunka dva palca dolg repek. Resnično, bogami, repek." Pri vsakem "stadiju'' pristavi g. Molek besedo "ponižanje," najhujše bo pa z repkom, bogami, da bo hudo, "na veliko žalost ali jezo Trunkovo." Kar obesil bi se človek, ali pa skočil iz kože.
Pa to še ni vse. Vse to je že le pred rojstvom. Prič je pa na izbero tudi po rojstvu. Katere ?
dati tudi malo okoli sebe. iti preko materijo in snovi in videl bo tudi brez biblije, da radi podobnosti prstov, dlaka, hrbtenice, mrene, slepega črevesa, repiča ni nikaka gola žival. To mu spričuje znanost.
Vzemimo pa ti^di biblijo. Kaj pravi? "Bog je ustvaril človeka iz ila zemlje in mu u-dahnil duha življenja." To moramo verovati in znanost nas v ti veri potrjuje. Vera pa nas ne veže, če verujemo, da je bil "il zemlje" v podobi prahu, ali v podobi kake opice.
Človek more pasti na stopnjo kanibala, a ravno duh ga dvigne, ne kak razvoj samo po telesu. Žival bo ostala žival. Iz žrebeta se razvije konj, nikoli pa kak osel.
Čudno. Ponosni so ljudje, ki mislijo, da so samo nekako razvite živali, da ne sklonijo svojih rok pred najvišjim bitjem iz ponosa, kristjan je ponosen, da je božja stvar, a ponižen, ne ponižan, da pripozna svojo onemoglost in išče v molitvi pri svojem Bogu pomoči. Ponižni naj bi bili vsi, ponižan pa vsaj jaz nočem biti. Nikoli.
-o--\
Salamander ima tudi pet pr- ničah.
Duhovniške vesti.
Za vodjo v goriškem malem semenišču je imenovan H. Val-demarin, za poslovodjo L. Ci-» goj iz Stomaž je imenovan A< Berbuč, dosedaj kaplan v Čr*
. • -L.	* '	____
__
______1___________
___