"PROLETARBC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. OFF1C1AL ORGAN JUGOSLAV ftUEKA I ION. S. P. GLASI. > JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list ff. — NO. 124«. Uw M* t t«r t>r. »i,,».., 4. ■ * t k« po« t »ff ». »t ekle« liraae. 111.. und*r t k» Art of Conti»«» of Mnrrh lid CHICAGO. ILL., 30. JULIJA, (JULY 30.) 1931. MU» W. 2tth St. LETO—VOL. XXVL SVETOVNI PROBLEM! NA KONFERENCAH DIPLOMATOV VPRAŠANJE REPARACIJ IN VOJNIH -DOLGOV TAM KAKOR JE BILO PREJ Fram ¡¡a naiiačia sila Oni, ki so pričakovali, da prinese Hoo^erjev moratorij povratek blagostanja, so razočarani. Vsi, ki so mislili, da se bodo diplomatje na konferenci v Londonu domenili za kaj konstruktivnega, so zdaj poparjeni. Le Philip Snowden je na londonski konferenci imel pogum brez ovinkov izjaviti, da ekonomske bolečine Evrope in ostalega sveta ne bodo odpravljene, dokler se zdravniki ne lote vzrokov. Glavni vzrok sedanjim polomom pa so vojne reparacije, ki davijo Nemčijo, in ogromni vojni dolgovi» ki tarejo več ali manj vse dežele. Nad Snowdenom, ki je * finančni minister v delavski vladi, pa se je takoj razjezil ameriški državni tajnik Stimson, ker ne sme slišati ničesar, kar namiguje na znižanje vojnih dolgov Zed. državam. "To je važno vprašanje," je dejal pozneje Snowden. "Dokler se ga vlade resno in sporazumno ne lote, ni nika-kega upanja na stabiliziranje ekonomske situacije po svetu." Fiasko londonske konference V najkritičnejšem gospodarskem in političnem položaju na evropskem kontinentu je zdaj Nemčija. Njeni vodilni ministri so se vrnili domov iz Pariza in Londona ne da bi dosegli pri francoska vladi in v krogu mednarodnih bankirjev, ki diktirajo vladam, kake trajne olajšave. Hooverjev moratorij pomeni za Nemčijo le enoletni oddih» ali pa niti to ne. Vlada je v skrbeh za bodočnost. Fašisti hujskajo dalje in se resno pripravljajo na prevzem vlade, komunisti pa se trudijo po svoje, da ne ostanejo zadaj. Demokratične stranke v Nemčiji so v tem položaju potisnjene v defenzivo. Usoda republike, kakršna je ni več v njihovih rokah, nego odvisi od politike ostalih dežel. Moč Francije v zalogi zlata Vse tako izgleda, da je danes največ odvisno od Francije, ki kontrolira ogromne zaloge zlata in je v diplomatskih bitkah v Parizu, in nato v Londonu odnesla zmago. Niti mogočne Zed. države ji to pot niso bile kos, dasi so imele v marsičem pomoč predstavnikov Velike Britanije. V interesu imperialistične politike Francije je, da se Nemčijo tišči navzdol. To je glavni vzrok, čemu Francija s svojimi zaveznicami tako nasprotuje ekonomski uniji Avstrije in Nemčije. Francija s svojo mogočno zlato rezervo kontrolira ne le evropske nego v veliki meri tudi svetovne kredite. Ima moč» da finančno upropasti celo Anglijo, katera je dolgo veljala za svetovni finančni centrum. S Francijo zdaj lahko tekmujejo v mednarodnih posojilih ter ? intrigah s financami edinole Zedinjene države. , Odvisnost Nemčije od Frand|e Gospodarska stabilizacija Nemčije je v dani situaciji torej odvisna od pomoči francoskega kapitala. Francija te pomoči ne odreka, toda hoče politične koncesije. Med drugim zahteva Francija, da se Nemčija zaveže, da njena vlada ne bo negovala propagande za revidiranje mirovnih pogodb. Da sklene pakt s Poljsko, s katerim ji prizna koridor skozi vzhodno Prusijo v G dansko. Da z nasilnimi dekreti ugonobi propagando nemških fašistov proti Franciji. Da se ne bo oboroževala ne na suhem ne na morju. Da ne bo izvedla ekonomske unije z Avstrijo. Ce bi Nemčija v take pogoje privolila, bi postala Franciji podrejena država, česar pa bi njeno ljudstvo zdaj nikakor ne privolilo. To so dopovedovali francoskim ministrom na konferenci v Londonu ameriški in angleški zastopniki, toda Francozi so odgovarjali, da nimajo nikake-ga vzroka zaupati Nemčiji, in da ji ne bodo pomagali na noge. da bi njene čete ob prvi priložnosti zopet udrle v Francijo. Mirovni pakti ne da]e)o sigurnosti Države v Evropi so torej vzlic Kellogovemu mirovnemu paktu v strahu pred novimi "napadi", oziroma pred novo vojno. Francija je nanjo pripravljena, enako mnoge (Nadaljevanje na S. strani.) ALBERT B. FALL—u DATO V ANO JAGNJE" V kabinetu predsednika Hardinga toi) med drugimi znašli ljudje, ki ao se podali v korupcijo po maftomeetnem načinu, namreč č sto prijateljsko, brez "dip&omatičnih" in slič-mh trikov. Notranji tajnik Albert B. Fall (* ovalu na tej sliki) je z nekaterimi drugimi člani "šenkal" prijateljem veHloe oljne rezervacije, ki »o posest Zed. držav. Tako je nastal Teapot Dome m pa Elk Hill škandal, poleg drugih, v katere je bil zapleten generalni pravnik Daugherty s svojimi pajdaši. Pri oddajanju oljnih polj v izrabljanje Dohennyju in Sinclair ju sta delala Fall in Daug4»erty sporazumno. Oljni kralj Dohenny je FalVu za storjeno uslugo, katera bi mu prinesla stotine milijonov dolarjev, "posodil" sto tisoč ca-pakov; največ zaradi te podkupnine je moral Fall pred dnevi nastopiti kazen v mehiški dizavni kaznilnici v Santa Fe. Želel je namreč, da naj ga radi njegove visoke starosti ne pošljejo v zapor izven njegove države. Iz te njegove kazni, katere se je ogibal vrsto let, je skovalo kapitalistično časopisje celo tragedijo. Slikali so ga, kako ee pelje v kaznilnico v ambulančnem vozu, kako «a spremlja njegova lepa vnukinja in take stvari, da bi vzbudili zanj potrebne simpatije med ljudstvom.-Obsojen je bil na leto m en dan zapora. Zlocm je steni 1921-22. Star je zdaj 70 let. Fall ni glavni krivec koruptnosti v vladi predhodnika Hardinga, toda izgleda, da so si koncem konca le njega zbrali za daritveno jag-nje. Tudi muitimilijonar Sinclair je bil nekaj časa v ječi; Doheimy je imel neprilike v °aU,fWty je m°ral iU b vUda' |e pa je doletela Falla. V se» vjtetski Uniji bi bil ustreljen za mnogo manj« prestopek. Tu je razdajal milijone ljudske imovine, dobil pa je leto dni, ali niti toliko, kot kak "nigger", ki «krade kos mesa v mes-mci. BREZPOSELNOST Predsednik Hoover je po dolgem času izprevidel, da je z zakoni o bankah nekaj narobe, pa priporoča drastične izpre-membe. To se tiče bank, ki poslujejo pod federalnimi zakoni. Enako so se začeli ogla ¿atfc^isoki uradniki posameznih držav, ker jih je v to prisilila kritika vlagateljev. Toda kako je mogoče, da la^iko vzlic "varnim zakonom" ter zvezne in državne kontrole propade v mestu kot je Chicago kar 60 bank? Ker je šlo v propast več tisoč bank širom Zed. držav, kaj so počeli prejšnja leta «veani In državni bančni pregledovali? Ali so le jemali plače, ne da bi izvrševali delo za katerega so bili najeti? Ali so se morda višji nad njimi bali političnega vpliva bankirjev in si jih niso upali nadlegovati z zahtevami, da naj spravijo zavoženo gospodarstvo v red? Bilo kakorkoli, dejstvo je, da je ljudstvo ob stotine milijonov prihrankov, gasilci pa se oglašajo šele zdaj, ko je vas že pogorela, dasi so imeli priliko in dolžnost polome preprečiti. ZDAJ PRIZNAVAJO, DA BO TREBA SPREMENI- ,llfPimABM .. _ TI ZAKONE 0 BANKAH I' V EVROPI^ V ZED DR2. IN DRUGJE Delavska rezervna armada dobiva nadaljne rezerve. Milijone brezposelnih v Zed. državah, Nemčiji in Angliji. Na prv^m mestu v številu brezposelnih so Zed. države. Točnega števila nihče ne ve, iker je to edina industrialna dežela, ki nima aparata za take statistike. V Angliji in Nemčiji imajo točen pregled brezposelnih vsak dan. Tu se ceni njihovo število na okrog 7 do 8 milijonov, V Nemčiji, ki jo I na drugem mestu, jih je bilo 15. julija 3,956,000, v Angliji | pa jih je nad dva milijona. Mnogo brezposelnih je tudi v drugih industrialnih deželah, npr. na Češkoslovaškem, v Belgiji, v Avstriji, na Japonskem in povsod drugje, z izjemo sov. Rusije, kjer so v gradnji vsakovrstni obrati, ki jih vključuje takozvani petletni načrt za in-dustrialno osamosvojitev Sovjetske Unije. Najslabše je preskrbljeno za brezposelne v Zed. državah. ■ ■ DVA NOVA KLUBA J. S. Z. AGITACIJA ZA "PROLETARCA" J. S. Z. je dobila proslih par tednov s sodelovanjem J. Snoya iz Bridgeporta dva n»vt kluba v svoj seznam, namreč v Veroni, Pa., in v Salemu, O. — Anton Vi-čič pa je pripravil teren za ustanovitev klubov v par »Ibinah v južnem Illinoi- Vičič in Snoj sta vzlic veliki depresiji, ki je v neka-terih naselbinah nepopisna, dosegla v agitaciji za razširjenje "Ptoletarca" znat- Sec. stranka apelira na •veje člane in toMuilje-aike, da utrdijo socialistično organizacijo, kar bo o-mofočilo čimuspeJnejio borbo v prihodnji volilni kampanji in v naporih za od po-moč milijonom brezposelnih. Snoy, Vlčič, lokalni zastopniki "Pvoletarca", tajniki klubov in mnogi drugi člani JSZ. vrle svojo dolžnost. Od vas pričakujejo sodelovanja. UMORI POD OZNAČBO "KRIMINALNIH OPERACIJ" IN PORODNA KONTROLA Stari nazori in svetohlinstvo vzrok smrti tisocev žensk.—Cerkve spreminjajo svoje stališče. Razstava Peruškovih slik v Boise, Idaho Boise, Idaho, je prvo mesto na zapadu, v katerem so razstavljene oljnate slike umetnika Peruška pod pokroviteljstvom domačinov. Njegova krasna izbrana dela imajo sobo, ki je zelo primerna za razstavo. Tudi obisk je bil obilen. "Proletarec" nima moči pomagati delavstvu. "Proletarec" mu le dopoveduje in ge uči, da je ret i tov delavskega razreda stvar delavstva samega. Dr. A. J. Rongy piše v julijski izdaji zdravniške revije American Medicine, da izvrše ameriški zdravniki vsako leto približno . milijon kriminalnih operacij, za katere dobe nad to milijonov dolarjev. Okrog četrt milijona takih operacij izvrže po njegovi trditvi babi-e. Tisoče in tisoče žensk umrje na posledicah, tisoče jih zaga-zi v bolezni, katere jim gre ne življenje do konca. Dr. Rongy je načelnik komisije za zdravstvene preiskave ▼ New Yovkn, zato so njegovi viri zanesljivi in važni. Neki zdravnik v Chicago je moral ta mesec v zapor, kjer ostane več let radi "kriminalnih operacij", v katerih sta dve mladi ženski izgubili življenje. Mnogo babic je v ječah radi enakega prestopka. Pod "kriminalnimi operacijami" se označuje odpravljanje ploda. Ker so legalno prepovedane, jih ne izvršujejo vsi zdravniki, toda mnogi specializirajo največ s tem ter računajo za svoje delo in svoj rizi-ko visoke vsote. Vzrok temu stanju je nezakonitost porodne "kontrole. Državni zakoni in cerkve jo prepovedujejo, toda preprečiti jo vseeno ne morejo. Vse, kar so dosegli, je, da so spravili deset-tisoče žensk v prerani grob in stotisoče drugih v pohabljenost ter v bolezni. Dogodilo se je že, da so zdravnika radi take operacije obsodili na smrt. Mnoge so poslali v dolgoletne zapore. Ali vaba je prevelika, za- služek lahak, zato tisoče zdravnikov izvršuje take operacije. Protestantske cerkve so se začele polagoma sprijaznjevati z razmerami kakršne so in priznavajo, da je porodna kontrola stvar, ki jo ne morejo za-braniti. Dale so ji svojo odobritev. Le katoliška še vztraja, da je porodna kontrola in odpravljanje ploda smrten greh, toda katoličanske se ne ozirajo dosti na to. Cez nekaj let bo tudi katoliška cerkev pnišla za drugimi in priznala, da je to socialno Vpražanje, k* ga jo treba reševati v smislu razmer in potreb, ne pa kakih zastarelih dogem. Kadar bo porodna kontrola pravilno legalizirana, odpade tudi potreba za "kriminalne o-peracije". Čimprej odvrie ljudstvo masko hinavstva in vpliv svetohlincev, toliko boljše za ženske, matere, otroke in za splošno zdravstvo. Kanada preskrbi delo brezposelnim Kanadska vlada se posvetuje z vladami provinc ter upravami mest za zaposlitev brezposelnih pri javnih delih. Načrti predvidevajo gradnjo raznih javnih naprav, pri katerih se bo potrebovalo tisoče delavcev. Namen oblasti je, da se načrte tudi izvede. LOGIČNO STA)LI$ČE. Rockefeller, Ford in drugi kapitalisti ne podpirajo delavskih listov. Cemu bi vi podpirali njihove ? Breme vojnih dolgov Vojni dolgovi ki jih imajo posamezne države posebno Zed. državam, so tako ogromni, da segajo samo obresti v stotine milijonov dolarjev. Anglija npr. bi imela letos plačati Zed. državam $131,940,000 samo na obrestih in $28,000,000 pa odplačilnega obroka. Ta ogromna obveznost ji je po pogodbi z vlado Zed. držav določena skozi 62 let. Največ kazni radi pregreš-kov zoper prohibicijo V čikaškem federalnem di-striktu je bilo 60 odstotkov izmed vseh obtožencev kaznovanih zaradi kršitve prohibici-je in le 40 odstotkov vsled drugih kaznjivih pregreškov. ČEMU NIMATE ItLUBA? Ali se kdaj vprašate, čemu v vadi naselbini nimate socialističnega kluba? RAZG AN J AN JE ST A VKARJE V V Rs L Deportacije iz Chicaga V fiskalnem letu, ki je končalo 30. junija, je bilo iz Chicaga deportiranih vsled nepo-stavne priselitve in drugih vzrokov 839 tujezemcev. Razen teh je vložilo 267 oseb prošnjo za prostovoljno de por* tacijo. Samo 170. je bilo ugodeno. Naredba določa, da sme delavski department izmed prostovoljnih aplikantov depor-tirati le take, ki »e niso tri leta v deželi in nimajo dovolj svojih sredstev xa povratek. V C antral Falk« v érUw i Rhoda laland a« saatavtali takatilni dalarcl Nad pikati M >• ■•¿•U >imilati policija, kar ja dalavea pod i« »I o k maanam« pikat i ran j«. Na pomoi polica jam — kili paavaat la driarai miličniki. Sta*-karji m «a «maja abérati v ak(*>kiak, mM mm paatajatf aa alicak, kar pafcaM-ja ta «Ilira. Oblastniki trdijo, dm ta mSrali paJvseti la nUtUaik bajakatav". Saba a» vUftj* . , rrr: aso d ii i z Nasegia Q i barija Zapisnik seje eksekutive J. S. Z. dne 3. julija 1931 Prisotni od eksekutive Fr. od vloge na Millsrd State ban-Alesh, F. Godina, J. Oven, F. I ki smo prejeli $31.41, skupaj A. Vider in Fr. Zaitz. Od nad- prejemki v gotovini $220.66. zornega odbora D. J. Lotrich in B. Novak; od nadzornega odseka slov. sekcije Fr. Margóle. Od prosvetnega odseka I. Molek in A. Garden. Tajnik Chas. Pogorelec. Odsotnost so opravičili; Geo. Maslach in P. Kokotovich, ki sta zaposljena izven mesta. S. Bojanovich, ker je na nočnem delu. A. Zaitz in F. Udovich radi zaposljenosti. J. Rak radi odpotovanja. Za predsednika seje izvoljen F. Godina. Zapisnik prejšnje seje sprejet kot predložen. Dopisi. Tajnik prečita pismo iz Cariinvilla v zadevi glede delnic neaktivnega kluba, ki jih ima v podvzetju Slovenske- V jugoslovanskem stavbin-skem in posojilnem društvi imamo z dnem 80. junija $8,-800; v Ogden National Banki $210.24; čeki v shrambi tajnika $220.66; na defunct Millard State banki $219.91, skupaj 30. junija $9,450.81. Omenja, da mnogo članov želi, da bi čimprej izvedli akcijo, ki jo imamo v načrtu, toda treba je previdnosti zaradi obveznosti, ki si jih bi nakopali. Upa, da bomo v teh časih, ko je vrednost stavbišč in poslopij padla, dobili kaj primernega po zmerni ceni. Poročilo se sprejme na znanje. A. Garden poroča o pripravah za piknik in shod na pro- ga doma. Sklenjeno, da naj stem, ki se bo vršil v nedeljo 6. tajnik išče nadaljnih podatkov sept. v VVaukeganu pod pokro-fn postopa po svoji uvidevnosti, viteljstvom klubov in društev Prečita pismo Anne P. Kra- Prosvetne matice illinoiskega-sne o predavateljski turi, na wisconsinskega okrožja. Pri-katero je povabljena. Se bo poroča, da se določi na tej seji odzvala in tajnik Konference slovenskega govornika. Ime-ter tajnik Zveze sporazumno s novan je Fr. Zaitz. Povabljen tajniki klubov ter društev ure- je milwauški župan s. Hoan, de pripravljalno delo. I župan mesta Racine s. Svobo- Dopis iz La Salla se sprejme da, šerif milwauškega okraja na znanje in sklene, da obišče sodrug Al Benson in drugi. S to naselbino kdo izmed naših svojim govornikom bo zastopa-agitatorjev ko hitro bo prilika, na tudi naša mladina. Poročilo tajnika: Sledi razprava o položaju v S. tajnik Pogorelec poda sle- nekaterih naselbinah, v katerih deče poročilo: Na prošli seji klubi vsled raznih ovir ne mo- OKRAJ COOK PLAČUJE VSLUŽ3ENCE S "ČIPSI" • / • Cook County v Illinoisu jo »caii ofltiaiu i« najbogatejši okraj v Z od. dri arah. V njenih mejah jo Chicago ter okoliška mesta. Do aprila t. I. jo jo vladal « tvojimi loom i-ji sedanji čikaiki župan Cermak. Tudi sedaj je v oblasti demokratov. Kakor Chica- go, je tudi county "Brok'V * ve!ik:~¡ ér'jovi, ki se redno naraščajo. Učiteljem, učitelji- sem poročal o akciji za ustanovitev kluba v Veroni, Pa. Stvar ae je uresničila. Ustanovljen, je bil 26. junija z osmimi člani in članicami. Sodeloval je Jos. Snoy, ki je ob enem dobil tudi nekaj novih naročnikov "Pro-letarcu". Tajnik kluba je s. Tony Kresevich, ki pravi, da ga ta uspeh zelo veseli. Klub rejo razviti dovolj jakih aktivnosti. Zaključek seje. - » » - ' — - — ----»— ——* » ■-» ■ cam ter drugim uslužbencem, katerih je pod obema upravama reč tisoč, plačujejo deloma v gotovini, namreč kadar se jo kaj nabere, včasi po cele tedne in mesece nič, rčasi pa s lakozvanimi "scrip". To so izkaznice, ki označujejo, da jim mesto ali okraj dolguje toliko in toliko, in vnovoene bodo, kadar mogoče. S temi "scrips'* ai učitelji, učiteljice, inženirji, klerki ,osol>je ▼ okrajni bolnišnici itd. lahko pomagajo v trgovinah ali kjerkoli jim jih hočejo z menja ti. Marši kak trgovec jih od ¡lan j*. Kdor pa te izkaznice sprejema, ne plača dolar za dolar. Škodo ima okra i, ker mora plačevati bankam čezdalje več obresti na škodi je delavec, vso to škodo pa plača ljudstvo, ki dobi za visoke davke jako malo povračila. To je posledica '^ekonomije", na kakršno se zastopijo demokrat je in republi- Podobnik, ki se je na list rade-volje naročila. Ona je tajnica društva SNPJ. in vplivna v naselbini. V Gillepsie in Stauntonu nisva dosegla dosti in tudi preobrata še ne bo, ako bodo ljudje rabili izgovore kakršnih se poslužujejo eni naši rojaki. Odšla sva proti Stauntonu, kjer sta nama šla na roke brata Ausec. V naselbini je več zavednih somišljenikov, ki se bodo naročili ko hitro mogoče. Tedaj bo tudi dana dobra podlaga za ustanovitev kluba. Dne 4. julija sva se udeležila piknika federacije SNPJ. na Benldu, o katerem je poročal že sodrug Vičič. Seznanila sva se z mnogimi, posebno Vičič-V boljših razmerah bi dobil precej naročnikov. Posetila sva tudi Taylorville» Rojak Zaje, ki je predsednik društva, nama je naklonil sodelovanje. Na Panami sva se u-stanovila pri mojemu bratu Andreju. Pri agitaciji za list smo . - . . dosegli precej uspeha. Odziv na I!knva ne v1- začei° ,nepn" shod je bil tudi povoljen. šanse čakovano grmeti in deževati. za ¿lubaJS0 dobr(> videli tudi ob pnliki te pnred- dni u da idej0 izvede, kar be. Vse zagotavljamo, da bo- pa 8e še ni posrečilo, ker mamo naklonjenost enako prija- njka ukih> ki bi prevzeli delo. Klub na Imperialu žanje uspehe Impenai, Pa. — Piknik kluba št. 31 JSZ. v nedeljo 19. julija je izpadel dobro moralno in gmotno. Klsbova blagajna si je opomogla za kake štiri dvajseiake, aar je v teh čakali v naših razmerah velik uspeh. Bili smo prijetno iznenadeni, ko smo videli, kako prihaja pol* ne avte ljudi iz vseh strani na piknik. Prišli so iz B urgetesto w-na, Bishopa, Universala, Moon Runa in največ še iz Cliff Mine ter seveda iz domače naselbine. Vsem hvala za poset in drugim za sodelovanje. Posebno hvalo izrekamo Val. Raspetu, ker je nam dal prostor proti mali odškodnini in nam tako pripomogel do večjega uspeha. Naš znani trgovec John Eržen je dal na razpolago truck in avto za dovažanje izletnikov. Nismo vedeli, da imamo toliko somišljenikov in prijateljev. Udeležba pa bi bila še teljsko vračali. Frank Augustin. Oglasila sva r se tudi v več drugih krajih z večjim ali ma-* njšim uspehom, pa tudi neuspešno. Upam, da bo ta tura s. Vičiča za bodoči razvoj socialističnega gibanja v premo- To In ono pri In drugod Cleveland, O. — Billy Sunday je zagrozil v eni svojih pri-j dig, da bo pri prihodnjih vo- v Kraynu, ki je bil pred par ^tX^o^t^] meseci reorganiziran, na bo . . . torjev na St. Clairju v SND., pa sablji civilistu Wilsonu. Am- lavske pravice. V Času govora Ker ni te£a, tudi ni denarja za so ga rajše lokalizirali. V "E- pak—oddala sta jih. je bilo zelo mirno. Kako jim naročnine, nakopravnosti" smo Čitali le Ker Fortuna zelo rad obira, je ugajal, pa jaz seveda ne1 S. Anton Vičič je prišel sem par oglasov v formi preklicov. je potem črnil rojake v Johns- morem soditi. To so seveda novice, toda radi townu. Posebno eden mu jej Naselbina Salem je na lepem vročine jih bomo „tudi mi cen- bil v želodcu. Začel je piaviti kraju. Nekateri rojaki imajo - ______F___, zurirali. o bolezni, na šššsšš način, in farme. V mestu je tudi nekaj We vsaJ kar se denarja tiče. ^daj nobenega naročnika, pač • . rojaki so šli k zdravniku, da industrije, ki še nekoliko obra- AmPak agitacija je težko de- pa mn0go neprijateljev. V ta- Delavske razmere so po sta- ovrieJ° Fortunov ššššs. Potem tuje. Brezposelnih je mnogo. ¡,0 Pa bil¡ dobri ali slabi ¿asi- kih krajih poznajo ljudje "Pro-rem. Delavcev več, dela manj pa na 8odnii°- Spet je Fortuno Hvala vsem na Salemu in' V prejšnjem dopisu sem ob- letarca" le iz sovražnih listov. vzela noč in ga izvrgla v Brook- Power Pointu za naklonjenost.; ljubil na kratko omeniti najine Nekoč je dobil v tem mestu ved lirirtu M V Parli kliAin« _ _______i • < nnaafa lríav iil> i*» nKáicn/ii'Xn ____t_il_____ i L. i__t*r ____i. Agitacija v slabih časih Virden, III. — V "dobrih ča sih" 8e delavci ne utegnejo pe- «anaoenega gioanja v premotiti s socialističnimi listi in se *a,r*klh ™8flbinah J Illln^u ne zanimajo za svojo politično veilko za'egla- ,!V?.a m bll& organizacijo, v industrialnih **anja—t™"« "e™ic. krizah so pa brez zaslužka. „ _____ w _ Anton Vičič v Ste Loulsu, Mos S. Vičič se je lotil agitacij'« za "Proletarca" tudi v St. Louisu, Mo., kjer ni imel do- na agitacijo v neugodnem času. Ali kdaj je sploh ugoden ? Res je, če ljudje delajo, je lag- popolnoma. Da smo plačali ge Prosvetne matice, ° ...... i paj, "hura za Billyja!" No- »voooanjaaov, doki Anion takega, s čemur se izpostavlja bre agitatorje, sem šel .. , . ... minacijo za podpredsednico naj Fortuna, osebni prijatelj An- tožbi Ampak on menda sam na obisk. Posvetovali i lil dolg za knji- dobi evangelistka Aimee Mc- dr^a Kobala, je bi svoječasno ne ve kdaj in kako Toliko 0 8 3od { somišljeniki atice, smo si iz- Phearson. Kampanjsko geslo \ Thomas-Pierce, W. Va. Mr. ¿ivankah in iivankarjih. - ^akciji za ustanovitev k iz konvenčnega Da nai bo 'vioria—aleluia— Kobalu priporočam, naj ga ma-j Frank Barbič Warrenu Možno je --------- ..„,llullJvlu,oll >--------------- -------------J----------J*- VÍWII » 1/tlH llltovu 'VV Radi bližine sem se oglasil P«sete, kjer jih je obširnejše o- naročnikov s. Atoton Žagar, to-v Girardii. Ker imajo do- Pisal že Vičič. Iz Virdna sva da list kot revija se v taki nezo- SLTsUd^rS bre z po- «Scriptor» liberatoria čika- • . aelnosti prenehal z aktivnostmi f*nJ 1 ^íu t» Í' ških.vobodnjakov^ Anton L f*™* IČM1 Pn°bČl tUdl t* V UIrara,,• Ker imajo dt)" -T V VSVa da 1181 kot revija se v takl nez°- hura za Billyja!" No- »voooanjaKov, negi Anton takega, s čemur se izpostavlja bre agitatorje, sem šel tja le se oglasila na Aubumu in po- rani naselbini ni udomačil. Na- iio za DodDredsednirn nai rortuna, osebni pujaielj An- fnihi imnat «n m^nri« »am n« nhiair ;---— trošila dva dni. Dobila sva ne- ročniki so ga pustili ko hitro kaj naročnin, razpečala več jim je naročnina potekla, ker knjig in nekaj izvodov "Pro-ni bilo lokalnega zastopnika. posodili $600 iz konvenčnega pa naj bo «gioria-aleluja fonda in $200 se je vzelo v u- odrešeni bomo, amen!" pravnem skladu, tako da je ta • obveznost zdaj poravnana. i , _ . .. .. nA ,____\Miu. a u i • Finski komunisti so imeli v Od vlog na Millard banki smo AaL.okltlo . , . ... ¡u a i Ashtabula County letovisčno prejeli nadaljnih 10 odstotkov, ___^ /x . . ... .kupaj dozdaj 30 odstotkov. ^ ZTl^ PriL" " J rorociio lajmKa se sprejme šerif omenjenega okraja s svo- Glede Prosvetne matice po- pimi depUtiji' P°gnal otroke roča tajnik, da v društvih in Kobalu priporočam, naj ga ma lo povpraša o tem. Meni so o njemu ljudje, ki ga dobro poznajo, tole pripovedovali: Anton Fortuna ni nikoli posedoval rdeče knjige ne v Lin-cu, ne v Gradcu ali v Celju. Nekega Zida v Thomasu je dal v oglas v "Glasu Naroda" smo se tudi o kluba v — ideja uresniči. domov k staršem in aretiral u- a vred z apelom, da naj .. ... . ... . . lf , čitel jico Irene Dixon. * Ko je 8e *a rojaki ogibajo. Jud je klubih pretekli meseč ni bilo biia enkrat v rokah postave, pa vložil Pro^ njemu tožbo in jo posebnih aktivnosti Največje šerif okrajni ^ p tudi dobil. Ker pa je naš Toni podvzetje pod njenim okriljem • • - . . w . ISNO YE VI OBISKI Klub v Salemu. Obisk v Girardu. Za nov klub na Warrenu da seta letarca Nekaj v jeseni bo predavateljska tu- "Profesor" Kobal od časa do Časa tudi meni posveti kak stavek v svojem magazinu. Aiko mu tekme, mu privoščim. Hud je — kar nevrjetno se mu zdi, da se "Proletarcu" naročnike dobiva v tolikem številu, oni pa morajo svoj list razdajati menda vsega zastonj. Uboga Piše JOSEPH SNOY. Ne gre sicer kot da je na- kasa, katera ga zalaga. Povem vedela, česa naj jo obtožita. Kobalov "»eriptor", ni plačal mazano, a vendarle gre. VSa- Andreju, da bo šel Snoy dalje Sele čez dva dni sta se snomni- odikodnine. Neki dan je prišel lemu, O. je dobila JSZ. nov Po svoji poti, on pa naj gre po . . . . K _ __ U J______ _____« 1 l,l.,U r\. a i" a----n ---- Sele Cez dva dni sta se spomni- en i aan je pnsei ^»»u, je uuuna jol. nov ^ puu, un pa naj gre po ra sodružice Anne P. Krasna. la porfCave 0 kriminalnem sindi- k nJemu d«putij in ga vprašal klub. Dne 18. julija sem se na- «voji. Ko bomo delali račune, Število organizacij, ki SO prija- V-li____ n>___i __ ..____U fea lrlaHivn Fnrfuno m,. notil Ha Pn itaviln rniak^v io bomo videli, ali i* Kifi Ai .. . .. , . .. ,«» pustave o Knr............. 0,UUr - - - - —- — -- ------------- ------------ - -------------, SiTvii!!* 52il ¡ka,izmu- Torej «e ji naprti ža M^vo. Fortuna ga mu je Potil tja. Po številu rojakov je bomo videli, ali je častnejše biti " ° prestopek, da je navajala otro- Deputij pa je nabil naselbina majhna, je pa med aktiven v delavskem gibanju, strmoglavljenje "naše na njegove krojačnice: njimi toliko večji odstotek na- ali delati za podaniško udanost ..i.« a i.* "Sheriff Salp hv OrHor nf Drednih na ap od nravi razlika naših rojakov atarnkraialranm vile pristop v Prosvetno mati- co, je naraslo na sto. Nato poroča o delu za na- ke na vlade"? bavo knjig Prosvetne matice za mordm tiste> ki je na WaU stree. Katere naše? Ali'"Sheriff Sale by Order of prednih, pa se odpravi razlika, naših rojakov atarokrajakemu Court." Zvečer istega dne smo imeli se- kralju in tukajšnjim kapitali- Po noči je prišel truck ter »tanek pri s. Jakob Mihevcu, »tom. Jaz sem ponosen na svo- bodoče leto. Odbor deluje in:tu? Ali morda vlado trgov- ro noci Je Pnfiei truck ter »tanea pn s. jaKOD Minevcu, °fcWIU' ponosen na svo- tajnik korespondira z založba- gk# komore? Ali pa mogoče odPe,jal šivanke in šivankarja na katerem smo ustanovili po- Je Prepričanje. Dvomim, da mi, da se izds kaj primerneira. __v John«tnwn Pa stojanko JSZ. Pristopilo je more biti Kobal na svojegA- nn n im* |H II__i ____1 _ 11 RfO 1 B0m tll/li niann.. 21. mi, da se izda kaj primernega. S. Zaitz, tajnik stavbinskega odseka, poroda o pogajanjih za nakup poslopja na S. Millard Ave., toda lastniki zahtevajo «anj še vedno veliko več kakor pa je po našem mnenju vredno. Dohodki stavbinskega fonda bo znašali meseca maja-junija »a vplačilih za delnice $189.25, administracijo, kateri načelju-je veliki inženir Hoover. Sicer pa se bosta šerif in pravnik že V času vojne je bil Fortuna enajst Članov in članic, med nji- _ _ velik "a\*trijak" Nekoč je mi dve tukaj rojeni dekleti. ° "me^alnih spakah". Pravi, kako domenila, saj se gre ven-'gledal sliko, ki je kazala, kako d(!bro razP<>lo*enje. f*»«0™ P«™ od raznih dar za "obratovanje naše via- kajzer Wilhelm in imperator b* č!anst^° volJ° za aode- ü ^ IJTI P lk° bra' dt»»j , . : lovanie ohranilo. «P hn kliih ti« « Jih preje nejfo on 'da bi vsaj nekatere obdržal. _ rojakov se dobi po- Vzlic težkočam je s. Vičiču u-vsod, ki prav resno zatrjujejo, spelo, da je do prošle nedelje da je vse skupaj nič, samo re- dobil v St. Louisu že okrog 20 volucija je nekaj. Treba je na naročnikov, kar je v danih raz-prosto, dvigniti punt in vse se merah velik uspeh, bi spremenilo. Precej fraz je Ko konča z agitacijo v St. pustil tukaj. Chas. Novak, kate- Loui8llf ^itte še nekaj nasel-rega so imenovali tudi Bartulo- bin v južnem iiiinoisUf predno v..: u0n Je o revolu- 8e vrne proti chicagu. Njego- ciji ki se vsak hip dogodi, pa jo vo poročilo bo nadaljevano v tudi Charles še vedno čaka. prihodnji številki. Pravijo, da ima zdaj v Detroitu __ krojaško delavnico. » . ^ socialistični stranki je izko Sprememba v obratu pa- pal grob ter jo brcnil vanj. Pa Lnfn nnc+ noče pasti notri nego raste in MCuie pOSie se širi, čeprav so jo proglašali Paketi, ki jih pošiljate po poza mrtvo. V grob pa ga je pa- Šti, lahko vagajo do 70 funtov hnila njegova stranka, katera in to v vse zone, kakor nazna-ga je izključila in mu lučala v nja poStna uprava. Zaboji in obraz težke obdolžitve o pro- paketi lahko merijo v bodoče vokatorstvu. v dolžini in po obsegi do 100 Na Carlinvillu sva se ustavila palcev. Te spremembe pride- Bral sem tudi njegov članek pri zavedni rojakinji Frances jo v veljavo 1. avgusta. Med Slovenci v metropoli nič posebnega. Mislili smo, da bomo čuli posebne sorte rsdio-program pod avspicijo direk- KLUBOM IN DRUŠTVOM Franz Josef, oba v uniformah, 'T"* °hra"il0' ae bo klub " i^^L^Vil 'T T podajata vsak svoi« «»hH« Salem" razvil v prvovretno or- ""«J»1 to'ko bolj. Imenit- wSsonu nreXdmk^ 7.H Hr ^nizacyo JSZ. Novopristopili noJe Potonil Opaskar krojača žnv Foiituni nf^Un v dsekom ter I S Z pevshim zborom ensKim in mladinskim ■■■ i 'Zarja' PIKNIK v nedeljo 2. avgusta na Pintarievih farmah VPRAŠANJE REPARACU IN VOJNIH DOLGOV TAM KAKOR JE BILO PREJ (Nadaljevanje s 1. strani.) druge dežele. Tudi Nemčija si vzlic oviram, ki jih ji stavijo določbe v mirovni pogodbi, gradi močan vojni aparat posebno v tehničnem oziru. V tem kaosu vprizarjajo mednarodni špekulantje navale na zlate rezerve in večajo nesigurnost ter bedo med ljudstvom. Kaos pa ni še tolikšen, da bi omogočil svetovno revolucijo proletarijata, kakor si jo zamišljajo komunisti. Ker ni, je vprašanje za delavstvo le, ali naj krizo pospešuje, da postanejo razmere čimprej ugodne za tako revolucijo, ali pa naj naredi na vlade mogočen pritisk, da se sporazumejo ter nehajo vadljati na račun ljudske mi-zerije. Kongres socialfstič* internacionale Na Dunaju so se zbrali zastopniki delavske-socialistič-ne internacionale v času, ko je ne le Evropa, nego ves svet v težkem položaju. Ako sprejmejo program, za kakršnega se lahko zavzame delavstvo vseh dežel in gredo delavske in socialistične stranke zanj odločno v borbo, bodo vlade prisiljene na ekonomski sporazum in posledica tega bo pomirjenje ljudstev. Čezdalje bolj pa je razvidno, da je kapitalizem izgubil vse možnosti za rekonstrukcijo gospodarstva, katero bi garantiralo dovolj kruha za vse. Problem breposelnosti v sedanji uredbi ne bo odpravljen. Edini praktičen izhod iz položaja Delavstvu je to nauk, da mora svojo borbo za pre-uredbo svetovne gospodarske strukture povečati. Le organiziranje produkcije in distribucije na svetovni bazi za potrebo vsega človeštva je rešitev, ki privede narode vseh dežel iz sedanjih kriz. Konference zastopnikov današnjih vlad te naloge ne bodo izvršili, ker dominirajo na njih re-prezentanti in bojevniki kapitalizma. Naloga delavstva torej je» da pribori svojim strankam večino in kontrolo nad vladami, da bodo služile ljudstvu, ne pa privatnim interesom. SITUACI JA NESPREMENJENA nja. Zivljenskih potrebščin je v I Mrs. Duáak se silno jezi na izobilju, ali za revne in brez- Josephino Pohar, ker ji je ta-poselne jih vseeno ni, če jih ni- ko pošteno povedala kar ji gre ma s čim plačat. Tukajšnji soc. klub št. 28 JSZ. priredi veselico v nedeljo 6. sept., dan pred "Labor day", s sodelovanjem pev. zbora "Zarja", odsek kluba št. 27 in tukajšnjega zbora "Cvet". Tudi ena kratka Igra bo vprizor-jena. Točen program bo objavljen pozneje. Frank Hribar. Proletarcu in Prosveti. O anonimnem pismu, o katerem pravi, da. ga je prejela, zagotavlja, da natančno ve, kdo ga ji je poslal. Ako je tako sigurna, čemu pa ne imenuje osebe in pusti druge v miru ? Bolje bo zanjo, če se drži spreobrnitve, ki jo je bila deležna pri misijonu, na katerem je svečano prisegla, da ne bo več brala listov, kakor sta npr. "Proletarec" in "Prosveta". Prihodnjič "mebe" še več ^^ b^ao tllT Ogle*by, 111. — Precej časa na zakajenih zidovih prikazovala ob večerih Mati Božja. Hudo ji je, pravi, ker je Mrs. Pohar v svojem dopisu omenjala župnišče in frančiškane. Ali sama je hotela tako. Zaslužila je. Prihodnjič kaj več, "maybe", ako bo potrebno. And then, look out! Frank Novak. je minilo, ko sem se zadnjič o-glasil v tem listu. Sedaj me je ga greha in ji za nekaj časa od-v lo pripravila Mis. Dušak, ki klonil odvezo, ali pa ji naložil stresa svoj gnjev na socialiste v veliko pokoro! "Am. Slovencu". Povzročila je Kar celo "afero", radi katere beremo dopise s toliko večjim zanimanjem. Demšarjevo družino zadfe» la nesreča W#at Allia, Wis. — Dne 21. .... . . ... julija je v Lake Dedone uto!iiI vedala, da je članica kluba, 17.letni Charles Demšar, s.n kdo ve, če je ne bi zelo zelo^8odruga Antona Dem*arja, ki karal radi tega silnega smrtne» je tajnik westalliškega kluba JSZ. Mladi Charles je ob počitnicah delal farmi. , „ .. .... . Imenovanega dne je imela več-Sicer pa je Bog milostljiv in ja skupina piknik pri prej ^ Polola j v promogovniikik rovirjih, kjor traja »twka, )• » i. lonjoiv. V oliko »kodo povtroc« nKkrjM numtewt, «sirom« boj mod tokmujocimi unijami. Na »liki jo «kupin« p mm o« ar jo*, ki pripada k N. M. U. "Si imel kakšno saržo?" "Nobene," sem mu odvrnil. tudi POT V SOCIALISTIČNO GIBANJE Piše NACE ŽLEMBERGER. Upam, da mi čitatelji ne bo- slej: "Služil sem za hlapca, 4o zamerili, ako porabim nekaj zadnje tri leta pa pri vojakih," prostora z opisom vtise v iz 'sem mu pojasnil, svojih mladih let. Ko sem v stari Avstro-Ogrski slekel vojaško suknjo, sem se podal za delom v Leoben na Gornje Štajersko. Postal sem "knap". Tudi "knapje" so se delili po kastah. Stopnjo ugleda je značilo delo, ki ga je posameznik opravljal. Začel sem pri najnižji kot "zajbrar", kakor smo izgovarjali nemško besedo Slovenci. Orodje "zaj-brarjev" je bilo "motika" ter lopata. S tem šten." smo odmetavali premog za 95 soldov na dan. C V "A. S." z dne 21. julija se je Mrs. Dušek dotaknila tudi mene, pa sem sklenil, da ji povem resnico in jo posvarim, naj ne greši, kajti kregati se z resnico, kakor se ona, ni Bogu do-padljivo. Ona trdi» da sem bil edino jaz pooblaščen od kluba za zastopnika "Proletarca". Morda ima še dovolj spomina sebi — priznanje, da delaš v trokom trpinov premogarjev, pa si lahko prikliče v glavo, da poštenem krc*gu za ideale, ki ki prosijo kruha, pa ga jim iz- sem jaz na dotični seji kluba so vredni delavca-človeka. koriščevalci in tirani odrekajo, izjavil, da zastopništvo abso- To sem napisal zato, ker vi-1 Socialistična stranka je po lutno odklonim, ako mi ne do-dim, kako častiželjni ljudje na- svojih postojankah med pre- dele še enega člana ali članico padajo vodilne sodruge, ki de- mogarji natančno poučena o za sodelovanje pri agitaciji za lujejo v JSZ. in pri našem ti-¡položaju in potrebah stavkar- Proletarca. Mojo sugestijo so sku. jev ter njegovih družin. Poma- sprejeli in izvolili za sodelavki Tudi preje so jih napadali. Kala bo kjer je potreba največ- pri zastopništvu Mrs. Dušak in Delavski voditelji so napadani ja. Sklenjeno je, da gre od pri- sodružico Mrs. Nadvesnik. Za-od poČetka gibanja za osvobo- spevkov, ki jih naberamo naj- pisnik o tem je bil čitan in spre-ditev sužnjev in odpravo krivic, večji odstotek v državo, v ka- jet na naslednji seji. Za odo-Pa vendar — socialistična teri je odstotek stavkujočih britev zapisnika je glasovala stvar napreduje! Ni več daleč najvišji. Vsled tega dobi W. I tudi Mrs. Dušak. doba, ko pride svet pod socia- Va. 60 odstotkov, Ohio 20 in| Kar 8e tiče plače ali provizi- ji bo odpustil to zmoto, v kate- menjenem jezeru. Fantje so n brodi sedaj, ko v A. S. na- se kopali> zažel je y to]mm M pada stranko delavskega razreda. . . . kakorkoli se je že pripetila ne-Nekje je napisala tisto greča in je utonil v ^ listično vlado. Skokoma in po- penna 20 odstotkov. staro prislovico, da raste med pšenico tudi ljulika. Ni pomislila, da je s tem pogodila sebe. Zdaj nasprotuje, da se bi ženske ukvarjale s politiko. Naj bodo doma pri svojih možeh in otrocih ter v kuhinji. To je^ stara pridiga. Ampak čemu "politizira" v frančiškanskem glasilu, čemu s političnimi dopisi napada pošteno delavsko skupino, to naj razjasni! Pravi, da je bila članica kluba nad deset mesecev, pa še sedaj ne ve, zakaj se gre. Ako bi pogledala malo bolj v pravila ter čitala "Proletarca", pa ne bi streljala takih kozlov.' Menda ni mislila, da bo deležna za 40 ali 45c članarine bolniške podpore, posmrtnine in "Proletarca"? To bi bil res čudež, še večji kot tisti v Chica- zeru so letos že trije utonili, lansko leto pa šest. Pokojni Charles je bil član druš. Badgers št. 584 SNPJ. in član druš. št. 3 JPZS. Pogreb se je vršil v soboto 25. julija civilno ob veliki udeležbi. Demšarjevim naše sožalje. P. lagoma se dežele presnavljajo na poti socialnega preobrata, katera vodi v družbo mednarodnega bratstva in kooperacije. Apel pomožnega odbora za stavkujoče premogarje Pošljite svoj prispevek na navaja, bi jih bila prav lahko naslov, Pomožni odbor kluba deležna, če bi nalogo sodelova-št. 27, 6409 St. Clair Ave., Cle- nja, katero je prevzela, tudi je dvajsetih odstotkov, ki jih gu, ko se je vernim in nevernim Iz urada kluba št. 27 JSZ. Clevaland, O. — Prijatelji! Sodelavci! Grozna tragedija se dogaja v borbi za obstanek veland, O. Za pomožni odbor: Joseph Jauch, predsednik. Joaeph Skuk, tajnik-blagaj-nik. Anga Pengov, Louis Zorko, nadzornika. "Mi ni bilo za take časti ako bi imel priliko zanjo." Ta razgovor mu je ugajal. "Vidim, da si pameten fant," je dejal. "Vpiši se v našo organizacijo, boš pa v nji "pre- izkoriščanih in potlačenih pre-1 __ V" teTaselbinV seToDiiniki ledran' za kako 'saržo'. Pri mnirapipv lz lenaseIDme se dopisniki nas so Dotrebni taki katerim ni V . .. , . u-, še PreceJ pogostoma oglašajo v nas so poireoni taKi Katerim ni Tisoče in tisoče je bilo po- Proletarcu kar znači d* volia za čast, pa poštenjaki morajo irnanih Dra„a b ' ^ ,;dJ"°'elarcu' *ar znaC1' aa volja biti. Po tvojem govorjenju vem *namh 8 P™ga °bU?a ^P081^ ,<*o dela za dosego socializma Zdramiti se moramo Cleveland (Newburgh), O. vršila. Od tega pa jo je odvrnil sveti misijon. Ako Mrs. Dušak želi še bolj natančne informacije, naj se obrne na glavni urad ali pa na prvo instanco pri klubu št. 3 JSZ. cev sem bil "povišan" v "lav-farja" in dobival cel goldinar plače na dan. V delavskem gibanju tiste «rebe.ce aU ^¡Z^*- j=e Seveda mu „i bilo treba do- ^ ni uspehi pri stVa- sti prigovarjati. Vpisal sem se S. iW«r, tu v ktubovib pro-•tortk t S. N. D. Sodrugi U •bij«, agitirajto lu pridobivaj«» rib A an or in ¿lanic klubu tor norik naročnikov a atom o glmilu P rulot ar- cu. V organtaaciji iu isobrosbi jo aa- Temu delu se je la mol. nika ohijske soc. stranke. . Klub je sklenil razširiti to akcijo tudi na druge slovenske organizacije v tej naselbini. S tem bomo pomagali posebno o- pridružil tudi klub št. 27, ki je _ že dosegel nekaj uspehov. Na : ^^^^ izredni seji 24. julija se je razdelilo nabiralne pole, katere smo v ta namen dobili od taj- Milwaukee Leader Najvaiji umcriiki ini dnemék.—Naroiuiaai $« 00 na leto, IS 00 ua pol Uta, $110 aa trt m «atea. Naalov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. kAÍVWAñAMVWWVWVVVWMMMVW1 Waterloo Dry Cleaning Co. COLLINWOOD, O. Frank Trebec, la* t nil ("■»iriiro, liVamc ir ocpraTljarrw rr«Wkr te leni>k« oblrkr 15805 Waterloo Rd. fot Konomm 1271 .................... SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Sojo klub« St. 232 JSZ. m orlo vsak« drug« aodolj« v mo«ocu ob IS. dofHddno T dvorani druitva "Dm*-vina'* ua 14. omtL Sodrugi, prÄa-jujt« rodno ua mi« bi pridobivajo klubu Mffc J lanar, da ua «a naiin «••varim« n*ÍM poMojanko J. ft. X. SomUljoniko vabimo, da m uam pri-druiijo. SocialiatUna «trank« jo V »«j doftoli «din« doUvakn Hrmk. • konstruktivnim progr»—m. • hatu-im m doUvtv labim pfikori koljlu i. boni no ouroMitov U PrUt«p«jta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Narottto d dnovnik "PROSVETA" Stana sa c«l« loto SS.ee, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova drnAtva. Deset članov(ic) ja tr^a aa novo društvo. Naslov aa liat is aa tajništvo t«: Ž«S7 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILL. Anton Zoroik HERMINIE. PA Trgovina s moianim blagom. Poči in pralni «troji posebnost Tel. Herminie 2221. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Weat 26th Streat, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do S. popolda«, v torek, čstrtak in patak od 1. pop. do S. svalar. Tel., LAWNDALE 4S72. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI ; ad 9. do 10. dopoldaa ok Uridk, ¿etrtkih in eobetah. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, laatnik. 1724 ? Jhiriian Rd^ Ne. Chkago, lil. ^ Tel. 6524. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh k naše pekarna. 'i! E Dr. John J. Zavertnih PHYSICIAN and SURGEON Office hours at S724 W. 24tfc Street Tai. CmFferd 2212. 1 :S0 — S:S0 — S:S0 — SJS Battj at Hlavaty'a Drag SWre 1SSS WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Exempt Wed. and Sunday eely ky nppointxneota. lecidenee Tel.: Crawford S44S. ......................... uNcw Leader" ongloiki sooialUtMul tednik I shaja v New Yortre. Naredal-M U m leto. $1 na pol Ufta. Najboljše urejevan anrleiki ao-cialiatiénl liât T An*ei4ki Meo-go alovenakik delaveov ra Ata. Noroélte ai (a tudi vi NarefaA-m aaaj aprajoma "ProlaUfW. ........M......——MMN Sto izvodov za dva dolarja V agitacijake namene pošljemo sto ¡«vodov "Proletarca" sa dva dolarja. Naročite jih, kadar imata ve¿jo «ajo, veaelico, ahod, predstavo ali kako drugo prired!be, in jih razdelite med udeležence s priporoči-da naj «e nanj naroča. Pošljite i » » » » i » < » » » t i » » ♦ » » » i f » i ? t i i Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostav^ ljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINIA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Blue Island Ave. Tel. Roooevelt 3673 ? it IV/ êr - * »v êw t » a» » a.'< «y. «v. • è\ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA STISKARNA ' 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tisk «m« * Slevooskom, Hrvalkom, Slovalkam, č«lksm, P«lj«k«m, tudi e Nala » PROLETAREC Liai m btiwn Ma*«ii«|t IjüdiiTt. I»4«js IzKaja v»ak oetrtelc. aatka DsUvak« TUkavaa Druiba, Ckieafo, III. Glaaiia Jugaalovan«ka Socialistična Zvese NAROČNINA aa Vinjene driav« in Kenado sa celo leto IS.OO; aa pol ista $1.76; sa četrt leta $1.00. — Inoaetnstro: sa celo leto $3.50; »a pol leta $2.00. ▼si rokopisi le oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčite* ▼ itevilki tekočega tedna. ____ PROLETAREC Peblkked evsry Thumiay by the Jugoslav Workraen's Publishing; Co., Inc. _ Establiahed 1906.______ Editor ______________________ Frank Zaits Berns« Manager_____Charles Pogorelec United $1.T5; SUBSCRIPTION RATES: end Cenada, One Year $3.00; SU Months Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $« 50; Six Months $2.00. i A d dross ■ PROLETAREC MS« W. 26th St., Chicago, Ul. Telephone: Rockwell 2SS4. 546 Cenztura plašč diktature Predsednik Argentine je položil na svobodo tiska z diktatorskim dekretom močan pokrov in danes smejo y tej važni južnoameriški republiki izhajati le tisti lirfti, ki hvalijo vlado ali pa ako se prostovoljno odrečejo pravici kritiziranja. Vsi listi pa morajo priobčevati vladne objave brez kritičnih komentarjev. Proti cenzuri v Argentini se je zavzel velik del kapitalističnega ti*ka v Zed. državah, ker je predsednik Uriburu ustavil dnevnik Critica, ki je eden največjih dnevnih časopisov v Argentini z več sto tisoč izvodi dnevne naklade. Dasi je prav ta list Uriburuju mnogo pomagal strmoglaviti prejšnji režim, si je pridržal pravico kritike, ki novi vladi ni bila prijetna. Z diktatorskim dekretom je bil list ustavljen. Dnevnik Critica ima tiskamo z o-premo, ki je vredna več milijonov dolarjev. Tudi druga listova imovina je s tem izgubila vrednost, kar občutno zadene bogate njegove delničarje ne le v Argentini, nego tudi upnike v Zed. državah. Argentinska vlada je prepovedala tudi liift Vanguardia, glasilo socialistične stranke in Socialista lndependent, glasilo neodvisne socialistične stranke. Razen teh je ustavila več drugih opozicijonalnih listov. Kapitalisti v Zed. drŽavah se ne zgražajo, kadar cenzura tlači delavski tisk, ni pa jim prav, da bi svojo cenzuro vihtela nad opozici-onalnimi kapitalističnimi listi kakor je Critica in s tem spravljala v nevarnost milijone vloženega kapitala. ~4 ~ * - -' Cenzura v Argentini je dokaz, da vlada provizoričnega predsednika Uriburuja ni izboljšala razmer, kakor je obljubovala ko je nasilno vrgla režim prejšnjega predsednika. Nobena država, ki gazi svobodo tiska ter odreka zborovalno svobodo, ni sigurna svoje moči in sama sebe. Absolutna cenzura nad tiskom vlada danes v Italiji in Sovjetski Uniji, kjer ne le da morajo listi pisati strogo v smislu navodil in želje vlade oziroma vladajoče stranke, nego so tudi njena posest. V Jugoslaviji in nekaterih drugih državah so listi raznih struj sicer 'dovoljeni, toda publicirati smejo edino kar jim dovoli vlada. Kritizirali vladajoče pa jim je zabranjeno. Tudi Nemčija se zdaj poslužuje bolj in bolj cenzure. Se celo v Minnesoti imajo zakon ki dovoljuje oblastim mrcvanti opozici-jonálne liste. Vrhdvno sodišče ga je pred tedni proglasilo neustavnim. Vlada, ki uvaja cenzuro, s^tem prizna, da se ne bi mogla obdržati na povišju, ako bi dovolila svobodo tiska in zborovanja. Italija in Sovjetska Unija prav nič ne skrivata, da si lastita politične časopise samo zase. Se celo izdajanje letakov kritične vsebine je prepovedano. Cenzura je vedno sredstvo vlade v potla- 3vanju opozicije in v uduševanju kritike. V družbi bodočnosti, kakor si jo zamišlja socialna demokracija, mora biti tisk svoboden, ali pa ue bo socialne demokracije. Cenzura ni današnji pojav. Poznamo jo v «ni ali drugi obliki od početka.. Proti samo-lastnim ukrepom in tiranskim metodam vla-atodržcev se je boril posebno delavski razred. Boril se bo za «voje pravice tudi v bodoče, . dokler bodo na svetu cenzure. Bodite pogumni Predsednik Hoover v svojih govorih tolaži, da ni nič hudega, m v kolikor smo prizadeti valed slabih razmer, ni tako slabo kot izgleda. Kar potrebujemo, je pogum, da bomo breme lahko prenašali in pa voljo, da se ga otresemo. Preje pa je Hoover govoril, da slabih časov sploh ni, m da imamo prosperiteto, ki je brez primere v zgodovini. In naš življenskl standard je višji kot kjerkoli na svetu. Republikanski političarji pa so vpili: Hooverju in republikanski stranki gre zasluga za dobre čase! Komu pa gre zasluga za slabe čase? AEROPLAN V SLUŽBI PROPAGANDE ti, je onemu, ki zna čitati, razvidno, kako se gazijo takozvani privilegiji, katere si je pribori-[lo delavstvo po ustanovitvi Jugoslavije in jih je imelo do postanka diktature več ali manj zavarovane s pomočjo zboroval ne in tiskovne svobode, četudi je bila že prej zelo omejena. Med drugim so si delavci v 'Jugoslaviji izvojevali socialno zavarovanje. Zdaj pa, ko jim je pravica kritike, politične o-brambe in zborovanja absolutno odvzeta, jim to ustanovo bolj in bolj ogrožajo indusirial-ci s pomočjo vlade in drugih kiogov, ki služijo privatnim interesom. Omeujena izdaja "Delavske Zgodovini delavskega gibanji na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN Listi so mnogo pisali o posrečenem aeropl enake m poletu, ki sta ga izvršila iz New Yorka, oziroma iz Harbor Grace preko Atlantika v Budimpešto George Andres in Alexander Magyar (zgoraj na sliki). Spustiti sta se morala ne tla kakih 20 milj pred ciljem, toda to je mala razlika. Njun uspeh je Madžarska pozdravljala m velikimi ovacijami. Njuno letalo (slike zgoraj) ee imenuje "Justice for Hungary" ("Pravica Madžarski") Z njim sta opozarjala svet, da so mirovne pog >dbe storile Ogreki silno krivico, ki jo je tre-be popre viti. Zaeno s posrečenim poletom je madžarske propaganda začela eeznanjati svetovno javnost, koliko sveta je bilo Ogrski vzetega, in kako okrutni so napram nji zmagovalci. To props^ando vodijo sicer neprestano, toda ljudske množice v splošnem se niso zanimale za pritožbe ogrskih patriotov. Zdaj pa je bila prilika ugodnejše in polet je bil s stališča propagande vreden za Madžarsko v«č kot pa če bi potrošila za plačano kampanjo par milijonov dolarjev. ^ Farsa z "izseljeniš-kim kongresom" "Izseljenci stali v krogu pred 'svojim* kraljem.." potekla zelo intimno in navdušeno ob zvokih godbe gardne-ga polka. Okrog osemdeset oseb v Zed. hom kongresa izredno zado-državah se je odzvalo klicu voljna. Organizacije izseljencev v Za-, "Predvsem se ni mogel nihče grebu (vladna ustanova), veči- nadejati, da pride v tej težki noma trgovci in uradniki. De- krizi, ki vlada v Ameriki, tako lavci so bili redki med njimi. \eliko število izseljencev iz vseh Ideja obdržavati kongrese krajev severne in južne Ameri-izseljencev ni slaba. Tudi v ke. Dalje se ni moglo računati tem slučaju bi kongres dobri g tako veličastnim in sponta-stvari lahko koristil, ako ne bi nim sprejemom, ki so ga bili vodili sklicatelje drugi nameni. liaai izseljenci deležni počenši Udeleženci kongresa, ki so pri- z Jesenicami pa do Beograda. _________ šli iz Zed. držav, niso v nobe- "Slovenija je s svojim veli-'jega agilnega glavnega tajnika Je namreč važen problem, vdanem oziru predstavniki ameri- kim organizatorskim darom g. dr. Čuvaja mnogo doprinesla žen prav posebno v današnji skrb Jugoslovanov. Nihče jih prekosila samo sebe. Sprejem(k velikemu uspehu kongresa. gospodarski krizi, toda ni va-ni pooblastit za reprezentante. na Jesenicah in v Ljubljani o- "Kongresisti so bili ob času žen le v socialnem'pogledu, am-Nihče jim ni dal pravico govo- stane vsem izseljencem v neiz- svojega bivanja na Jesenicah, pak tudi v državnopolitičnem. tudi Trgovsko-obrtniška zbor- riti v imenu "vseh ameriških brisnem spominu. V Zagrebu je Jugoslovanov''. bil sicer izvršen glavni del kon- Ako bi akcija nastala v na- gresa, toda tudi zasedanje v rodu, pod okriljem jugoslovan- Ljubljani je bilo na višini in v skih organizacij, tedaj ne bi skladu z velikimi cilji kongre- prišlo na kongres samo 80 oseb, sa. * • nego bi bil splošen in res re- "Izredno svečano lice je do- (Nadaljevanje.) Na Dunaju bivajoči Slovenci so 29. marca poslali posebno adreso kranjskim stanovom, ki so bili: duhovniški, gosposki (grofje in baroni), viteški in meščanski, v kateri jih pozivajo, naj bo njih politka narodna, t. j. osnovana na resničnih željah in potrebah naroda, ki je slovenski. Slovenska narodnost se naj zaščiti, pomnože naj se osnovne šole itd. Marčna revolucija je vzbudila tudi Slovence, da so se začeli živahnejše udejstvovati. A delavci? Bilo jih je malo. In če pregledamo: kako so se obnašali izobraženci, se ne politik«" priobčuje med drugi-* moremo čuditi, da so delavci enako kmetom mi pohleven člančič, iz katere-' dali du^ka 8V°ji zadovoljnosti z revolucijo s ga lahko berete med vrsticami tem, da so pobili nekaj šip in podob. 2*. vso brezpravnost delavskega' leznica od Celja do Trsta je bila zgrajena šele: do Ljubljane 1. 1849, do Trsta 1. 1857 . . . Ce zgodovinar Apih delavce v svojem zgodovinskem delu, ki je izšlo 1. 1888. — štirideset let po usodnih revolucijskih dneh L 1848 — imjenuje še vedno "druhal", potem ni treba mnogo razmišljati o stališču tkzv. slovenskih omikancev in pa "stanov" glede delavskega ljudstva v istih časih. Delavec sploh ni eksistiral kot človek. V šole delavski starši svojih otrok niso mogli pošiljati. Delavni čas je bil neomejen. Delavnik se je začel z dnevno svetlobo in se končal ž njo. Tudi prevage industrijskega delavstva ni bilo mnogo. Bila je prevladujoča domača obrt (žebljarji, kovači), gozdno delo (ogljarji), splavarenje, vožnja v Trst in iz Trsta (doba "furmanov") itd. V Ijub-Pri osrednjem uradu za zava- ljani je bila pač znana sladkorna tovarna, ki je zgorela 10 let po 1. 1848, ali je porabljala večinoma nekvalificiran materij al in še tega ne mnogo. Kvalificiranci so bili tujci, ravajo se pa baje še izvršiti po- ki so jih podjetniki s seboj pripeljali. Zaslu-membnejše izpremembe v upra- žki so 'bili majhni. Da so se ti izkoriščani, ubogi siromašni ljudje "na svoj način" razveselili prelepih nad, ki so jih v najrazličnejših oblikah in vsebinah čuli, je zelo umljivo. Da so pa seveda tudi trpeli potem po demonstracijah največ, je prav tako umljivo, ker "druhal' 'je pač bila le — "druhal" . . . Dr. Lončar konstatira v svoji knjigi "Politično življenje Slovencev": "Revolucija leta 1848 je našla sploh Slovence nepripravljene in nezrele, zato ni mogla izpolniti slovenskega programa ..." Cigale pa piše svojemu prijatelju Muršču: "Z Ljubljano ni nič. Večina je pohlevna. Dr. Ulepič bi lahko pomagal, pa nima pojma o domovini in narodnosti. Tudi dr. Miklošič nima prave ljubezni do domovine, on je prečastilakomen in boječ." Resnična je trditev našega političnega zgodovinarja: (Dr. K. Lončar: Dr. Janez Blei-weis in njegova doba.) L. 1848 je šlo na dnevni red preko slovenskega in jugoslovanskega narodnega programa . . . Marčeva revolucija je pomerila z absolutizmom, zmagala je demokratična ideja, ki si jo je osvojilo meščanstvo, tretji stan. Meščanstvo je prevzelo politične vajeti v roke kot dedič in naslednik fevdalizma. A to razreda v Jugoslaviji. Glasi se: "Socialno zavarovanje v Jugoslaviji ima težko borbo. Načrti, ki so bili izdelani, so znatno poslabševali dosedanji zakon za delavstvo, dasi so ob-ljubovali neznatno zavarovanje za Starost in onemoglost. Vprašanje še ni rešeno. Pa se tudi ni moglo rešiti, ker se v vodstvu zavarovanja vrše stalne menjave in izpremembe. Komisarji se menjavajo; iz kakšnih razlogov na vemo. N« vo-mo drugega, kakor to, da te izpremembe pomenijo težkoče, ki jih delavstvo ne povzroča. rovanje je bil imenovan za ko-{ misarja izrazit predstavnik industrije Marko Bauer. Name- vi. Važno je v trenutku, ko se vrše reforme tako važnega zakona, kakor je socialno zavarovanje, da sodelujejo organi, ki ... . ^ , , . imajo zmisel za ustanovo in Velike zasluge za tako lepi k80 Soda,ni blem 2a_ uspeh kongresa gredo odborom kona je najvažnejši, potem pri-za sprejem Amerikancev v Lju- dejo Me druga vprašanja. 2.1 bljam, Zagrebu in Beogradu. w da ^ interesenU> zavaro. Vsak izmed teh odborov je na- vaBci dejansUo nimajo niUakr. pravil vse, kar je bilo mogoče. direktnesa vplive ne v Dalje je treba poudariti, da je upravah m pri im dobroti in lepši bo- dobe med izseljenci propagan- pismo, v katerem pripovedu- go, da spravita v liste predlog in agitacijo zanj. Seveda so dočnosti našega naroda v sploš- bili pri tem toliko oprezni, da nem' a izseljencev posebej. v stvar niso mešali vlade, niti "v Beogradu je bil kongres diste za kralja in sedanjo vlado jejo o "uspehu izseljeniškega v Beogradu. V ta namen so bi- kongresa" in o potrebi, da ne-li sprejemam in pogoščeni od gujemo take zveze iz patriotič-se nista konzula podpisovala zaključen na najsvečanejši na-1 omenjenih mest in dvora na nih in trgovskih ozirov. na oglaševalne spise, katere so kaJti tam 80 bile sprejete stroške kmetov in delavcev, kij Vprašanje je torej "podani-pošiljali listom. V tam namen dalekosežne resolucije, katere plačujejo davke. Režim sma- ika udanost" in biznis. J J * ' * ' » Jugoslovansko cfelavstvo v vence Politična svoboda, ni moglo biti slo-veneko meščanstvo dedič fevdalizma, ker ga ni bilo; jedro slovenskega naroda je bil kmetski stan. . O slovenskem delavstvu in njegovi vlogi zgodovinar ne piše . . . ker delavec je robo-tal in samo robotal. Ni bil zrel za nastop. Gotovo pa je, da brez delavcev in delavske pomoči študentom in revolucijonarni inteligenci bi se cesarski absolutistični Dunaj ne uklonil. Proletarske mase so v odločilnem trenotku naskočile orožarno in dvor je bežal v Olomouc. In 10. marca 1848 je ta dvor v Wiener Zeitung še sporočil svetu, da bo Ameriki naj bo na straži, da Nj. Vel. cesar z vso silo vsak poizkus kalje- imata druge agente. Pričako- bodo nedogledne važnosti tako tra, da je kralj Jugoslavije tu-vali so, da se odzove dovolj za naše izseljence kakor tudi'di kralj VSEH izseljencev, za-izseijencev, ki bi napolnili, za našo državo. to Jobst govori, da je izseljence ga z lepimi firmami in mikav- nja miru preprečil, kajti izpremembe na pol velikega parnika, kate-1 "Delo kongresa je bilo v Be-gprejel NJIHOV kralj. Ničud-jnimi besedami ne vjamejo v| Francoskem so pač zadeve le tiste dežele .. • re bi Jugoslavija demonstra- °£radu ovenčano končrto tudi s no, da sta se Tone Grdina ter zanjke beogradske propagan- Dvor je mislil, da bo februarska revolucija - .«-A.«;— »—:----1--------; Jože £alar tako navdušila za distične mašine, ki je v vsem omejena le na Pariz in Francijo. njegovo veličanstvo! slična Mussolinijevi v Rimu. ! Glavni delež pri dunajski revoluciji v Kaj je kongres pravzaprav | - jz Jobstovega poročila vidi-j marčnih dneh 1848 pač pripada tkzv. tretje-storil v interesu izseljencev? te, da smatrajo vzlic fiasku mu stanu, meščanstvu, ki se je borilo za svo-In kaj bo storila za izseljence prošli "izseljeniški kongres" za ' ~ . • -- ——- jugoslovanska vlada, katera dober začetek, "prihodnjega pa jim je "kongres" financirala se udeleže VSI zastopniki in pogostila udeležence na mno- VSEH naših organizacij1 v A-gih banketih in pri kraljevi merilu in domovini... tivno sprejela, napravila nanje svečanim sprejemom kongresi-potreben vtis in potem bi se stov na dvoru PO NJIHOVEM vrnili kot vneti zagovorniki se- kra,ju- »P**j««n j« bil na-danje vlade. • Prijavilo pa se ni ******* PRETRESLJIV. V ve-niti sto oseb iz vseh krajev za iikmm kro«« * •t*,to svo" poset kongresa in izmed onih, kraljem in njegovim ki so se priglasili, jih je le do- •P*wn»tvomf katero so sestav-ber ducat, ki kaj pomenijo v ^ »»ršal dvora, minister za javnem življenju ameriških Ju-!*0"*1110 politiko dr. ICostrenčič, goslovanov. K sreči je nekako ob istem času prišla tja tudi grupa Izletnikov KSKJ., kar je ¿«■¿•••t izseljencev vseh sta- upravnik dvora in drugi gene-'mizi z imenitnimi jedili, kakor, Mi smo za zvezo—toda le sa dalo nekaj več barve tudi izse- ki so sicer raztreseni po ljeniškemu "kongresu", četudi |"»*nih daljnih krajih severne se slednja skupina kot taka ni ln ju*«* Amerike. Konec tega pečala z njim. Vzlic malemu številu ljudi, ki so prišli iz Zed. držav na takozvani izseljeniški kongres, pa je oblast izvedla svoj program in jim vprizorila "sijajen" sprejem. V ljubljanskem "Jugoslovanu", ki je režimsko glasilo, piše Stjepan Jobst, podpredsednik izseljeniike organizacije, sledeče: reli ter dr. Aranieki, petinee- se baha elevelandski pogreb- zvieso z delavskim in kmečkim nik? ljudstvom, katero je danes v Istočasno, ko je zboroval Jugoslaviji brez pravic, ima pa "kongres" izseljencev na svo- dolžnost biti lojalno, služiti v jem romanju iz Ljubljane in v armadi in plačevati davke. Re-kroga je tvorilo predsedstvo Zagreb ter v Beograd, da se žimski agentje tukaj in v sta-I z sel jeni ¿k e organizacije, se- poklonijo "svojemu kralju", so rem kraju se bodo lahko prestavljeno is predsednika g. Mi- se okrhavale delavstvu v Jugo- pričali, da jugoslovansko ljud-lena Marjanoviča, podpredsed- slaviji še bolj njegove težko stvo v Zed. državah ni na stra-nika g. Stjepan« Jobsta, g. priborjene pravice. Protestirati^! onih, ki pošiljajo v Beograd Marka Bekoviča in tajnike Ne-bojie Travioe. "Po pozdravnem govoru voditelja izseljencev, .profesorja g. Deviča, je Nj. Vel. kralj ogovoril vsakega posameznega iz-"Organizacija izseljencev v »sljenca, a nato eo bili vsi na- Zagrebu kot iniciatorka izseljeniškega kongresa, je z uspe- vzočni gostje Nj. Vel. kralja na zakuski v dvoru, katera je ne smejo. Shodi jim niso do-¡zatrdila o "globoki podaniški voljeni. V listih se ne smejo | udano^ti", niti ne z onimi, ki pritoževati. Noben list ne sme se hvalijo, kako so jedli in pili kritizirati vlade. Vsi morajo na kraljevem dvoru ter pri ba-navajati Čitatelje k udanosti nih "v imenu vseh ameriških kralju, ali pa molčati o njemu. Jugoslovanov". Edino hlapčo-Iz "Delavske politike", ki je ne, ki so revni na duhu, bodo pod diktaturo zelo pohleven dobili. Ti pa so itak njihovi list — ali pa bi moral preneha-, brez "izseljeniškega kongresa". je pravice. Delavci pa so prihiteli na pomoč; njihova-nevolja je bila strašna. Prav sodi E. V. Zenker v svojem delu o l. 1848: "Delavci se niso pridružili vseučiliškim zsr stavam radi Nemčije ali radi ustave, pač ps jih je prignala lakota, prekipela jeza radi neverjetno težavnih življenskih razmer is upanje, da pride tudi zanje kaj boljšega." _ Delavskih društev je na Dunaju tedaj obstojalo le troje: Splošno delavsko društvo, tiskarsko društvo in dunajski delavski klub. Delavska časnika pa sta bila dva: "Avstrijtki vestnik tiskarjev" in "Avstrijska tipografija", ki se je pozneje izpremenila v "Journal za delavce" ter v "Delavski list". Tekom rs-volucijonarnih dni je potem počelo in nehalo izhajati precej delavskih listov, tako "Proletarier", Volksmann", Das Wiener Allgemeins Arbeiteiblatt" itd. (Dalje prihodnjič.) Ako se vam sdi Proletarec vreden, d s ga ljudje čitajo, ga jim priporočite. ..J w PROLETAR EC m ■ i« DARROW BO BRANIL KLANOVCA Skozi okno vlaka (Miroofceani vtisi in epizode s mojega potovanja.) SE* ** 1 , ^T ■ " ■Hif (Nadaljevanje). "Kdor ni posvečen, je skrivnost . . . Tako se čuvamo greha. — Allah je velik l" . . . "Čudna filozofija — morda pa je resnična . . Spomnil sem se Zdravka in i gani no kretnjo vrgla kopreno ^držfivati vlaku ravnotežje . Čez obraz. "Skrivnost." 4. Sarajevo—Hercegnovu. . . . Zbogom Sarajevo . . . Lokomotiva zove. Videl sem te in te nisem videl. Od zunaj sem te gledal, s hriba, kako on bi gotovo potrdil, da je res- »e razprostiraš, vzpenjaš, se-ni¿aa. daš in obrive in skale . . . Kaj Cicerón me je pokaral, ko je v tvoji notranjosti, nisem vi-sva bila sama. del* Pravijo, da imaš muzej "Doteknili ste se prepoveda- edini te vrsfte v vseJ Evropi . . . ih vraáani. Turki W liubiio Preproge, ki j!h tkejo tvoje nih vrašanj. Turki 'ne ljubijo tega." "A vendar je odgovarjal." tvornice sem videl tudi v Ljubljani. Ali kako jih tkejo, mi ni Spomnil se je najbri, da je bilo dano videti. Zakaj loko-treba pri današnji dobi, ko zove. Turkinje odkrivajo obraze in J™* 80 da bom «^f.1 aio nreroku odgovoriti M sedaJ gioteskno-zanimive reči, SC Turkinie si mislim Zakaj strašne Popade, mimo katerih •u\ 1 u;iflmA-> «7«ir«i se bom peljal . . . tam na Ivan-iih tako kličemo? Zakaj jim . ... a^r^ i • t rp . - t/ • A * planini, nad 1000 m visoki. In E5T Saj smo vendar *** nas vl»k *><> *obč*8ti Turki? . . . baj smo vendar 8kozi množino tunelov_ Slovani brbi m Hrvati po- koJ, h ^ ukrat nisem tomci Tvrdka, nekdanji bogo. ^ kQ gem se ,jal skozi mili. Res je, da ni več te ve- preyeč jih je bUo ~ gem fle re, ali nauk Je. i« Xu. Saj so zmQti| y štetju pri pog|edu na te strašne prepade. Zdi se mi, da jih je nad en ducat. "Ivan-planina ima klobuk, poglej," opozarja Zdravko. "Dež bo. Slabo bomo videli." Cim bolj se bližamo, bolj se nvrači, a je še komaj pol sedmih . . . 2e trkajo kaplje na okna, v presledkih, kakor fant-vasovavec, boječ se, da ne zdrami nepoklicanih. Ali vedno več, vedno pogosteje. Nato vendar bogomili učili, da sta na svetu Bog in demon. Bog je duševnost, demon je telesnost. Zato se mora človek truditi da zmaga dobro ali duševnost v njem nad mesem, ki je hudo, demon. Zato odpor, kjer je nevarnost, da zmaguje telesnost — demon. Ta musliman je v duši bogomil, zato je odgovarjal meni, gjauru, prijazno in zato mu je težko, da se tepta zakon prerokov . . . Ko sva se vračala s cicero-nom, sta na eni klopi, ki so na serpentinah, sedeli dve mladi lako si vsaj predstavljamo . . . Se bliže roba gre vlak. Tako blizu, da roba ni več videti in stopnice vozov vise čez prepad. "Ako bi se sedaj raztirilo," se norčuje Zdravko. A vidim ga, kako se trudi, da bi vlaku držal ravnotežje. "Kaj bi bilo iz vsega," odgovori Ivan Celjski. Tako se pogovarjamo in dražimo živce z divjo, obešenjaško razposajenostjo. Pri srcu nas zebe. "A gospa Marija?" Ivan Krški se spomni na njo. Zdravko ga pogleda. "Imaš še korajžo misliti na ženske?" "Kavalir sem," je vzdihnil Ivan Krški, pa se vendar ni od-meknil od okna. "Da sem na ženitovanjskem potovanju še s tako lepo nevesto . . ." Matevž ni dokončal. "Kaj bi naredil?" Zdravko pa odgovori mesto Matevža: "Odpovem se vsemu grehu." Višek napetosti je bil, ko smo ropotali preko železniškega mostu. Kakor da žongler žonglira na napeti vrvi z vlakom, tako se nam je zdel prehod čez tisti most. Ko smo 'prispeli v dolino in smo gledali nad seboj planino se vlijé, kakor zna to le v go- \n brzojavne drogove, znak, rah. Vlak dobi zadaj lokomotivo, ki ga pomaga riniti navkreber. muslimanki. Kopremo sta imeli Zobci pomagajo plezati vlaku. kjer smo se malo prej vozili, smo si zares oddehnili. - Slikovita je ta vožnja, zanimiva posebno prvič in z nekak- pritrjeno a vrženo sta jo imeli čez glavo nazaj. Mikavna sta bila obraza. Nekoliko podolgovata, z velikimi očmi in dolgimi trepalnicami Nasmehnem se. Obe se na- m dolg, a vendarle Vedno više, vedno više. 2e *no svetostjo se spominjam se-smo tu, 876 m. Vlaku postajaj t,ste &roze' ki me je obda-plezanje utrudljivo, tudi men- ja-a' da predolgočasno ter jo rajši I» se zamislim v Ivan-plani-mahne skozi tunel, res da 680 ™ ln v železnico, ki gre skozi manj u- n. . smehneta, kakor v odzdrav. trudljiv. Ko se prikažemo na To je zobč^ta železnica Pa- Spomnim se besed starega drugi strani izpod gore, kakor zanč-Konjic. Sedaj se vrta no- muslimana s turbano.n. In sem pravljična prikazen, drčimo na- v! tunel skozi Ivan-pla- nino, ki ga vrtajo že več let. Ta novi tunel bo povzdignil promet, česar sedanja proga ne more. Zakaj napetost je tako velika, da so se morale postaviti zobčaste tračnice in s tem seveda so stroški večji. Za ju vprašal drzno: "Kako, o dekleti, ne skrijeta pred tujcem skrivnosti svoje lepote?" Ena se zmede in seže po kopreno. Druga pa odgovori: vzdol. Zavore škripljejo. Silno previdno vozi vlak. "Evo vam — znamenitosti." Stopimo k oknu. Za prsa zgrabi slehernega ,iv,. , , . • _uajn¡n «p i*, seveaa so strosKi večji. z,a Ker sva močni dovolj, da jo m dih zasta,a. Mišice se i a. bila ta ™ ^ notranjosU,0 Z^^tt^&tŽ ClaitMiM Darrow, ki m Je proslavil i« v mrvogih obravnavah, jo proila tri lota pravniitvo opustil Zdaj so je aavrol, da dobi is jočo lru-k!ux-klan-tkoga voditelja D. C. Stophan»ona v lndiani, lu jo bil obaojon radi umora na do^nrtno jejo. Darrow bo duiial hrvojovati novo obravnavo. Pravi, dk jo sprojol vodstvo to akcije broaplaino. Ne trdim, da je v socialističnem gibanju med Slovenci vse zlato kar se sveti. Prosveto in Proletarca smatram za najboljše urejevana lista v slovenskem ameriškem tisku. Kdor ju vestno čita, je enakega mnenja. Na žalolt pa je vestnih čitateljev malo, zato je provo-katorjem lahko begati nepoučeno maso. Blátijo delovne u-rednike, kot sta urednik Proletarca in Prosvete, blatijo delavsko gibanje pod označbo "dolarski socialisti" in drugimi, samo da bi si ohranili vodo kalno ter ribarili v nji. Tudi jaz sem že godrnjal nad njima, ker ni šlo vse v tisk kar sem poslal. Imam pa toliko razuma, da se ne bom maščeval nad nikomur radi uredniških "košev", ali da bi po pobalinsko zmerjal prizadetega urednika. To prepuščam "študentom". H. Pečarič. na katere pridete z Nottingham karo do konca, od tu pa se prepeljete na prostor brezplačno s truckom. "Zarja" nastopi kot |običajno tudi to pot z nekaj pesmimi. Slovensko delavstvo, somišljeniki, prijatelji in znanci so vabljeni na ta piknik, da se razvedre v krogu sodelavcev in prijateljev. Cim več nas bo, tim večja bo zabava in veselje. Pripeljite svojce. Sodrugi v klubih št. 28 in 49 so vabljeni, da se udeležijo kor-porativno; istotako je vabljeno ¡Članstvo klubov iz bližnje okolice Clevelanda kot tudi vsi somišljeniki in prijatelji. Klub je razposlal osebna va-I vila; oni, ki jih niso dobili, naj Jim velja ta dopis kot vabilo na piknik v nedeljo 2. augusta na Pintarjevih farmah! Joseph A. Si »kovic h. t Razno s seje kluba Trde, dobre in zlobne glave 4 T C 7 Nanticoke, Pa. — Pravijo, da M* 1 9« so ljudje eni dobrih, eni trdih, | Ghicago, 111. — Klub št. 1 je in drugi pa zlobnih glav. Jaz v prošli polovici leta napredo- se bom tu prištel k "trdim",' val v članstvu v mladinskem zato naj mi urednik uprosti, če' oddelku, medtem ko je število ga spravim kaj v nejevoljo. Saj t starejših članov sorazmerno na- ga še taki "biksajo" in "poka-1 zadovalo. Ima nad sto dobro- jo", ki so hlače trgali v višjih stoječih članov in članic, toda šolah. Nam ne bi bilo zame-tajnik je na prošli seji 24. juli- "ti, če bi napravili kaj napač-ja povdarjal, da bi lahko na- neEa. ampak gospodom, ki so predovala v članstvu oba od- Jedli učenost z veliko žlico, bi delka, če nekoliko poživimo a- se Pa »podobilo pokazati nekaj gitacijo. dostojnosti in razuma. Med Slo- Na prošli seji , smo sprejeli venci je več takih, za katere je tri nove člane in članice.y ibll° *kod" vsakega denarja, ki Diskuzija o vprašanju orga- 40 «a šola" niziranja "Labor Party" se ni vršila, ker so bili vsi trije, ki nje starši in SNPJ. Med te spadajo tudi naši Ričardi, Matije varujeva lepota v pohujšanje. Bogme, bil je odgovor, ki mi je ugajal. "Prerok je ukazal, in dve mu klubujeta. vzdržuje ravnotežje vlaka, da Poskušala, da promet in trgovine pade tja v globine prepada. n° obrn* proti severu in sploh Nehote se držimo drug druge- ° bolJ tu" Prerok je imel odpraviti z viaki dan na dan in noč na noč? ristovski in deloma tudi voja-ljudmi, ki so ljubili v prirodi 2elezničarji morajo imeti že- škl; kakor Pa gospodarski zna- lezne živce . . ." ...... , .. . Pod nami zija namreč 700 m Vehk del Jugoslavije pnrod- globok prepad, odrezan nav- no gravitira gledati skrivnost. Kimal sem z glavo. "In sedaj jo ti objavljaš?" k Jadranskemu Ne. Samo predsodke ubi- p7čno, kakoi- z noTem^V tiSie ;moJj"--S 5e.m' ^ pri_ jam. Trgam spone, ki so mu- ^ene pa je nametano kamenje, PPadel Grčl->1' Skader Albaniji, slimansko ženo oblekle v obleko misterije in jo ponižale do bitja brez duše." "Ali pa veš, da si lepa," sem zasukal razgovor. Ona dvigne glavo. "To se pravi — kakor je pisal Weininger —, ali veš, kako je pisal?" Bogme, to je dekle. Čutil sem, da sem zardel. Zakaj poznam tisto, kar je zapisal Weininger. "Da si musliman, bi bilo naravno, kar si rekel s skrivnostno besedo. Zakon prerokov ne brani imeti več žen in priznati več žen. Vaš, Kristov, brani." Smeje se. Koketno. "Svoj zakon kršiš ti, kristr jan." Stresem z glavo. "Motfš se." "V mislih ga kršiš. V tirftih besedah si ga kršil, s katerimi si poželel mojo lepoto, hvaleč jo. Tajno, tako kakor vi krizt-jani kršite vedno da se ne zve I" "Kdo si, ki tako govoriš?" sem rekel poražen. "Ženska," je rekla in z ele- Vlak a Reka Italijanom, se mora ce- t!k Vrobu.' Ni varovalne la država obrniti Dalmaciji In ogromno, divje vozi tik ob robu-----------------------. . ,. . ograje, da bi dajala iluzijo o- v tem pravcu ima eden edini brambe. V strašni resničnosti lahek ^ naraven lzhod k mor' polže vlak ob prepadu kakorfe kača. Ko gledam v globino, se me polašča občutek, kakor na višini Bendbaše v Sarajevu . . . Spogledamo se. Smejemo. Ali samo ustnice se smejejo ske Alpe. To je dolina reke Bosne in dolina Neretve. Ti dve dolini trga samo planina Ivan, katera je istočasno nekak jez Cmega in Jadranskega morja. Ko se vzame vse to v razmiš- so imeli o stvari poročati, izven,ln *ern??1' Namesto, da bi kaj Chicaga. Pač pa se je vršila „pa se "*Änjaj? V razprava o vlogi posameznih do,ar»k«' socialiste kakor naselbin na polju kulturnega vnrfi4om. dela. Imeli smo nekaj razora J .Te «enUemane vprašam: .. .... . Kdo vam je pripomogel do šo- ve tudi o akciji za dom JSZ., cJem^ vam organi, o prireditvah itd. |zacija daja,a denarno podporü Po diskuziji je nastopil s. jn 8iužbe? John Obluck iz Milwaukeeja,j pa§eto: Ali se tako vrača-tajnik mladinskega odseka klu- j0 dolgovi? ba št. 37, zelo aktiven med • y vsej svoji preprostosti mi mladino in v soc. stranki, ki je ne gre v glavo—morda je pre-dejal, da bi socialisti v Chicagu trda—čen u je treba človeku lahko imeli močno organizacijo, šolanja za zgagarijo? Mar naj a] o bi nekoliko bolj enrgično bi šli v majne ali tovarne, pa bi agitirali. Omenil je, da bodo bilo za narod in organizacije socialisti v Milwaukeeju nomi- veliko boljše, nirali za alJermanskega kandi-j y današnjih dneh bi bila data v wardu, v katerem je ve- si0>ža delavstvu in narodu še lik odstotek slovenskih volil- posebno potrebna, tega pa zga-cev bržkone slovenskega so- garjj nikakor ne puste. Zato druga. Izvajanja mladega a- so škodljivci na telesu naroda, gitatorja so članstvu zelo uga- zajede v delavskem razredu, jala. JSZ. se ni bati bodočno- Zaradi takih zavajalcev je de-sti, kajti garantira ji jo naša lavrftvo zaostalo v izobrazbi, da mlada generacija. tolerira "voditelje", kakor je V soboto 15. avgusta priredi "papa" Green, John Lewis, v Keglovem vrtu v Willow Matthew Voll itd. Poznamo Springsu večerni ali "moon- vas, čeprav smo sami premo-light" piknik klubov pevski garji: do korita se vam hoče. zbor "Sava", ki se zadnje me-| Žalostno je, da se med za-sece prav zadovoljivo razvija, slepljevalci m zgagarji nahaja Zdaj šteje nad 30 pevcev in tudi sin pokojnega socialista Največji piknik slovenskih detav' cev v Clevelandu Zavedni slovenski delavci v Clevelandu manifestirajo svojo skupnost in solidarnost na več načinov. Eden teh bo veliki letni piknik kluba št. 27 JSZ in njegovih odsekov, kot ženskega, mladinskega in ¿pevskega zbora "Zarja". Ponosni so nad napredkom, ki ga beleži klub št. 27 in njegovi odseki. Podpirajo jih vsestransko. Prihajajo na njihove priredbe in komaj čakajo, da spet pride okoli dan velikega piknika slovenskega delavstva v Clevelandu. Oni, ki so že bili na naših piknikih vedo, da je temu tako — oni, ki ne verjamejo pa naj pridejo, da se prepričajo. Lansko leto je prišlo najmanj sedemsto ljudi. Eni pravijo, da do tisoč. Piknik se vrši v nedeljo 2. augusta na Pintarjevih farmah Značilnost piknika društva "Pioneer" Chicago, III. — Društvu "Pioneer" št. 559 SNPJ. je treba ipriznati, da se na svojih piknikih resnično potrudi dati vso mogočo zabavo tudi otrokom. Zato pa smo na njegovem pikniku prošlo nedeljo videli kakih 400 do 500 malčkov, ki so se. veselili v tekmah in drugih igrah. Tudi iger za odraščene je bilo v izobilju, istotako nagrad. Udeležba je bila velika in dan krasen. V soboto 15. avgusta pa priredi pri Kegelnu piknik pevski zbor "Sava", in v istem vrtu v nedeljo 23. avgusta federacija društev SNPJ. — Poročevalec. Martin Baretincic & Sor POGREBNI ZAVOD 324 Broad Stree* Tat 147S. JOHNSTOWN. PA. Ali Sttinu uaunic ».i ivjvjv, . ¿ i „ , -j; »_ ., i; • vAai ljanje, tedaj se vidi šele pravi obrazi so bledi i.resni. Zdaj ¿J • ' » pa zdaj se nam zd . d vo* P nagne in vsi zletimo v tisto glo- K bino. "In še vsi smo na tej strani, pravi Matevž. "Saj se mora voz Ko bo tekla železnica skozi njega, bo sedanja, divje-ro-mantična proga postavljena v nagniti in izgubiti ravnotežje." Pokoj. In nam se več ne bo Ali nobeden ne gre stran, trebalo truditi vzdržavati z mi-Prikovani smo z grotesknostjo žicami v vagonu ravnotežje, da prizora na mestu in gledamo v ohranimo sebe in druge potni-globočmo. Tunel. "Hvala Bogu," si oddahnemo. "To je preskulnja." Ali ko se pojavimo zopet iz tunela, zazija zopet prepad. In tako naprej, zdi se brez konca. Vedno strainejŠi. Cele pol ure nas drži v strašni napetosti. S telesom, mišicami pomagamo ke, ki morda spe, strašne nesreče. Pojavila se je na hodniku gospa Marija. "No, tfte si že opomogli Zdravko je bil zopet stari Gorenjec. "Prav izbomo sem spala." "Kaj," smo "zinili vsi hkrati. (Dalje prihodnjič.) J o*on jo najbolj va-tola doba v atari domovini Tukaj «o vaa» aadi prilika, da obii^iio aorod-niko • ton», da pridružita VELIKEMU JESENSKEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO po solo snišanlb conah >a «j« in »*«aj « «ajkitrajiam •kaproanotn pamiku Ckinarri Lmo MAURETANIA r:™NREcT 2. SEPTEMBRA pod oaebnim vod.tvom Mr. M. S. EKEROViCHA, clan, nawyor-, akaga Cunardovoga urada, ki »onvoljito poana aahtava potnikov tokom potovanja tor bo akrbot «a vao njihov« poti%bo. Zagotovljena vam jo veaola vornja v družbi valih rojakov. Znižana vožnja v tretjem razredu iz New Torka t>o avojegi lokalnaga agonta ali CUNARD LINE 346 N. MICHIGAN AVE. CHICAGO, ILL. pevk. Vstopnice v predproda-ji so po 25c in pri vhodu 35c. Igral bo John Kochevarjev orkester. Zelo važna bo skupna prireditev v nedeljo 6. septembra v Waukeganu, pri kateri sode- Jožeta Zavertnika, Richard po imenu, ki gazi očetov nauk in razdira njegovo delo. Meni ne bi bilo zamere, kajti mojemu očetu je 80 let, prilike ni imel, da bi dosegel spoznanje, pa me še vedno tolaži preko luže z blagoslovi. Richard pa je imel TISKOVINE „ . UUiguaiuvi. — — * i— v- lujejo vsi klubi ter društva Fro- ygo priliko, da se poglobi v so-svetne matice, ki so v konfe- c}aiistične nauke, a namesto tee i je le po svoje "radikalizi- renci sevemo-illinoiskega ter južno-wisconsinskega okrožja. P. O. Obilo sreče Chicago, 111. — Poročila se je hčerica znanega rojaka Martina Janežiča, Wilhelmina, z Ray Graap-om iz Portlanda,Oregon, kjer bosta imela svoj dom. Obilo sreče!—Poročevalec. Park View Wet Wash Laandry Co. FRANK GRILL, prwl*. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naii vozniki pobirajo perilo po v»era mestu. Ciceru in Berwynu in dovaiajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO. TaUfoait CansJ 7172-7173 1727-1731 W. 2lat St Oucago, III. Wm. B. PUTZ Cicero9« LEADING LARGEST OLDEST j Florist 8134 W. 25TH ST^ CICERO, ILL. Tel. : Cieero Na demu Cicero 2148. ral" in napadal v Prosveti, v drugih listih pa je agitiral za Hooverja in več drugih republikanskih kandidatov. On živi zdaj morda v pro-speriteti, ker ima zadosti zaslužka, ne pa delavci, katerim so oblyibljali ocvrte piščance v ponvi, če izvolijo kandidate republikanske, ki je najbolj ko-rumpirana stranka. ___ SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO« 2656-58 S. Crawford Ave.f Chicago, 111. Tat Lawndala 20IS " A. R. SkuMc, preda. — J. F. Korecky ta J. V naii tiskam! m tiaka "Prolotaroc". Pravi prijatelj FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave^ Chicago, HI. Tal Crawford 1ML Pristna Im oko .«a ámmmim Cotia sai a r« a. F octroftka tmimi V SLABIH ČASIH JE HRANILNA VLOGA V SIGURNI BANKI. KASPAR AMERICAN STATE BAJK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO. f i*» t Adam Mllkovlčs SUŽNJI KRVI ROMAN CUV3TEV IN Vm pravi« éa NAGONOV ČLOVEKA Um la PraWtarM prMrkJi avtor. •v« âwé\ SV/àV/â^ i i i NOVE VRSTE "KAVALERIJA" (Nadaljevanje.) Malo keaneje so zaškripale v podzemlju teike duri. "Zaboga!" je planil Burov k sklonjenemu nesrečnežu. Kaj 6ie storili?" "Uničili ste še mater!" je dejal detektiv, ko mu ni bil dal odgovora. "Kaj ste zblazre-li?" Tedaj je planil Ramon kvišku. "Zblazneli ste vi!" potem se je vrgH na Ua in ječal. "Bog ako si nad menoj, pričaj ti, da sem nedolžen! T* moje oii niso videle njegove krvi ..." Burov je še dolgo strmel v ne3rečaiKa, dokler ni paznik odprl vrat in ga pozval naj odide. Burov se je sklonil k ihtectmu sinu. "Tega nisem pričakoval od vas." Potem se je dvignil in odšel. Madalena je bila po prvem zaslišanju za^ pustila Moverjevo stanovanje in se izgubila neznano kam. Minulo je nekaj tednov. Dočim je bila slaboumna gospa Anetta že naslednji dan izpuščena, ker je bil gospod Heterd dokazal njeno nedolžnost, so Ramona postavili pred sodišče. Zaman se je branil... Sodniki so izrekli sodbo. Bila je strašna — smrt pod giljotino ... Ko je Ramon začui te besede, se je vrgel na tla in se valjal kakor pobesnel po tleh. Le s težavo so ga vrgli v ječo, kjer je čakal na izvršitev obsodbe. Nekaj dni po razsodbi je vodil po mestnih ulicah gospod osivelo žensko. Pred sodnim poslopjem sta obstala. Osivela žena, Ramo-nova mati se je oprijela zidu in krčevita za-ihtela. Četrt ure kesneje so zaškripala železna vrata v podzemlju. Ko je zagledala mati svojega sina v mračnem prostoru, je razprostrla roke in se zgrudila nad njim. "Mati, jaz moram nedolžen v smrt, mati... moja zlata mati . . . jaz moram nedolžen u-mreti . . ." tedaj je krčevito zaihtel in ž njim mati, ki ni mogla govoriti. "Otrok moj !" samo to je rekla, potem pa se zagrebla vanj in jokala nad njim. Zaman jo je priganjal stražar, da mora oditi — mati se ni mogla odtrgati od nesrečnega otroka. Šele s silo so jo dvignili in jo kakor mrtvo odnesli iz ječe . . . Madalena je postopala v teh dneh v neki ribiški naselbini. Od časa do časa je siknilo vanjo nekaj nepoznanega, da se je vsakokrat zagrebla v prsi in dolgo premišljevala, kaj bi to bilo. Pa je vedno jasneje in jasneje sililo vanjo, dokler ni šiloma razdvojilo njenega srca. Vlačuga! Tatica! Morilka! "Kaj?" je zaječala Madalena ob teh očitkih. Potem se je zopet zaprla sama vase in grebla po svojem telesu, kakor da bi iskala nečesa s čimer bi mogla oprati sama sebe, pa ni našla ničesar . . . Vedno glasneje in glasneje je klicalo in se ni hotelo pomiriti. Zagledala je pred očmi plavolasega mladeniča, uklenjenega in potlačenega v ječo. Zakaj si ga pahnila med zidove? Potem je vstal pred njo človek ažurno modrih oči. Zakaj si mu dala predreti srce ? In potem so vstajali pred njo drug za drugim in vsak je držal na svojem srcu desnico in je šel mimo nje sklonjen in potrt . . . V tem času je Ramon dtel dni svojega Življenja. Samo še trikrat! Samo še trikrat bo vstalo zanj solnce in potem nikdar več ... Moral bo umreti. Kot ničvreden človek bo težal na tleh, plavali bodo vanj, ga vrgli v zemljo morda še napol živega in ga zagrebli. Vse to — in po nedolžnem I - "Moj Bog!" je za ječal, zakaj molčiš?" Predzadnji dan. Ramon besen razbija po železnih vratih.. "Zločinci!" tolče in ae zaletava v vrata. "Umoriti b<4«te nedolžnega človeka!" Stražarji, ki so ae prestopali po hodniku ae za te klice niso zmenili. Bili so vajeni takih in e-nakih očitkov pa ao se pogovarjali o tem ali onem in če je pogovor nanesel so se tudi gla-? eno zaamejali. Zadnji dan. Ramon aedi sključen v vlažnem kotu. Pred njim vstajajo lepi spomini. Sprehaja se po domačem mestu a tovariši jn govori. Pojavljajo se mu znaki blaznosti. "Ha, ha, ha,... " se zasmeje hipona. "Kje hodiš Jean? Ha, ha, ha . . . Ali si videl? • ha» ha» ha ... " Potem se prestopi si žažvižga veselo pesem, pade na tla in zajoče kakor otrok. Ta dan je Madalena sklenila, da stori s avojim življenjem kar je že davno hotela sto-nti. Takrat jo je bil rešil smrti podel človek, ki jo je bil odpeljal nazaj v gnusno življenje. Sedaj ne bo nikogar, ki bi ji zastavil korak. Obračunati hoče s samo seboj, z drugimi naj obračunajo drugi v kolikor ni mogla obračunati ona sama. V teh mislih pa je vstrepetala. Kaj ji je atoril on? Umreti bo moral po nedolžnem. Legla je y travo in premišljevala. Ali ga moli ¿LSuL W bi ga 06 ^ Ali ji **** kd*J k*J «lega? Ali jo ni ljubil še preveč? Ali je bila vredna sploh njegove ljubezni? "Ne, on ne sme umreti P Stekla je po obali, obstala pri prvi hiši in brez oklevanja potrkala na okno. "Puatite me v hišo!" je zahtevala. "Dajte, da napišem pismo, rešiti hočem nedolžnega človeka smrti ..." "Kaj praviš?" je rekel v sobi. "Nekdo mora umreti, rešiti ga hočem . . . "je ponavljala Madalena. Po obrazu opaljen ribič je odprl okno in Strmel v obraz. "Kdo mora umreti?" "Ramon Marondini," je dejala črnolaska, "on je nedolžen ..." Malo kesneje je bilo napisanih dvoje pisem. V prvem sporoča Madalena, da je morila ona sama, da si je rano na prsih piv zadejala sama ni da hoče obračunati tudi z življenjem sama. V drugem pismu se por slavlja od Ramona. Pradrt|i Ramo» I Sklonil« tam, da ta iaiiai m**. Ma*a taka kačam uvrati jas sama — kar aam jas usmrtila taga izdajalca. Sadaj m M bo magel nibce rac prodajati! Odpusti mi vse! Posabi nama! Utiraj »ročo — mlad li it — jaa maram umrati, kar ja maja srca rasjadaaa da daa. Poaabi aa ta maja in« oci, lu si jik taka ljubil —• aakaj ka boš bral ta pisma, bodo aa maprte, aaprta aa ■ maram. Trojs Madalana. "Evo vam," je vrgla črnolaska pred ribiča zadnji denar, "še nocoj morate biti tam! Se nocoj, človek!" "Še nocoj?" je pograbil'on denar. "Še nocoj — sicer bo ležal pred vami mrtev !" Ribič je pograbil pisma, si ogrnil plašč in zajahal konja. Madalena je prisluhnila. Iz dalje je začu-la topot kopit. Rešitev mu nese! Nedolžni žrtvi rešitev! Tako sladko je leglo v njeno srce kakor še nikoli .... Potem je Stopila na skalo, razpela roke in se nasmejala vsemu svetu. Valovi so zašu-meli. V njih je zaječalo in se pogreznilo . • • Prvi odsevi solnčnih pramenov so se prerivali v rano jutro. Stražarji so v jetnišnici vstajali in se pripravljali na izreden posel, ki se jim je nudil zopet po dolgem času. Ramon je stal v kotu svoje celice in čakal kdaj se odpro vrata. Bulil je strahoma v nje, zdaj pa zdaj se bodo odprla in končano bo. Po hodnikih ao begali pazniki in pripravljali vse potrebno za usmrtitev. V teh trenotkih je bil ribič še daleč proč od mesta. Okoren konj je hropel in pešal. Ribič je neusmiljeno tolkel po njem in gledal na vzhod, kjer se je prebujala zora. Stražarji so bili zbrani. Šestorica mož, ki je bila oborožena s puškami je čakala povelja. Stala je na hodniku pred vrati. Ramon je položil uho na mrzlo železje. Groza! Stražarji so se veselo razgovarjali in se smejali. "Ne mučite me!" je zatulil skozi železje. "Ali me ubijte, ali mi dajte, da se ubijem sam! Evo, ustrelite! Tu so prsi! Ustrelite, naj se razlije nedolžna kri ... Ha, ha, ha____ Bedaki! Ha, ha, ha ... " Stražarji se niso vznemirjali. Bili so že vajeni Obupnih klicev iz zadohlih celic. Molče so se prestopali in prestavljali morilno orožje po trdem tlaku. Dve milji od mesta je privezal ribič upehanega konja k deblu in zdirjal po cesti. Pot mu je lil raz čelo a omagati ni hotel. Nobenega voza ni bilo na cesti. V celici so zapela vrata mrtvaško pesem. Ramonu so zvezali roke in ga molče vodili po ■ dolgih hodnikih na morišše. Ribič je pridirjal v mesto. Z zadnjimi moimi je bežal po ulicah. Ramon je stal s sklonjeno glavo pred giljotino. Pred njim je stal duhovnik in molil. V tem (hipu je Ramon sklenil proti nebu roke : "Mati, moja mati!" Potem so mu zavezali oči in ga s silo postavili pred giljotino. V tem hipu je planil na morišče mimo stražarjev ribič a pismom in se ves izmučen zgrudil. "Ustrelite me! Odsekajte mi glavo!" je vpil Ramon. "Cemu me mučite?" Nad ribičevimi pismi so se zgrnili resni o-brazi. "Nedolžen?" to ae spogledali. Ko so obsojencu odvezali oči in mu poka-za i njeno pismo, je brez besede omahnil in obležal smrtno bled. Bled in prepaden ja prestopil domači prag Mati je knknila in ga objela. Dolgo sta ihte- i z trgala * drUgem> dokler ni mati bolestno ?\ai'e nesrečni otrok moj! Življenje je kakor roža, ki ae ti smeje - a ko ga spoznaš, ti ostane v roki trnje, za oči nevidno za srce ranljivo!" Potem sta živela še dolgo. Ob tihih veče-"» «ta posedala pred samotno hišo in obuiala nesrečne spomine, ki so se dvigali pred njima kakor daljni ognjeni jeziki, umirali in ugašali. (KONEC.) ske vode. To je bilo torej vsakih desei dni en sod, kar znese letno 36 sodov. Te sode je polnil menda zopet samostan v Jaffi, česar sicer ne morem trditi, — ali pri nas jih nismo polnili, toliko vem. Tudi nismo izdelovali pri nas ostalih ostankov, ki so jih romarji in turisti v množinah odnašali iz Palestine: trske lesa od sv. križa; drobčkane koščke Velik skopni piknik v Girardo Girard, O. — V »oboto 8. avgusta zvečer priredita velik skupni piknik klub it. 222 JSZ. in angleiko poslujoče druttvo Golden Eagle it. 643 SNPJ. Vr-iil se bo na znanem prostoru, ki ga zovemo "Slovenska Bistrica". Tema nas ne bo nad- rdeiega sukna iz Jezusovega «ovala, ker bomo imeli elek-plaiča in pod. - to je zopet za- tr'*n° razsvetljavo, deva drugih samostanov. Na1 , Prednost lega pikn.ka bo •sveti ogenj" ,ki izbruhne redno plefa zabava. Igrala bo do-kot čudež na belo velikonočno «odJba- Vstopnina pro- soboto iz svetega groba, imajo z» £obro postrežbo ude-monopol le pravoslavni duhov-' >ef"cev bo.krbel .kupni pri-niki jeruzalemskega samosta- prav,Jalni odbor.-Joh» Kosi«. na. Kaujauiaa ja v nakatarib mifttsriatttaik deielak skoro vm adprervlje-na, kar pa mnaaju vojaikli ekspertov ai va£ porabo a aa bojiičOi Armada postaja Mraj sivik »a mrtvili dalav, kakor v tovarni. Nameato konjanioa urajajo noro rrata "kaivalerije** aa motorčki,h. Ea tak ja na sliki. V ospradju ka« pritrjeno strojno pullso. Na kaajski vrat je na bi mogli natakniti, a motorcikl bo prsmni Vilém Nemec: Nekaj o izvoru refikvij in jordanske svete vode Pi»ec gornje ¿rtič« ja n*ni čeiki na male dele, na kar smo posu- popotnik ki -je mudil i 1884-8« tu- šene kamenite ješprenčke sedi v Afriki. V Jeruzalemu mu ja i. „.,; ; , J ,, preskrbel deški rojak, iupnik v .v- 4teV*h 111 daJah P° P* V «trijskem hoapicu (savetiUu), službo omenjene papirčke, hlapca v samostanu San Giovanni, v Te smo zlagali, zalepili in O-jerusaiemaki okolici. Is t« svoja premili z nalepljenimi papirčki, sluibe pripoveduje pisec gornji do- na katerih si lahko čital po fcvljaj, ki ga posnemamo is tretje «___, . ... izdaie nlaaov^a notoni^ "Mi do- ***** 04 naslednjih napiSOV I Overjene relikvije iz mlečne votline Device Marije"; "O-verjene relikvije z groba Matere Božje';"Overjene relikvije s kraja vnebovzetja Device na Oljski gori"; "Overjeni ostanki s svetega groba v Jeruzalemu"; "Overjeni ostanki iz vrta Getzemani — iz Pilatove hiše, — z Golgote" itd.. Končno smo nakapljali pe- li «iaje njegovega potopisa brodruistvf cestou do Afriky" (Moje dogodovičine ns poti v Afriko.—Op. prir.). Ko sem v samostanu vsaj malo "ogledal", sem postal pozoren na često se ponavljajoč pojav, — da so se v mali hišici na dvorišču v popoldanskih u-rah shajale vedno iste osebe, se tam zaprle in so tam nekaj počenjale. Kuhar Fra Samuele je včasih prihajal in odhajal in čatnega voska, pritisnili samo-izredno je bilo, da sta se sesta- stanski pečat in napolnili koš, nek in delo pričenjala vedno v aterega se je zopet polastil Fra ča*u, ko so kliharska dela po- Samuele in ga odnesel v sobo čivala. Skoro vedno tako ne- Patra Philippa, — veselega, kako med tretjo in šesto uro temperamentnega Spanca, ki je popoldne. Trije samostanski te svete ostanke ekspediral na-bratje in sluga Matija, krščeni Prej v druge samostane in ho-Arabec, so nekaj pred menoj »P»ce ,od koder in kjer so bili s skrivali i» s tem dosegli, da temi pravimi in posvečenimi re-sem napenjal svojo pozornost v Hkvijami obdarovani turisti in namenu, da pridem temu v romarji. okom. Ako sem hodil okrog Razen "posvečenih" relikvij hišice, me je pogrešil ali Fra ®mo izdelovali tudi jordansko Med pravoslavno in katoli- LlStlliCa UfCdlUŠtVl ško duhovščino vlada tako v Je-, . ruzalemu kakor tudi v Betlehe-1 Nekaj dop.sov katere smo mu od davnih časov nepomir-. P™'®1' po^eljek, I" u t * f - ■„,/„ Iglo v to izdajo. Priobčem bodo ljiv boj na nož. Eni doli«dru- y ge, prepiri in pretepi v cerkvi so glavno o Veliki noči na dnevnem in nočnem redu, in pripovedovali so mi, da je nedavno prebodel pravoslavni menih frančiškana, ko je bil na poti k oltarju, z dolgim bodalom velikega svečnika. Kakor v velikem hramu božjega groba v Jeruzalemu tako je tudi v Betlehemu neprestano celo leto, po dnevi in ponoči U4 JS2^ w ««¿aija 2. av«ustaH postavljena vojaška straža, ki Hura* River Dri*«, naj zabrani vse boje med pri-1 cleveland, o. — Piknik idub« padniki in služabniki krščan-,^«^ -skih veroizpovedi, sicer bi se - Pi-tarj^ medsebojno neprestano zatirali j girard, o. — Piknik kluba it iz same ljubezni do bližnjega! 222 JSZ ik« g. argvata ua abičajaam Kak čudež torej, da vsakdo, pa «..■. ......... . •frrrfrrmfujijjjjj Priredbe klubov J. S. Z. In dragih soc. organizacij UMMMiMMiMMaMiMMWMMl § august pikniikaas prastar«. chicago, ill. bodi da je tudi kot "veren o-lFikllik ^ ^ m biskal Jeruzalem, začne dvomi- 15. IV|mU na ic«gi ti o svoji veri in se naglo izpre-(wuiow Sprmg««. — Mooo-lifbt abara 44SavaM v soka vrtu e meni v brezverca. Priredil it— BARBERTON, O. — Piknik kluba K 232 JSZ v nadaljo 16. avgusta ua Pečafeavi farmi. DETROIT, MICH. — Piknik kluba it. 114 v nadalja 16. atvguata aa Travnikarjevi farmi. PARKHILL, Pa. — V.lik püuiifc iu shod klub« it^ 6 JSZ. v nadaljo 23. Daniele in me poklical ali pa so opazili to oni, ki so delali vodo, ki smo jo črpali iz naše samostanske cisterne (vodnja- vse tako tajno in so se skušali k*)» jo polnili v stekleničke, takoj otresti moje pozornosti, zamašili in opremili s samo-Iz te tajinstvene delavnice se stanskim pečatom, je oglašalo venomer neko tajno Napis na stekleničkah se je Kriza v Detroitu V Detroitu, kjer je največji del ameriške avtomobilske industrije, je velik odstotek de- J- - lavcev že mesece brez zaslužka. september. V pomoč brezposelnim je mest- strabane, pa. — Predavanja v na občina pod vodstvom župa- Uubu it. us JSZ. v nadaljo a sap«, na Murphyja potrošila kakih ¡^ *- ¡j- SNpPJ' L1 918,000.000 toda nadaljnim ^^^^ velikim izdatkom V to svrho se ¿.Uraki dvor«nL SodaUijaU pevska upira mestni svet, ker priha- «bor« "Z«rj«M in "Cvet". ja občina v nevarnost bankroti-! waukegan, iu--v uedelj« a ranja. Župan je za nadaljeva- »«pt^ubra vatik ialet al«v«smkaga iu nje pomožne akcije v tem »b-,^,^ segu, toda nasprotujejo mu po- druitav Praavatma matic«, sf>«d«jočik sebno veliki bizniški interesi, v wtacauaiuako-UlkMMako Kauf med njimi Henry Ford. ___ Demonstracije so v Detroftu ¡j™™™7' ° ~ K postale običajne. Prirejajo jih ^orJnL * največ komunisti, ki prizade-j sygan, pa. — Konferenčno »bova j o tudi Županu mnogo sitno- »•▼">• iu pikuik klubov iu *<> zvečerp|DADn n , SKUPEN fll^nili^DRyi GOLDEN EAGLE ST. 643 SNP1 sL^S^Lr UinAnU, U. • »«»CM» "Napajanje" aeroplana v zraku Suggestions to Officials of Socialist Branches What Every Live Local Needs 1. AN EXFJCUTIVE COMMITTEE to handle «11 of the routine business matters. An hour of business is pWnty. You can keep from taking up the time of all of the members by electing a few persons who can be trusted to tend to th« detail«. 2. AN EDUCATIONAL COMMITTEE, which should arrange some sort of a program, for aach meeting. Ait least the following can be done. a. Read a chapter of some good job which he is best fitted and most Socialist book and disc ass It at each enjoys. when your town is won, It will be because of literature too. Do not let meetings pass without selling literature. It not only teaohea newcomers, but it yields a profit for tftie local or branch. Send for complete aet of aample leaflets and the new National Headquarters price lift of books, pamphlet« and playa. See Suggestions No. 4 for dulUes of a literature agent. 6. Keep every member busy doing YOUTH AND OUR MOVEMENT By Anna P. K ra ana. »♦♦•S WStéS»^ It is quite often that I hear some of the older folks sigh: There is no use trying to organize youth for anything sensible; it is only pleasure-^mad and would not even try to think serious/ly. offices on the committees about once every three or six months, so that each member will finally find the L. Rabbins in H. S. Jonas la Taxaaa ata sa odložila polatatl aa Japonsko na da bi aa msdpotons «Mfeavljala tor bi dobila nagrado ▼ vaoti $25,000, ki ¿o je razpisal noki japonski liât sa prri tak uspoien polst. Na gotovih razdaljah bi ju čakal »a rop lan g aalogo gasolina, ki ki ga slil v njuno letalo visoko v mraku na na¿in, kot ga vidât» na loj sliki. Letalca pa nista ' J^tional Off|ce* wilT be glad to ačnd araoa in sta aa morala blisu Alaska spustiti na tla. Pravita, da koata dkuiala material, and suggestions from the izvosâ p o lat s nova. meeting. b. Get an outline for a study course, such as "Introdactor Studies of the Capitalist System", by., Elinor Henderson which ¿1 distributed by the Rand School and the National Office. It provides outlines for ten lessons. c. Teachers from local college«, or highschoolg might be willing to set up a aeries of lectures. Other speakers can be found in all but the very smallest places. d. If possible a regular weekly forum should be aet up. The National Office will be glad to send a booklet on "How to Organize and Condudt a Forum". e. A Socialist Sunday School should b« set up for younger people. The Truly, the young world is ra-aomething for Socialism. Rotate thejther pleasure-bound, but only ... when it has means. And when a young person of today is without means, unable to find employment, he or she is forced to think at least about how in the world will he manage to live. Conversing with young folks one soon finds out, I too, that their minds are not' continually on the dancing and sporting. Hard times are making many otherwise carefree folks think. Judging youth we must not The minutes of the N. E. C. meetings will show you what the party is tackling and the committee expects every local to do its share. Read the minutes carefully, discuss them in the meeting and let the National Office have any suggestions that come up. Suggestions For Local 7. Former Ambassador James W. forget for one minute that they Gerard created quite a stir by nam- are behaving the way they ing the 5t> real rulers of America. were ijiught to behave from Members can be asked to study the REMEMBER AGAIN (A PLEA FOR PEACE) Raip in th« blackness. Stabs of flame in the blackness. Whines and groana in the blackness. Remember? Remember again. Rockets at dawn. Sheila, come and gone. Mists in the dawn. Cheers in the dawn. Remember? Remember again. Stillness at noon. Curses in the stillness of noon. Writhing bodies at noon. Still bodice at noon. Remember? Remember again. f - Flashing shovela at twilight. Prayera at twilight. Dry-eyed men at twUight. Soul twiated men at twilight. Remember? Remember again. Timea will pass. Crises will arise. Remember? Remember again. R. W. STEWART, (Private U. S. Army) -A By B. Larks, Sacratary of S. C. U. 1. MA bulwark of strenght in a time Imenik zastopnikov "Proletarca" CANADA. East Windsor: George Mateaich. CALIFORNIA. Los Angalaa: Frank Novak. San Francisco. Joseph Koenig, COLORADO. Croatad Butta: Ant. Slobodnik. Pueblo: Fr. Boitexar. Soansrsat: Anton Hajnik. Walsanborg in okolica: Frank L. Tomiič. ILLINOIS. Chicago. Frank Zaitx, Fr. Udovich, Anton Vi¿i¿, Charles Pogoreiec, Anton Andrea. Gillepsiet John Krainx. Jo liât: John GerL La Salle: Frank Martinjak in Leo Zevnik. Mascoutah: John Biskar. Oglosby: Frank Novak. Panama: Andrew Uerakh. Springfield* Jos. Ovca, John Gorftek. Virdont Frank Stempihar, Fr. Uer-aich. Waukogan in North Chicago: Frances Zakovsek, Martin Judnich. INDIANA. Indianapolis. Jos. Golob, Frank Skufca. Universal: Vine. Verhovnik. KANSAS. Arma: Martin Goredc, Anton Su-lar. Gross: John Kunstelj, John Sular. Mulbarry: Joseph Pkllich. Wast Minaral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit: - R. Potočnik, Joe. Klarich, Peter Kieovec Peter Benedict, Joe Aniiček, Frank Cesen, John Zornik. MINNESOTA. Buhls Max Martx. Ckiskolm: Frank Klun. Du luth: John Kobi. Ely. John Teran. Cnosby: Fr. Novak. MONTANA. • Kl«in: A. Miklié. Rod Lodge: K. Ennoftnik. NEW MEXICO. Ratons J. Kopriva. NEW YORK. Gowanda: James Dekleva. Little Palls: Frank Gregorin, Fr. Petaus. Sa ward: Frank Žagar. OHIO. Akron: John Sianovec, Leo Bregar. Bridgeport s Jos. Snoy. Barbo«*»«: John Jankovich. Cantons Peter Chafer. Clevelands Johns K re bel j, Anton Jankovich, Karl Trinaatic. Collin wood t Frank Barbié to Louis Zgonik. Connaaut. JSfcepti Sedmak. Girard: John Koafrn, John Tancek, Anton Dobrovolec. Glan coot Albina Kravanja. K an m O ra: Joseph Jereb. Lisbon: J. Bergant Maynard: Andy Zlatoper. Powkatan Point* Anton Vehar. Newburght Peter Segulin, Joe. Lever. Nilas: John Plahtar. Warren. Eugene Mlkul, Fr. Modle. PENNSYLVANIA Acoeta* Geo. Kristell. Aliquippa: Geo. Smrekar. Ambrtdfs: Martin Habfch. Bon Air* Peter Bakorae. Braddocks John Rednak. Bridgovillo* Joseph Tome. Claridga* Joseph Hren. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabana: Marke kave, John Terčelj, Louia Bartol. -fciiff Mina: Frank BogaUj. Cuddy: John Jenko. Darragks Andy Berti. Dalmonts J. Paulich. Dunlos Anton Poje. Export: Jos. Britz. Farrall: Joseph Kramar. Forost Citys Frank Rataic, Zaitx. Greonsboros Tony Zupančič. Hondarsonvilla: Albin Karnttnik. Hormiuio: Anton Zornik. Holsopplo: Tony Straiiiar. Homer Citys Jos. Jereb. Joromes J. Tursich. Imperial: Frank Auguitin. Johnstown in okolicas Andrew Vi- experience of other Socialist Sundsy Schools. 8. A FINANCE should not only see that dues I collected on time but should raise ¡additional money. 4. AN ENTERTAINMENT COMMITTEE. Every now a~*d then life of one of these rulers and find «AiWhood up! When you wish of adversity is a reserve fund piled up how he made his fortune and acquir- to construct a fine structure during periods of prosperity" is the ed his power. A series of meetings you must build a good found- opening sentence of an article re-might be devoted to reports on ation for it, and to make youth cently printed in one of our so-called these men. Some of the reports what we think it &hoilld be we Liberal mWa*mes. praises the establish- might be interesting the enough to Governor Ely of Mass. urges . . . Study and discussion (at least) of unemployment insurance. Governor Meier- Recommended fund of 1,000,000 dollars for unemployment relief. . «Senator Wagner. Establish employment insurance. National Association of Community Chests and Councils Sponsors s net- employed next winter. Zarja's Picnic what we think it should be, we T. . m i hnild Q liH 1 a ct irttr article pi ataca uie eaiuüium- v/uun cu rrtMMiTTFV I warrant working up a series of open »una a soua, lasting ment of "Reserves for Capital" by, ion-wide drive for a ninety-rilUlion ÜOMMITTEE meetinCB in whtioh personalities can foundation On which the youth the leading corporations of this d°Har fund to relieve destitute un- if 'be used do show the people the class with our help shall build a country, in that "ihey help tremen- control of American life. better future for human beings. doualy in keeping the companies in a References: "History of Great Bui,di mch a foundation «option and allow them to American Fortunes , G. Myers. 3. • hold their "trade positions", and Ta-|—i i--"I - vol. $2. each from National Hea* -tarts at home, of course. enaUe guch n¿ V reward the social evening should be held with- qUartem. Forcing young people to believe patience or their stockholders out any business or educational) «.RUe of American Civilization", arMJ think the way you do is awaiting the *Tent* ¿ZZ'J^r.T Chaa- *nd Mary Beard' *8- ,rom senseless, and a hundred per rightful earnings. Home talent play» can be National Headquarter«. fni,' u vu^ k ............(Consult your local pubHcHbrary.) cent failure. There are better Recent biographies will be recom- ways, easier ways, simpler mended. ways to do the work in a right 8. National Heaquartera wants to way Jngtead of letting others be of the utmost ^uliu-a to the educate ur children a?ainst local movementa. However, we have * ® .__ distribution of m their drich. J. Kobal, lldja Búbalo. Kray n s Louia Sterle. Latrobos John in Mary FradeL Lawrences Louis Britz. Librarys Nick Trüler. Lloydalls Ant. Zalar, Frank SusUr-sich. Lucarna: John Mati¿i¿. Midway: Anna Nagel. Mclntyra: Vincent Yaksetich. McDonald: Frank Pustovrh. Monaca: Stephen Ogrizek. Nantiooko: Pečarič. be held. put oGroup singing should be encouraged. Inexpensive suppers and card partie« should be held as often as possible to keep up the morale of the organization. They can pay Tony financially if managed well. The National Office will be glad to sen* suggestions for stunts and ha« available a list of Socialist and Labor I plays. It also suggests that locals use three recent Victor records. One contains Creatore's bsnd playiig "The International" and the "Hymn of the Laborers", the Italian Socialist song. The number 35954-A. and Let us not deny the advantage of having such reserves for Capital. Then why not reserves for labor? (Unemployment Insurance Funds.) This reserve to be used in times of unemployment: to help tide the The Slovene singing society Zarjs of branch No. 27 JSF Cleveland will give a picnic Sunday August 2, at Pintar's Farm. A truck has been scheduled to leave from the Slovene National Home on St. Clair Ave., at 9. A M. and 12 noon. Anyone wishing to come later can take a Nottingham street car to the end of the line, and from there a truck will the cost is $1.25. Two smaller records contain proletarian songs from the south, one of which is, "11-ce* Cotton—40-cent Meat" (B-40050-A) and the other is "Cotton Mill Colic" (B-40274-A). The cost o feach of | he feels, these is 75c. The members could learn to sing with the records. 5. LITERATURE COMMITTEE or AGENT. Speeches are almost 100% wasted unless literature is sold mind readers on the staff, and YOU and the working class, unemployed and their dependents over deliver you to the picnic, we can't pass on good ideas^hst you educate them yourself, tor your the crisis: to help keep up their atand-1 There will be no charge for tran- have worked out unless somebody 0wn and the children's benefit. ard of living: to feed, clothe and »portation by trucks. Dancing will writes us about theov Please drop l^tead of resigning to fate *he,ter so that they need not also be free. Plenty of refreshments us a line about any plans which have when ^^ how mQst «juftar, for the sins of economic will be served and a good time assur- been used with success * .-u«nan^ement of .ndustrie^ ed. Invite your friends and comrades /¡«Kf onraiVwrf L"employment Insurance will take Attend this picnic, and hear the fight fight against wrong with thu edge off of the crisis and do more IZ»rja «¡ng with all its pep well functioning brains and towards bringing about a more equit- ,and v*or. For a day of enjoyment, thus arouse youth's admira- able distribution of the wealth pro- come out and mkke merry Sunday tian and a desire to follow. duction of the country. It will give August 2, at Pintar's Farm. — district so that we can p to the ouher locals. Claronco Sanior, Executive Secretary. How the Fuss Began Hiram—A man is never older than Now this morning I feel as fresh as a two-year-old! His wife (sweetly)—Horse or egg? alt the meeting. A small group of Frank Kovach in Henrik comrades can do more than their I share for Socialismf if they always Pod- Sygan: Frank UrsitZ, ml. Park Hill-Csnamaugh: Frank boy, Adolf Kraéna. Pittsburgh: John Ban, Jos. Hrvar tin."-"" Ronton: Anton Bogataj. Rockingham: Martin Zalar. Tire Hills M. Krasovetz. St. Mschaol: Frank Bizjak. Throop: John Oreshek. Vandlsngs Jos. Čebular. W. Newton: Jos. Zorko. Willock: John Koplenik. Yukon* Jos. Robich, Matt Jaklich. UTAH. Holpor in okolicas Johl Zupancich. Wattis: P. Zmrzlikar. W. VIRGINIA. Pierca: Frank Polanc. Star City: Lawrence Selak. WISCONSIN. Kanosha: Frank Žerovec. MHwaukeos Jacob Rozic, Jos. Vidmar, John Obluck. Skaldons Ignac Kolar. Shoboyg.n, Fr. Stih, Fr. Nagode, Leo Milostnlk. WUlard: MBos Krulc. Waat Alllss Jos. Radelj, Mary Musich. WYOMING. Suportors Louis Tlaker. Rock Springs: Mrs. J. Jereb, John Jereb. * Sublets John H Krxlsnlk. Ako loll kdo prevsotl sastopstvo aa nabiranja naročnikov Prolotaren, prodajati Am. drufthsaki koledar, brain ra in knjigo, naj piio apravniltvu, ki ko poslala potrebno 1 latina la informacija. Na tu prloMone aaatop-niko apeliramo, naj skulajo ob vaaki ugodni priliki pridobivatí narodnim tomu listu. Pravsaprav jo dollnoet vsakaga slavonskega savodnoga lavca agitiratl aa njegovo glasilo Prolata rac. Ako jo ima kakega sastepulka Is-puičeno, naj nam sporoči pa hnanlk radovol|o popravili. have literature on hand*. Reading and Milwaukee were both won by Button, Button, Who's Got the Button? If my mother and father "" worker Lhat security of income had taught me to be free mind- hl« mor"le; £,.» ji. j La.» ■ Ll . another step in the program to abolish ed, to do what S right because these unnecessary recurrent 'depres- rktVtor> Knmon Koinrra aj-g alSO sion' ' Olfa Vahar, Cleveland, O. Full Circle At 20 you left the farm and came More and more the understanding, to the city. And for 30 years you The man it muet be some around the other comer say« corner tha* systematic literature distribution and prosperity is just around.__ ♦MMMMMM»»MMMMmHMMMMMMMMMMH»M - i If you want to read unbiased, truthful news and X editorials that have the welfare of the public as the firrft consideration, SUBSCRIBE TO THE MILWAUKEE LEADER The only English Socialist Daily in America 540 W. Juneau Ave, Milwaukee, Wis. SUBSCRIPTION RATES: On« year $6.00—Six months $3.00—Three Months 1.50 Alas! When one Democrat eug- Ali vi agitirate za raz širjenje Proletarca'? s Sodrugi in sodružice! Zda], ko so delavci sami spoznali, da so jih kapitalistični politiki republikanske in demokratske stranke varali, imate priliko, da agitirate za jačanje svoje stranke toliko uspešnejše. Ustanovite klube JSZ. povsod kjer Jih še ni in po]ača)te obstoječe. /wwwwvwiwywAWWAr other human beings entitled to live on this earth, I would have no trouble at all forward-looking personalities of our have been working "like"the "dickens! in shaking off the thousand ¡¡¿y are being converted to this idea. What for?" and one believes and. scare- T^ T now °i)enly advocatin* the' "In order get money enough to crows that were injected into * my brains a«d forced upon my states (the federal government can-! Moral courage is the kind that imagination by parents, teach- not, constitutionally) with the aid of enables you to pronounce "tamatj" ers. and strict cathechets of the United State« Government. the right way even in swell company. Roman Catholic religion. But Some items covering Unemployment as I was told from the child- Insurance. hood up to fear God and bow . Governme"t jobless insurance urged gests byrying the hatchet, another my head to a whole flock of yJ ' ! ' . ,lookB for » Pmocratlc peck. .. , j . v»*» ¿Senator Couzens ... I am convinc- those who are supposed to be ^ ^ prjvate char.ty cann<>t be ^^ ^ 20 ^^ above us average folks, I had depended on for relief. free when you buy a set of trash. a mighty hard time in deciding - ------ whether I should start to think for myself or think the way others wanted me to think. Our ycung people of today, too, will have to work hard to shake off all the bunk that has been worked into their young minds before they can intelligently think for themselves instead of for tihe parasites who are enjoying all the luxuries imaginable, just because the majority of people are ignorant as far as their rights as human beings are concerned. To shake off th» misery breeding ignorance we roust start to work juirt where religion and capitalism had started: among our youngsters of all ages and from the cradle up. TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS READ UNEMPLOYMENT AND ITS REMEDIES Yeast Two college boya were seated in a trolley car directly opposite a stout woman. She attempted to rise to leave the car but on account of her weight and the motion ahe experienced some difficulty. "If ahe ate yeast maybe she'd rise better," said one youth to his companion in what was meant to be a whisper, but which was audible throughout the entire car. Aa ahe finally arose she turned to the youths and said, "Yea, and If you ate yeaat maybe you would be better bred r By HARRY W. LAIDLER 104 pages.......... price 15c Socialism WHAT IT IS AND HOW TO GET IT By OSCAR AMERINGER 32 pages.......... price ^ Qc The A B C of Socialism By FRED HENDERSON 16 pages.......... price Qc One Billion Wild Horses By STUART CHASE « 24 pages.......... price Qc Literature agents! S*nd for the quantity prie«». SOCIALIST PARTY of AMERICA 2653 Washington Blvd. Chicago, III. A JUIMIIT Weekly Devoted to the latere«! of the Worker». Official Organ of Jugoslav Federation, 8. P. rrr x. OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH 1246. Pablisbad WaaMy 1 W W. «Sth Si. CHICAGO, ILL. JULY 30, 1931 Rockwall 2S64. VOL. XXVI. The Fruit of Capitalist Nationalism Never was the stupidity as well as the cruelty of our capitalist nationalist system better illustrated than in this German affair. In the long chain of events: World War, the iniquitous Peace of Versailles, and the impossible reparations, out social order has been digging its own grave. The Dawes plan and later the Young plan, as we Socialists have consistently said, never could cure the situa* . tion. They only merits were to gain a little time to educate world opinion to the necessity of drastic action to wipe the slate clean. It was as plain as the multiplication table that the Young plan could not worit unless German export should increase as Dr. Schacht puts it, our export surplus will cover the deficit in our balance of international payments. That has not happened; that cannot happen, especially in a world where tariffs have been raised against German imports. The best international credits can do is to ease the situation temporarily. Even the more intelligent capitalists understand this. And yet they and the rest of us have been lost in the bog that capitalism and nationalism have created. —Norman Thomas. An Unexpected Jolt The extract which we quote below is from Commerce and Finance, a weekly published for inventors, in the heart of the financial district of New York City. It is rather a striking statement for a journal of that type to make. "The National Red Cross has decided not to assist the starving women and children in the camps of the striking miners, because their predicament is not the result of 'an act of God'. The implied assumption that the distress seen all over the world during this depression is the result of an act of God is an insult to the Allmighty. The surplus of goods everywhere which cannot find a market proves the fauft to be ours, and no prayers can remedy it unless they lead us to reform ourselves and our system." A Socialist couldn't have said it any better. We are not positive that we know exactly what the financial organ means by ."our system". We know what we mean by it and what it ought to mean by it. The system of private ownership of the great industries must be turned into one of public ownership of those industries. Then it will cease to create distress.—Milwaukee Leader. If Germany Collapses "Well," pomeone may say, "if this German crisis means the end of capitalist nationalism why bother about moratoriums or the forgiveness of debts, or aid to Germany?" That is a good question and our present onier might well be allowed to commit sucide, except that this way of suicide ~ in Germany means, in my judgement, that we and our children for a generation in Western Europe and the United States would be in for a catastrophic series of wars and disasters. German collapse will not be promptly followed by anything as ordered and hopeful as Russian Communism now is. And Russian Communism is not the Socialist ideal. The most serious trouble in the world today is the lack of sufficient wisdom and vigor in the constructive forces. We have to worry about building them up more than about pulling fnpitalism down. It looks as if capitalism is doing that little job itself with sufficient •peed I—Norman Thomas. ' ' The Killers aatf Monuments Lee J. Smite of the Detroit Times is one of the few columnists in the country who has no ide* of being syndicated. He aims his column straight at Detroiters. He calls it '^Sidewalks of Detroit" and ft it saturated and soaked with Michigan lore. We were walking along with Smits one day and he •topped in front of a bronze memorial plate informing passers-by that the Indians had mamerod a dosen whites there a hundred years ago. "But the motor can have killed twice as many whites right on this same corner in the last twenty years" said Smits.— Carl Sandburg in The Chicago Daily News. THE NEXT STEP The next logical step is co-operation, or Socialism. Capitalism has already filled its mission, that of uniting the industries so that they can be easily taken over by the people, and any further tolerance of the trusts and combines will result in widespread suffering for the masses of the people. Other parties are advising reforms, but you will notice that they are very careful not to say anything about the collective ownership of the trusts and railroads and other exploiting industries.—Arthur L. Ransom. .....................................................w ■"Searchlight ° milium..................... illllln Donald Lotrich lllh.......irtt was a All/type« of relielUgencies spring refreshment«. Again it can be «»id Snoy in Bridgeport. He tells up whenever labor «trike« spread, that it was the biggest affair of the U3 a new branch with 11 £ szrjtzi The miner« need the help badly but k^an. Keno«ha and Milwaukee were e/i in balem, Our Doings Here and There By JOHN RAK , Some of the best news that kee, Waukegan and Chicago. I reached our office last week, Ticket have been already di-report from comrade stributed and the price is 35c. Comrade Frank Augustin of Imperial, Pa., writes in this week's issue that their recent Ohio. Two of our comrade« and friend« should be present. A number of Kansans were I these members are students, ' picnic was well attended. He careful that they help support the also there. Lodge No. 8 Delavec of and as Snoy says they are in- gays many comrades and So-miners thru socialist relief «utions South Chicago had a special truck terested in the Socialist move- ¡cialist sympathizers from near- SiJ^LTw^JLu E^ZXtZ »p^l-nt. Comnade Snoy, ^while V town, wereJ^sent and that ed for. We have a sufficient number vailed, of such collection and dispensing • ' • • nations. Chicago Socialists added Where ^ next? Well you murn't such a service to their already heavily for%tt. that the Chicago District Fe- new readers and made a num- loaded and busy program^ NewYor* ^ration of SNPJ u holdin|r iu ber of book sale8. City, Reading, and Pittsburgh Social- benefit picnic on Sunday Aug. 23, , ists also have these relief sUtions. Iat Kegel's Grove. The Federation has ru Vn.li.1.1 —------------- .. ' , helped many needy with food and . The ^cretary of the English comrade8 and friends of branch helping to organize this branch financially their picnic was a d'd not forget to agitate for success. Their committee re- Proletarec. He secured several ceived good co-operation and everybody had a good time. On Saturday August 15, the They had a prise fight in Brooklyn clothing during the past winter and Division of branch No. 1 JSF last Wednesday night and the pro- its treasury must be replenished to Chicago, has received the ac-ceeds were supposed to go to charity, carry on this work during the coming ceptance for a game of indoor No. 1 JSF Chicago, including the singers of Sava will make merry at Kegel's Grove, Willow Something like $200.000 was taken winter. The DetroU Girls will be baseball with the Milwaukee Spniigg. The preparation com- in at the gate but by the time the down to play the Pioneer«. There comradeg expenses are deducted the «m will will be a tug of war between "De-dwindle down considerably. The lavec" and "Slavija" lodges, radio brought the fight to the workers • • • ihruout ¿he country and they did not. ^^ j100|000,0OO in the closed This game will be played Sunday September 6, at Waukegan at the picnic given mittee plan to make it an interesting evening for both young and old. So invite your by the district branches and,friendg and enjoy yourselves at fail to tuae in on the broadcast. More bunks of Chicagl0f moftiy by u* lodges of Wisconsin and Illinois their Moolinirht Picnic. Admis-Lhan feat They argued for one or WwnM.„ of Chicaco. Not so nice. It's Prosvetna matica. This will be ' H.irot« 1 of»« in «Hvanrp Ue>fetUnf 10 * JU* lik* * rmcket- The a joint celebration of branches seal and earnestness as if the entire b-nk do-e> ^ m u app0int-' sion tickets are 25c in advance, _ 35c at the gate, and can be se- world hinged upon *he outcome of ^He^ a"good"siary "hirii help'a"d 'OOges aillliaieo w'"T^ne C||red from any mem,ber of the fight. But that isn't so sad Mnd ^torneyil> liquidates the assest«1 Educational Bureau of JSF, m branch or at the office of Pro-though. What is really sad is that Ht j4bout ^ ^^ va]ue and the de_ Sheboyg&n, West Allis, Milwau- letarec< these same people working for a living have no woiicingmans feeling. You mention the coal strikes to positors are the poor "goats". Our newspapers have given a lot of space to the reports of State Auditors. them, the sad plight of some 40,000 Whefe were ^ SUU; Audito„ ^ "Who said the depression was on? That's m oik J y exaggeration", we were Another important date to remember in the meeting of the or more inking miner, and they moritha before the" cr-hesT Surely ^ 7™. English Division of Chicago. It care not nor are they interested the there mugt haV€ b(ken Mme weak. It couldn't be that the worker, chime in the Mime lang , .... ... . A% uage then there must be something ** held Thursday August question and quickly they . — Ji7ng~ c^n'e't)i"e last'mmu'te. I W1°',f "¡^ ^ Upper Jh* _13' ^ ^^ k^ ial to jaz. music. And as ^ * and srmole and it looks 8€Ve* milhon °r m0Fe V**1*^** 18 Interesting discussions about .....P°h * ' PUre "mP,e ^ lt ^^ no sign for them. The closed factor- the pre8ent day problems of the ie* have no meaning the part t.me Ub movement and govem-workers, the financial crises in Ger-1 . . " all that u exaggeration; to ments are always had- I1 or the least. - Put on a radio broadcast about eninf gigmt th a Comrade John Obluck, secretary of the English Division of branch No. 37 JSF Milwaukee, visited the Chicago comrades at tËeir meeting last Friday night. He gave a short talk on the work of their bnanch and the younger group in the coming city elections of Milwaukee. Other discussions on cultural activities and their signifiance were reported by several comrades. Three new members were nominated and accepted. e On Sunday August 2, the United Lodges of Chicago SSPZ wiH give a picnic at Sterzina's Grove, Willow Springs. Visitors from Clevelsnd are expected. A championship baseball game and other amusements will be featured. In the dance pavilion, John Kochevar and his orchestra will entertain both young and old. Admission tickets are 25c in advance and 35c at the gate. LaUr ( W talking t