PRED RAZPRAVO O SKLEPIH 13. SEJE CK ZKJ
Življenje zahteva tudi spopade
Marsikdaj doslej smo kar na hitro opravili s sklepi, stališči in usmeritvami, ki so jih sprejemali naši najvišji partijski in drugi organi. Pravzaprav je bilo seznanje s takimi gradivi, roko na srce, nujno zlo za partijske sekretarje in sekretariate, zvode-nilo pa se je v dolgočasno branje na sestanku osnovne orga- . nizacije, kajti to je gola formalnost, če so lahko vsi prebrali tekst že v sredstvih javnega obveščanja. Pa ne bi bila formalnost nujna, dolgočasnost ob takih točkah dnevnega reda bi se spremenila v aktivno soočanje pogledov in nujno razščiščeva-nje, če bi le naredili korak naprej: to kar smo prebrali bi morali soočiti s prakso v naših delovnih in življenjskih okoljih in na osnovi spoznanj, do katerih smo se dokopali pričeli spreminjati razmere. Tudi zategadelj, ker ni naloga komunistov le, da svet razlagajo, temveč da ga v skladu s sprejetimi družbenimi usmeritvami tudi spreminjajo. Tu smo šibki zlasti v osnovnih organizacijah ZK. Prehitro pristajamo na »logične« razlage posameznih dogajanj in dogodkov, potrjujemo »učinkovite« ukrepe ob sanaciji razmer, se hitro zadovoljimo z mnenjem, da je vzrok za nižje osebne dohodke v nižji produktivnosti v določenem obdobju, v manjšem obsegu proizvodnje itd., vendar pri tem pozabljamo, da je kdo prvi in največ kriv za manjšo proizvodnjo. Zato, ker ni preskrbel pravočasno potrebnih surovin in reprodukcijskega materiala, ker je slabo organiziral proizvodnjo, slabo načrtoval in takega, znižanje osebnih dohodkov navadno manj udari kot tistega za strojem. Bržkone je skrajni čas, da se razprav lotevamo konkretno in se znebimo oportunizma, ki je dostikrat posledica varnega če-penja komunistov v zapečku, njihovega relativno ugodnejšega materialnega položaja v primerjavi z drugimi delavci in pogosto obrušenih konic v njihovi družbeni akciji in kritiki.
Za te in podobne razprave je čas zdaj. Razpra va mora steči o predlogu sklepov 13. seje CK Zveze komunistov Jugoslavije. Gre za hotenje najvišjega jugoslovanskega partijskega vodstva, da komunisti in njihova vodstva v svojih organizacijah sami pregledajo svoje delo, izdelajo akcijske programe in neposredne naloge ter spodbudijo celotno članstvo in vse družbene sile k ofenzivni akciji. Hkrati pa morajo kritično razčleniti splošne družbene tokove in razvoj. Predlog sklepov, ki je posredovan v javno razpravo — C K ZKJ ga bo sprejel na novembrski seji —je potemtakem priložnost, da najširša partijska baza te sklepe oblikuje in hkrati da začne s široko, organizirano in predvsem intenzivno akcijo za uresničevanje ekonomske stabilizacije in socialističnega samoupravljanja.
To bo zahtevno delo. Po strokovni in politični plati. Zlasti po slednji, kajti obračunati bo potrebno z dosedanjo ležernostjo, s slabimi zgledi v partiji in drugod in prej ko slej se bo potrebno znebiti tudi tistih sopotnikov v ZK, ki so zaradi čudnih razlogov nekako prišli v zvezo komunistov in vedri jo v njej le zato, da imajo en plus več v raznih kadrovskih kuhinjah. Tudi zato je jesenska politična ofenziva zahtevna, ogrevanje zanjo že sedaj nujno, poznavanje razmer, sodb in mnenj delavcev pa bržkone tista osnova na kateri bo realno moč oblikovati smeri politične akcije hkrati za tozdovskim plotom in v širši družbeni skupnosti. Na to opozarjamo predvsem zategadelj, ker bi ponekod radi peljali to akcijo le znotraj tovarniških dvorišp in drugi spet so že pohiteli in pred počitnicami hišo »počistili«, vendar še v njej naprej zaudarja. Takšni bodo morali na popravne sestanke. Tako je odločilo predsedstvo CK ZKS. Potemtakem se je dela treba lotiti z vso resnostjo, v skladu z demokratičnimi odnosi, ki morajo veljati v naši družbi, v okviru naše razprave pa morajo biti zdajšnji odnosi in razmere v ožjem in širšem družbenem okolju in tisti cilji delavskega razreda, ki so bili neštetokrat zapisani, povedani, všndar v številnih okoljih na njih nekako pozabljamo. MARJAN HORVAT
Prireditve ob praznovanju 80-letnice zadružništva in mlekarstva na Vrhniki
Program:
PETEK, 7. septembra 1984 ob 9.00 uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki -r posvet o higieni pri pridobivanju mleka (organizator Zadružna
zveza Slovenije in KZ Vrhnika) ob 12.00 uri v novi telovadnici osnovne šole »Ivan Cankar« Vrhnika
— otvoritev razstave in prodaje sirov, razstave arhivskega gradiva združene mlekarne na Vrhniki, razstave fotografij in mlekarskih pripomočkov.
— podelitev priznanj zaslužnim članom kolektiva KZ Vrhnika (sodelujejo: Tehniški muzej Slovenije, KIT Ljubljanske mlekarne, Ljubljanski oktet, KZ Vrhnika)
SOBOTA, 8. septembra 1984 v športnem parku TVD »PARTIZAN« ob 8.00 uri     — promenaani koncert Godbe na pihala Vrhnika — dogon živali
°d 9.00 do 1.00 ure     — ocenjevanje živali ob 11.00 uri
— slavnostna otvoritev živinorejske razstave in podelitev priznanj Uslužnim zadružnikom
— razstava društva gojiteljev malih živali — Vrhnika °b 12.00 uri   — revija najboljših živali in podelitev nagrad °b 14.00 uri   — zabava s plesom pred Mlečno restavracijo
UD
I Ob
Na osrednji proslavi ob 40-letnici prve tankovske brigade, ki je bila v soboto, 14. julija, na Vrhniki, so se sešli številni preživeli borci te brigade, vojaki in starešine brigade, ki goji
njihove tradicije in občani. Na proslavi sta zbranim spregovorila predsednik Republiškega odbora ZZB NOV Božo Gorjan in general polkovnik Branko Jerkič
J
Vodovod po povečal pašnik
Kar je še pred leti zgledalo za nemogoče se sedaj na Pokojišču uresničuje. Smelo zastavljen načrt razvoja pašništva je narekoval tudi gradnjo vodovoda na tej planoti.
Planota je ravno dovolj visoka za rejo živine, pašniki so prostrani, vendar so doslej ostajali ravno zaradi pomanjkanja vode neizkoriščeni. Na Pokojišču se sedaj pase le malo krav glede na to, koliko bi se jih lahko, čeprav jih je že veliko več kot recimo pred nekaj leti. Predvsem v zadnjem letu je narasel stalež živine, pa tudi ravninski kmetje so že imeli svoje telice na pokojiških pašnikih.
Padež, Zavrh in Pokojišče štejejo le malo ljudi, vse do pred
Tončka Dragar: Vodo nujno rabimo vsi na Pokojišču, saj smo si jo morali lani voziti. Vojaki'so pri delu zelo pridni, zahvaliti pa se moramo tudi vsem, ki so prišli k nam na delovne akcije in med njimi so bili tudi starejši člani borovniške osnovne organizacije ZK. Z vodo bo imelo Pokojišče dejansko možnost razvoja.
kratkim pa se je zdelo, da se bo še teh nekaj hiš počasi izpraznilo. Večina prebivalcev se vozi na delo v dolino. Kljub temu, da so prevozi v dolino ena od reči, ki jo bo treba tudi kmalu urediti, pa imajo prebivalci Menišijske planote, kot to planoto tudi imenujemo, veliko težav tudi z vodo.
Že od nekdaj je morala kap-nica odžejati tako ljudi kot tudi živino. V zadnjem času pa so kmetje vozili vodo na pašnike s Kožlješkega grabna, to je od tam, kjer bo sedaj zajetje novega vodovoda.
Investicija za vodovod na Pokojišče bo stala okoli 38 milijonov dinarjev. Pretežni del skoraj štiri kilometre jarka za vodovodne cevi so vojaki iz vrhniške vojašnice Ivana Cankarja že izkopali. Kako pomembna je pomoč Jugoslovanske ljudske armije,"govori podatek, da bodo s svojim delom prispevali okrog 10 milijonov dinarjev. Vojakom so se nekajkrat pri delu pridružili tudi ostali občani, mladina in tudi zaposleni v. občinski upravi in iz družbenopolitičnih organizacij in iz sisov so en delavnik zgradili za lopate na trasi vodovoda. V naslednjem mesecu pa bo še več
Spomladi so brigadirji postavljali ograde na pašnikih, zdaj ko je stekla gradnja vodovoda na Pokojišču, pa so se vojakom iz vojašnice Ivana Cankarja na delovni akciji nekajkrat pridružili tudi mladinci, brigadirji veterani in tudi zaposleni v »občinskih službah« so en delavnik priskočili na pomoč. Takšne delovne akcije pa bodo tudi še celo jesen in prav bo, če se tudi med vami dragi bralci najde kdo, ki bi bil voljan pomagati temu odmaknjenemu kraju.
delovnih akcij in prav bi bilo, da se jih občani udeleže in po svojih močeh solidarnostno pomagajo Pokojiščanom.
Vodo bodo, iz Kožljiškega loga, kjer bo zajetje, s hidravličnimi ovni, ki so gotovo. najcenejša priprava za te namene, črpali 170 metrov visoko. Črpali jo bodo do Padeža, od tu naprej na
Pokojišče in na Zavrh. V vsakem od naselij bodo vodohrami, ki bodo držali do 50 kubikov vode, , kar bo zadostovalo za načrtovane potrebe.
Računajo, da bodo že letošnjo jesen opravljena največja dela in da se bo prihodnje leto na pokojiških pašnikih lahko paslo tudi do 800 glav živine.
Tone Ravnikar, predsednik vaškega gradbenega odbora: Zdaj imamo samo štime in jasno je, da bo vodovod za nas velika pridobitev. Upamo, da bo glavna trasa skopana in cevi položene do zime. Vsi krajani se bodo priključili na vodovod in nekaj priključkov ježe skopanih.
IUV in Liko izpolnjujeta izvozne zadolžitve
Pred nami je poročilo o poslovanju organizacij združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti v letošnjem prvem polletju. Poročilo je v celoti objavljeno v delegatski prilogi, zato se ozrimo le po nekaterih kazalcih poslovanja.
— Porast industrijske proizvodnje glede na enako obdobje leta 1983 je 5,3 odstoten in presega rasti Slovenije in Jugoslavije kot celote, medtem ko nekoliko zaostaja za rastjo regije.
— Skupna akcija razbremenjevanja gospodarstva, podkrepljena z akcijo zmanjševanja stroškov v samih organizacijah združenega dela, še ni ovrednotena, oziroma se težko spremlja na kratek rok. Porast obresti za kredite, močno povečanje cen surovin, energije, transportnih stroškov, težave pri oskrbi z uvozom surovin in repromaterialov izničujejo napore kolektivov za izboljšanje finančnih rezultatov.
— Težave pri poslovanju so še naprej prisotne, čeprav pri manjšem številu organizacij združenega dela in hkrati ob večjem znesku kakor v I. kvartalu 1984. Od šestih organizacij združenega dela, ki so v prvem kvartalu izkazovale izgubo v znesku 45.366 tisoč din, so sedaj še tri.
— Gospodarstvo občine Vrhnika je v prvem polletju 1984 izvozilo v skupni vrednosti 2.039.490 tisoč dinarjev, kar je za 2,! odstotka manj kakor v enakem obdobju leta 1983. Ob tem je konvertibilni izvoz znašal 2.004.873 tisoč dinarjev in porastel na primerljivo obdobje za 1 odstotek.
Uvoz je v I. polletju leta 1984 znašal 1.793.115 tisoč dinarjev, kar predstavlja 67,2 odstotno povečanje na primerljivo obdobje leta 1983. Ob tem je tudi konvertibilni uvoz ob znesku 1.689.171 tisoč dinarjev porastel za 69,7 odstotka.
Kljub prikazanim gibanjem je treba poudariti, da DO IUV in DO LIKO v celoti izpolnjujeta izvozne zadolžitve v okviru SISEOT.
— Kazalci gospodarjenja, kot so ekonomičnost (ind. 94,2), dohodkovnost (ind. 91,6) in reproduktivna sposobnost (ind. 97,1) padajo in le akumulativnost je porasla za 2,6 odstotka na primerljivo obdobje. Vzroki so v močnem porastu porabljenih sredstev.
— Izvršni svet ponovno obvezuje vse nosilce planiranja, da nadaljujejo z aktivnostmi, ki izhajajo iz sprejetega programa za razbremenjevanje gospodarstva in konsolidacijo ter o rezultatih poročajo v poročilu o poslovanju za III. kvartal 1984.
CIU PRVE FAZE OSKRBE Z VODO, TO JE NADOMESTITEV OPOREČNIH VODNIH VIROV, JE DOSEŽEN
Vodo zagotoviti še ostalim občanom — nadaljna obveza
Ravno v teh suinih dneh se je pokazalo, kako smotrna je bila gradnja vodovoda z borovniškega vršaja, saj smo prejšnja leta občutili v poletnem času veliko večje probleme pri oskrbi z vodo kot letos. Resda so se na nekaterih področjih pojavljala (ob konicah) pomanjkanja. To velja predvsem za višje ležeče predele in za Staro Vrhniko, kjer je bila oskrba z vodo motena zaradi »ozkega grla« na cevovodu med Vrhniko in Staro Vrhniko. Na Logu kjer imajo svoj lokalni vodovod se tudi to poletje otepajo s pomanjkanjem vode. Če na kratko ocenimo, je realiziran program I. faze sanacije oskrbe z vodo v občini. Za celovito sanacijo oziroma za zagotovitev vode z vršaja vsem občanom, saj po ocenah še okoli 25 odstotkov občanov v višje ležečih predelih občine in tam kjer imajo lokalne vodovode še nima vode iz centralnega vodovodnega sistema, bo nujno nadaljevati z gradnjo II. faze oskrbe z vodo.
Z oziram na ustrezno kvali-
Prvega avgusta je Zavod za socialno medicino in higieno iz Ljubljane podal mnenje o kvaliteti vode iz vršaja.
»Na osnovi dosedanjih preiskav kvalitete vode iz vodnjakov VD-1 in VB-3 in iz pripadajočih piezometrov je mogoče zaključiti, da kvaliteta vode iz obeh vodnjakov ustreza normam za pitno vodo. Ker so preiskave iz Borovniškega Vršaja pokazale, da ta voda vsebuje železo in kar se je pokazalo tudi v pričetku odjema vode iz vodnjaka VD-1, je še vedno možno, da bi se železo pojavilo v visokih koncentracijah v vodnjakih VD-1 in VB-3. Fizikalno kemijske, hidrogeo-loške razmere in geološka sestava zemljišča pogojujejo, da se železo topi v vodi. Torej se kvaliteta vode glede vsebnosti železa lahko spreminja. Zaradi tega je nujno potrebno koncentracijo železa v teh vodnih virih sistematično nadzorovati.
Predlagamo, da se z že načrtovano čistilno napravo predvidi tudi odstranjevanje železa in eventualno mangana iz vode.
teto vode iz obeh vodnjakov VD-1 m VB-3 sta lahko oba vključena v vodovodni sistem, s pogojem, da bo kvaliteta vode redno nadzorovana.«
Zavod za načrtovanje pa še dopolnjuje poročilo upravljalca: »Geološki zavod je izvedel za-tesnitev drenažnega zasipa vodnjaka v tistem delu, kjer je pritekala v vodnjak voda s povečano koncentracijo železa. Zatesnitev je uspela in je bilo zato mogoče vodnjak ponovno vključiti v omrežje. Z zatesni-tvijo pa se je zmanjšala zmogljivost vodnjaka. Zaradi tega bo potrebno izvesti tudi*rezervni sanacijski ukrep, ki je bil v pripravi ves čas izvajanja sanacije vodnjaka, to je povečanje odjema vode na vodnjaku VB-3. V ta namen je bila naročena nova črpalka, ki bo dobavljena konec avgusta 1984. Povečan odvzem vode iz vodnjaka VB-3 bo potreben v času večje suše, ko pade izdatnost virov v zaplaninskem pokrovu na minimum. Ta ukrep se lahka izvaja le začasno do izgradnje prvega eksploatacijskega vodnjaka na vršaju. Ponovno je
namreč potrebno poudariti, da so bila v.prvi fazi sanacije vo-dooskrbe zgrajena črpališča na raziskovalnih vodnjakih. Izgradnja eksploatacijskega vodnjaka je bila predvidena v II. fazi sanacije vodooskrbe. Z odlaganjem pričetka izvajanja te faze preveč odmikamo izgradnjo vodnjaka in se bo potrebno še v letošnjem letu dogovoriti o virih sredstev in pričetku gradnje. Stroški so ocenjeni na okoli 12.000.000 din.
Sočasno z izvajanjem vseh navedenih ukrepov teče priprava tehnologije za gradnjo čistilne naprave s poudarkom na razželezenju vode. Potrebo po gradnji čistilne naprave smo ves čas vključevali v sanacijski program vodooskrbe v občini s pristavkom, da jo bomo pričeli graditi takrat, ko bo to nujno potrebno. Problemi v zvezi z železom so pokazali, da je potrebno pripraviti tehnologijo čiščenja in tudi zgraditi najnujnejši del čistilne naprave pred pojavom zahteve za čiščenje vode. Glede na dane ekološke razmere in glede na pomen ' obravnavanega vodovoda moramo vodovodni sistem usposobiti tako, da bo mogoče iz vode takoj izločiti vsaj tiste nedopustne elemente, katere lahko vnaprej predvidimo (železo). Nerealno je pričakovati, da bi lahko na našem širšem območju dobili vodni vir, za katerega ne bi bilo potrebno zgraditi čistilne naprave. Navedeno stališče v zvezi s čistilno napravo in v zvezi z ugotovljeno kvaliteto vode iz Borovniškega vršaja pa v ničemer ne spodbija temeljnega stališča sanacije vodooskrbe v
občini.
Izvedeni ukrepi sanacije vodnjaka VD-1 so zahtevali 3.932.300 din. Od navedenih stroškov je Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava pokrila 1.600.000 din.«
Cilj prve faze, to je nadomestitev oporečnih vodnih virov je dosežen. Vedeti pa moramo, da prva faza še ne pomeni dokončne rešitve oskrbe z vodo, saj je brez vode sedaj še nekaj tistih občanov, ki je tudi preje niso imeli. Tem pa bomo morali zagotoviti vodo z II. fazo sanacije oskrbe z vodo in jasno je, da bomo morali tudi za drugo fazo zbrati denar s samoprispevkom. Druge možnosti ni.
Sicer pa poglejmo obratovanje centralnega vodovodnega sistema v prvih treh mesecih letošnjega leta.
»Po priklopitvi zajetja borovniškega vršaja so v začetku leta nastopile težave s preveliko vsebnostjo železa vodnjaka VD 1, tako da je bil le-ta izključen iz omrežja. V mesecu februarju je omrežje napajal (poleg vodnih zajetij Bevke, Malence in zaplaninskega pokrova) le vodnjak VB-3. Vzporedno s sanacijo vodnjaka VD-1 so tudi odpravljali pomanjkljivosti na trasi in objektih vodovoda, ga redno vzdrževali in kontrolirali kvaliteto vode. Prav na podlagi slednje je bilo ugotovljeno, da je voda iz vodnjaka VB-3 dobra in je bilo v juniju izdano tudi uporabno dovoljenje za redno obratovanje (nič več poskusno) vodnjaka VB-3 in objekta vodovoda, zgrajenega v I. fazi sanacije preskrbe z vodo. V mesecu juniju je bil tudi ponovno uspo-
Komunalno podjetje Vrhnika obvešča vse občane, da bo v soboto, 8. 9.1984, od 8. do 13. ure odprt dan vodovoda. Na ta dan si bodo občani lahko ogledali objekte, zgrajene iz sredstev samoprispevka, istočasno pa bodo delavci Komunalnega podjetja dajali tudi pojasnila. Tako si bo možno ogledati zbiralnik nad Verdom in črpališči VD-1 in VB-3 v Borovnici.
sobljen vodnjak VD-1 in priključen na omrežje. Že pred preključitvijo in pa kasneje je bila stalno kontrolirana kvaliteta vode in 1.8.1984 je Zavod za socialno medicino in gihieno iz Ljubljane podal končno mnenje glede kvalitete vode, na podlagi katerega je bilo izdano tudi uporabno dovoljenje za obratovanje vodnjaka VD-1. Tako lahko ugotovimo, da je celotni objekt uspešno zaključen in deluje.
Pridobitve, nastale z novim vodnim virom, so naslednje: zadostna količina zdrave pitne vode in izboljšani pritiski v omrežje (v povprečju za 1 do 2 bar), tako da se sedaj lahko oskrbujejo tudi tista višje ležeča naselja, ki so bila pred tem večji del brez vode. Seveda pa to ne pomeni, da težav pri oskrbi z vodo ni več — zaradi povečanih pritiskov se je povečala tudi obremenitev cevovodov in se je tako tudi število defektov povečalo. Tako je bilo samo v prvih 6 mesecih kar 64 defektov odpravljenih, registriranih pa je bilo tudi nekaj manjših okvar, ki v tem času še niso bile odpravljene. Tudi občasna kalnost, ki se pojavlja naposameznih odsekih, je deloma rezultat povečanih pritiskov vode iz spremenjenega ' režima toka vode. Dejstvo je namreč, da je v ceveh usedlina — bodisi iz preteklosti, saj se v navidez še tako čisti vodi nahajajo tudi trdni delci, bodisi kot posledica železovega hidroksida, ki se je iz vode izločal v času, ko je vodnjak VD-1 vseboval prevelike količine železa. Delavci KP Vrhnika so sicer cevovode izpirali, vendar pa
zaradi nepravilnih konceptov gradnje v preteklosti (pomanjkanje hidrantov, blatnikov in velike količine slepih krakov), vedno to ni bilo mogoče. Zato prosimo vse občane, pri katerih se kalnost še pojavlja, da le-to sporoče upravljalcu, ki bo izvršil izpiranje cevovoda.
Naslednja zanimivost, ki je v zadnjem času v porastu, je nedovoljen odjem vode iz centralnega vodovodnega sistema. Tako ugotavljamo, da družbenopravne kakor tudi civilne osebe odvzemajo vodo iz vodovoda brez dovoljenja. Takšno dejanje predstavlja poseg v tujo lastnino in je kot tako kaznivo. Isto velja tudi za odpiranje in zapiranje zasunov na javnem omrežju ter za črne priklope na omrežje. Pravice in dolžnost uporabnikov in upravljalca so določene z Odlokom o javnih vodovodih v občini Vrhnika (Ur. list SRS št. 2 z dne 25. 1.1984) in Pravilnikom o pogojih in načinu preskrbe z pitno vodo na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 40 z dne 12. 11. 1982).
Zaradi takšnih posegov, ki so praviloma tudi nestrokovni, se je dogajalo, in se še dogaja, da ostanejo celotni predeli brez vode oz. da imajo močno zmanjšan pritisk (v zadnjem času zaradi nedovoljnoga odvzema vode pomanjkanje le-te na Stari Vrhniki in v Dragomer-ju). Zato ponovno prosimo občane, da samovoljno ne posegajo v omrežje, ampak da v primeru kakršnegakoli posega takoj obvestijo upravljalca«, pravijo na Komunalnem podjetju, ki je upravljalec vodovoda.
NOVE DELOVNE ZMAGE
Lani ob tem času, ko so krajani Drenovega griča in Lesnega brda praznovali krajevni praznik, so si zadali nalogo, da bodo čez leto dni dogradili športni park. Težko je bilo verjeti tem načrtom. Toda besede niso pojedli, zavihali so rokave in v nedeljo, 2. septembra, ko bodo praznovali krajevni praznik, ga bodo slavnostno izročili svojemu namenu.
Tako kot že marsikaj preje, so si tudi športni park uredili z zdru-
Zaupanje krajanov v razvoj krajevne skupnosti Drenov grič
ženimi močmi vseh krajanov. »Z denarjem Telesnokulturne skupnosti smo nakupili gradbeni material, krajani so dali enkratne prispevke, nekaj denarja pa smo za igrišča namenili iz samoprispevka. Največji delež v vrednosti celotne investicije pa je nedvomno v prostovoljnem delu krajanov, saj so 200 starih milijonov dinarjev oplemenitili ravno s prostovoljnim delom, po ocenah na okoli 600 do 700 starih milijonov.
To pa je velik dosežek naših kra-
janov, mar ne,« pravita predsednik skupščine krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo Tone Jereb in predsednik športnega društva Miro Gfuden.
Da bo imelo igrišče pravo podobo parka, so zasadili še ose-minosemdeset dreves, čaka pa jih še dograditev otroškega igrišča in igrišča za tenis. »Želeli smo, da bi bil to ne samo športni park, ampak rekreacijsko in družabno središče vseh naših krajanov in upamo, da smo tudi v
Na Tajnicah je Komunalno podjetje konec julija odprlo nov dispečerski center in stranske obrate. Naložba je vredna okoli 30. milijonov dinarjev in jim bo omogočila, da bodo imeli vse svoje dejavnosti združene »pod Isto streho«. Slovesno je novo halo odprl delavec Komunalnega podjetja Franc Lampe.
tem uspeli,« menijo »Drenovci«.
V tem letu so asfaltirali še eno cesto *iz referendumskega programa, nekaj manjših cest pa še čaka na asfaltno prevleko. Gasilski dom je potreben temeljite obnove in letos, ko njihovo gasilsko društvo slavi 60-letnico obstoja, so si zastavili nalogo, da ga čimpreje obnove. Akcija je že stekla, nedvomno • pa je brez podpore vseh krajanov in enotnosti ne bo moč hitro izpeljati. Tako kot so si že marsikaj uredili z združenimi močmi, si bodo morali tudi ta dom. Pred kratkim pa so asfaltirali avtobusno postaja-
lišče in zanj porabili 55 starih milijonov iz sredstev samoprispevka.
Tako kot marsikje drugje, tudi njim ne gre vse brez problemov. In eden najbolj perečih je pokopališče, ki ga imajo skupaj s krajevno skupnostjo Ligojna. Kupili so že nekaj gradbenega materiala za pokopališče, ki ga bodo morali širiti skupaj s sosednjo krajevno skupnostjo. »Tudi ta problem bomo rešili, potrebne pa bo nekaj strpnosti tako kot že v vseh akcijah doslej, ki pa so se uspešno končale,« so si enotni v vodstvu krajevne skupnosti.
Organizirano nuđenje
pravne pomoči
Občinski sindikalni svet Vrhnika bo glede na usmeritve republiškega sveta ZSS pričel organizirano izvajati brezplačno pravno pomoč.
Pravno pomoč bo nudil Obreza Janez vsak ponedeljek od 15.00 do 16.00 ure v prostorih Občinskega sindikalnega sveta Vrhnika, Cankarjev trg 8.
1
Zob časa je že dodobn načel šolo v Zaplani, zato j« vrhniška osnovna šola, k je lastnik te stavbe, kupili strešno opeko, krajani Za plane pa so se organizirali in jo udarniško v dveh dneh prekrili.
Od urejenosti hlevov in načrtnosti živinoreje je odvisna tako pridelava mesa kot mleka
Brez sodobnih strojev tudi naši zadružniki ne morejo.
Osemdeset let zadružnega gibanja
Štiri letnice v osemdesetletni zgodovini organiziranega zadružništva na Vrhniki in v okolici najbolj zgovorno pričajo koliko duha, borbenosti, odločnosti, vztrajnosti, in načelnosti je bilo treba; da je kmet v tem delu Slovenije potrdil svojo samobitnost, dokazal svojo ustvarjalno moč in ohranil gospodarsko trdnost. To so leto 1904, ko so kmetje ustanovili svojo mlekarsko zadrugo, predhodnico današnje KZ Vrhnika; leto 1931, ko je začela delovati živinorejsko selekcijska zadruga; leto 1937, ko so na Verdu slovesno odprli zadružno žago, in leto 1958, ko je začela po raznih reorganizacijah in peripetijah delovati današnja kmetijska zadruga.
Najbolj smotrno dejanje — tako so zapisali kronisti — je bila ustanovitev mlekarske za-
druge 30. 6. 1904, ki je okoliškim kmetom omogočila organizirano prodajo in predelavo
mleka in s tem zagotovila bistveno večjo socialno in gospodarsko gotovost. Zadruga je štiri leta po ustanovitvi štela že štiristo članov. Zgradili so lastno mlekarno. Odkupno območje mleka je v tistih časih obsegalo vse vasi v okolici Vrhnike. Mleko so prodajali celo v Trst. V času, ko večina slovenskih kmetov ni mogla vnovčevati mleka, se je odkup na Vrhniki iz leta v leto večal in v letu 1940 dosegel 1,336,412 litrov mleka. V teh letih je bilo
mleko poglavitni in skoraj edini kmetov dohodek. V ta čas sodijo tudi začetki preusmerjanja kmetij za tržno prirejo mleka. V vrhniški mlekarni so kmalu začeli izdelovati sir in prva leta imeli tudi mlekarsko šolo, ki so jo obiskovali učenci iz skoraj vseh slovenskih pokrajin.
Med najpomembnejša dejanja tukajšnjih zadružnikov je šteti ustanovitev živinorejsko selekcijske zadruge leta 1931, ki je nastala na pobudo inž. Otona Mucka ob ustvarjalni
Tudi precej naših kmetov ima sodobno tehnologijo za molžo     Mleko in sir sta tradicija naše zadruge
Zadruga danes
Kmetijska zadruga Vrhnika danes samoupravno organizira v skladu z določili zakona o združevanju kmetov. Vključuje 748 članov in zaposluje 120 delavcev. Ima 12 zadružnih enot in 8 delovnih enot. Poglavitna dejavnost zadruge je prireja mleka m mesa ter pridelavo raznih kmetijskih pridelkov v repičnih oblikah medsebojnega sodelovanja. Med *transkimi dejavnostmi velja V Prvi vrsti omeniti predelavo •meka v lastni mlekarni v sir ^entalec, predelavo In *°nzervlranje mesa, trgo-'"'o flw. debelo In orobno ter 9°*tinske storitve. Razvoj tn ?1ače obrti in kmečkega n,[ ,ma Pa je pričakovati v 2ffW»n|lh letih. Posebna zadruge velja organizi-
rani
Preskrbi z reprodukcij-
loil?1 >n gradbenim materia-
čin lV letu 1983 ie b,la koli" ni» Proizvodnja nasled-Jr rnleka 3,640.900 litrov, ton pitano govedo 342 ton plemenska živina 94,7 rr^L,pšenica 100,5 ton, bo-
zaki *tni Prihodek je bil po 19bI em računu za let0 dohi?41 -825.000 din, skupni doh^ek 83.825.000 din, čisti vedat-ek 58-471.000 din. Po-
stva '6 treDa da so se sred" naxrt2a akumulacijo glede na
Povečala za 242%. Se-
predpisi preprečujejo da bi zadruga razpolagala z večjim odstotkom ustvarjenih deviz (le 7%!).
Kot smo že omenili je najpomembnejša stranska dejavnost predelava mleka v sir ementalec in smetano. Lastna proizvodnja je bila leta 1983; sir I. vrste 292,3 tone, sr nana I. vrste 119.000 litrov. kyi izumno mleko 812.000 litrov, sirotka 3,730.000 litrov.
Mlekarna se ukvarja tudi z uslužnostno predelavo mleka.
Zadružni kmetje so glede na poslovni uspeh lani nad akontacijami dobili 1 /4 od skupnega prometa oziroma 1/3 ostanka dohodka.
Skupaj z gozdarstvom deluje na Vrhniki tudi hranilno kreditna služba. Sredstva HKS so namenili predvsem za gradnjo in adaptacijo, hlevov, nakup
kmetijskih strojev in reprodukcijskega materiala.
Za pospeševalno delo skrbita dva kmetijska pospeševalca. Pospeševalna služba uspešno sodeluje z Zadružno zvezp, Kmetijskim zavodom Ljubljana, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Biotehniško fakulteto.
KZ Vrhnika organizira tržno proizvodnjo na 6 776 ha kmetijskih površin. Od tega je 1.584 ha njiv in vrtov, okoli 5.100 ha travnikov in pašnikov in 234 ha sardovnjakov. Osnovna čreda ima 2.600 krav.
Proizvodne možnosti so kajpada precej večje. V smernicah za dolgoročni načrt občine Vrhnika so avtorji zapisali, da bo tudi v prihodnje osrednjo proizvodnjo usmeritev predstavljal razvoj živinoreje, zlasti prirejo mleka in mesa. Na višinskih pašnikih (skupni pašniki na Pokojišču že urejajo) se bo razvoj usmerjal predvsem v govedorejo, na razpoložljivih obsežnih površinah s kislo krmo v konjerejo, na barjanskih površinah pod koruzo
pa v prašičjerejo. V dolgoročnem obdobju do leta 2000 se bo stalež živine povečal najmanj za polovico, tržna pridelava se bo podvojila. Obetajoča pridelka sta tudi plantažne borovnice in zdravilna zelišča. Pospešeno rast pridelave krmnih rastlin, borovnic in zelišč si je moč obetati tudi od hidro in agromelioracij, ki bodo v dolgoročnem obdobju zajela približno 1.700 ha kmetijskih zemljišč v Podlipski dolini, okoli Dragomera in Lukovice, Sinje gorice, Blatne Brezovice, in Bistre. Dela v Podlipski dolini so se že pričela. Temeljni pogoj za dobro izkoriščanje teh zemljišč je intenzivna predelava. Načrt predvideva, da se bo do konca tega stoletja številno tržno usmerjenih kmetij povzpelo na 250. Družbeni proizvod kmetijstva naj bi se, če bodo seveda ti načrti uresničeni, povečal po letni stopnji 4,3%, udeležba kmetijstva v gospodarski strukturi občine pa od sedanjih 7,8 % na 8,6 %. Glavni uresničevalec teh načrtov bo KZ Vrhnika.
danji
letni r62u'tati obetajo, da bodo
Da KUSpehi še boljšL nuina     2adruga zagotovila prori, ,Qevizna sredstva za re-
1983   iski material Je
101 0On2VOZila 23 več ertient i amenškin dolarjev goveda ' mladega P'tanega financ iln Dorovnic. Najboljši izv0z„ni učinek so dosegli z onr> borovnic. Žal pozitivni
leta kot
podpori najbolj naprednih živinorejcev. Tedaj so začeli uvajati rjavo pasmo, ki je bila takrat najboljše mlečno govedo. Največja mlečnost krave je presegla 4.200 litrov mleka, kar je bil izreden uspeh. Leta 1934 je zadruga pričela izvajati tudi redno molzno kontrolo kot osnovni selekcijski ukrep. Podatki kažejo*da je bila>zavoljo ukrepov, ki jih je izvajala živinorejska zadruga, mlečnost krav na Vrhniki pred vojno na Notranjskem in Dolenjskem najvišja. Tradicijo in izročilo te zadruge so napredni živinorejci iz Vrhnike in okolice ohranili do danes.
Poseben uspeh so zadružniki dosegli z zgraditvijo lastne žage, ki so jo na Verdu slovesno odprli 21. novembra 1937. Ob danes skoraj neverjetnih tveganjih s hipotekarnimi posojili, z nad vse spoštljivo vztrajnostjo in odločnostjo članov, so ustanovitelji — zadružniki uspeli, da je žaga kljub temu, da je za les plačevala precej več, kot so kmetje dobili pri zasebnih podjetnikih, gospodarila rentabilno in mnoge
lastnike gozdov pa še marsikaterega drugega rešila eksistenčnih stisk. S postavitvijo žage so zadružniki »manifestirali zadružno misel o kateri so prepričani, da more slovenski vasi prinesti socialno odrešitev. V zadružništvu gledamo najbolj domač in najbolj ljudski način rešitve socialnega vprašanja.« To so besede iz slavnostnega govora dr. T. Furlana ob otvoritvi žage.
Po drugi svetovni vojni je tudi zadružništvo na Vrhniki in okolici doživelo več reorganizacij, ki niso bile v prid zasebnemu kmetijstvu in zadružništvu. Ne kaže zanikati, da niso bili sem ter tja doseženi določeni uspehi, res pa je, da so različni pogledi in nepotrebne ideološke zavore preprečevale, da bi se zadružna misel in ustvarjalne pobude kmetov lahko polno uveljavile. Ko so razmere za zadružno kmetijstvo postale ugodnejše in je kmet dobil v naši družbi tisto mesto, ki mu gre, so leta 1958 z združitvijo nekdanjih vaških zadrug ustanovili KZ Vrhnika, ki danes uspešno organizira tržno proizvodnjo in dobro posluje.
Nekaj kmetov se je odločilo tudi za ovčerejo
Je seme padlo na plodna tla?
Organizirano zadružništvo na Vrhniki in okolici praznuje te dni častitljivo osemdeset letnico. Njegovo izročilo in izkušnje so se ohranile do današnjega dne. Res pa je, da so zlasti v burnih povojnih letih kmetovo samozavest in njegovo iskreno ljubezen do zemlje prepogosto načela in ogrozila danes težko umljiva družbenopolitična ravnanja in velikokrat docela nestvarni gospodarski posegi. Občutek negotovosti je bil sem ter tja tako močan, da je kmet začel preklinjat! zemljo, na kateri Je delal in jo skoraj opustil.
To se na srečo ni zgodilo, zakaj posledice takega ravnanja bi bile prej ko slej porazne. Omenimo naj samo dve stvari, ki sta bili odločilni, da so se v kmetijstvu stvari docela spremenile. To so priporočila Republiške skupščine iz leta 1968, še zlasti pa sklepi 13. seje CK ZKS in 2. konference ZK Slovenije o kmetijstvu. S temi daljnosežnimi listinami smo celotnemu kmetijstvu, kmetom in delavcem v kmetijstvu, na tistih osnovan, ki jih je postavila družba, vrnili njegovo družbeno veljavo in začeli načrtno uresničevati tami-sli o enakopravnem družbener,., gospodarskem in političnem položaju te pomembne gospodarske dejavnosti in združenega kmeta. Tedaj so odpadle tudi nepotrebne ideološke zavore, ki so zavirale razvoj zadružnega kmetijstva. Načrti o tehnični rekonstrukciji družbenega kmetijstva, o spremenjenih in torej boljših pogojih gospodarjenja, o na-črtnejši kooperaciji in zadružništvu, ki bo temeljilo na obojestranskem interesu, o oblikovanju živilsko predelovalnih celot in organiziranem trgu, so postajali resničnost.
Resda razvoj ni bil docela premočrten in da nekaterih stvari nismo domislili. Zato se včasih pojavljajo omejitve, pregrade in ovire, ki se zdijo skoraj nepremagljive. Zato so se v vrhniški kmetijski zadrugi odločili, da v sproščenem razgovoru osvetlijo nekatera vprašanja, ki se združenim kmetom v tem koncu Slovenije zdijo pomembna, da bi te ovire odstranili in poskušali najti odgovor na vprašanje, kako utrditi in zboljšati vlogo in položaj zadružnega kmetijstva, ki ima nedvomno pomembno poslanstvo pri razvoju slovenskega gospodarstva in ki lahko s trdno voljo in ustvarjalnimi hotenji odpiše hipoteke preteklosti in olajša bremena sedanjosti.
Na pogovoru za »okroglo mizo« so sodelovali zadružniki z Vrhnike, Logatca, Cerknice in Žirov, predstavniki Zadružne zveze Slovenije, strokovnjaki z Biotehnične fakultete, Kmetijskega inštituta in predstavniki Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije. Beseda je tekla o vlogi in položaju zadružništva, o vplivu kmeta na dogajanje v kmetijstvu, izpostavljeno je bilo pokojninsko zavarovanje kmetov, cenovna razmerja, govorili so o težavah pri povezovanju v reproverigi in tudi o strokovni tehnologiji brez katere tudi ni napredka v kmetijstvu. Obširnejši zapis s tega pogovora bomo objavili v prihodnji številki časopisa.
M. K.
Predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti je novim stanovalcem izročil ključe
Vseljen zadnji blok v Gradišču
Julija je bil vseljen nov dvaintrideset stanovanjski blok S-12 v Gradišču. V njem je dobilo stanovanja 9 solidarnostnih upravičencev, nekaj je kadrovskih stanovanj,
ostala stanovanja pa so od delovnih organizacij in etažnega lastnika. Ključe je novim stanovalcem izročil predsednik skupščine stanovanjske skupnosti Andrej G ram po v-čan.
Da bi bil pridelek medu v letošnjem mokrem poletju čim boljši so mnogi čebelarji svoje čebele približali »pašnikom«. Veljalo se je potruditi, pravijo poznavalci, saj je bil donos tudi do štirikrat večji kot bi bil, če bi čebele ostale v čebelnjaku.
I
NOVO MESTO
prodaja vrstne hiše.
Locirane so na Vrhniki v Janezovi vasi.
Zgrajene bodo do III. gradbene faze. Stanovanjska površina 151,40 kv.m. Prednost imajo kupci s področja Vrhnike. Vse informacije daje in sprejema naročila: Komercialno
predstavništvo Ljubljana, Dvoržakova 5-1, tel. 321-349
Obisk članov Slovenskega društva iz Stockholma na Vrhniki
V soboto, 28. julija so Vrhniko obiskali predstavniki Slovenskega društva iz Stockholma. Vodil jih je predsednik društva tov. Lojze Hribar. Omenjeno društvo že dalj časa uspešno sodeluje z Občinsko konferenco SZDL Vrhnika, ki je v svojih sprejetih programskih usmeritvah za delo v prihodnjem obdobju sprejela usmeritev, da se nadalje krepi sodelovanje s Slovenskim društvom iz Stockholma
Predstavniki društva so se dopoldne zbrali pred hotelom Mantova. Po uvodnem pozdravu so si predstavniki društva ogledali Cankarjevo rojstno hišo in Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Popoldne je bil organiziran razgovor o nadaljnjem sodelovanju v letošnjem in prihodnjem letu. Obojestranska ugotovitev je bila, da mo-
ramo stike še naprej krepiti. Posebna želja članov društva je bila, da v prihodnjem letu pomagamo v skladu z možnostmi pri organizaciji jubilejnega Slovenskega festivala na Švedskem katerega organizator je omenjeno društvo. Predvsem si želijo strokovno pomoč. Prav tako je bila izražena želja, da se dva predstavnika OK SZDL udeležita uradnega dela festivala, ki se bo odivjal v začetku maja prihodnje leto.
V okviru programa so predstavniki Občinske izobraževalne in Kulturne skupnosti predstavnikom društva izročili priložnostne spominke. Ob zaključku je bila ugotovitev vseh, da so taka srečanja pomembna za krepitev stikov in razmer v domovini, saj so to Slovenci, ki so že dalj časa na delu v tujini in se radi vračajo v svoj rojstni kraj. M. S.
Vrhunski dosežki strelcev na golobe
Čeprav so vsi, ki so združeni v Trap sekciji, lovci, pa bi streljanje na glinaste golobe preje uvrstili med čisto športno zvrst. Leta 1978 so se v okviru vrhniške strelske družine lovci z lovskega območja Dolomitov, ki jim je šlo še za nekaj več kot samo za lov, zaželeli so si tudi športnega udejstvovanja, organizirali v Trap sekciji. Zdaj jih strelja na glinaste golobe osemnajst in v zadnjem času spet dosegajo odlične rezultate.
gorici zasedlo četrto mesto. Za
Že takoj, ko so se organizirali so njihovi člani dosegali odlične uvrstitve na republiških in državnih prvenstvih. Toda tedaj najboljši strelci so odšli v druge klube, kjer so imeli boljše pogoje. V sekciji je prišlo do manjše krize, toda kmalu so se »pobrali« in z zavzetim in vestnim delom vzgojili nekaj novih kvalitetnih strelcev, ki že posegajo po vrhunskih uvrstitvah. Se posebej zavzeto so trenirali lani in se uvrstili na državno prvenstvo in med štiriintridesetimi ekipami zasedli štirinajsto mesto.
Letos pa je moštvo v katerem so streljali Roman Bokavšek, Stane Skubic in Savo Strmole na republiškem prvenstvu v Novi
las so zaostali za klubi kjer imajo, veliko boljše pogoje: za Olimpijo, za Svobodo in Senožeč in za Uniorjene iz Zreč. Izvrstne uspehe dosega tudi Vinko To-mažič, ki je dosegel normo med posamezniki.
Ko smo bili z njimi na treningu, ko so se pripravljali za državno prvenstvo so imeli puške spet po dolgem času v rokah. Povedali so tudi, da bodo imeli le tri ali štiri treninge in ne toliko kot v drugih klubih. Zakaj, saj bi z rednimi treningi dosegli še boljše rezultate.
»Resda smo v zapostavljenem položaju naproti tekmovalcem iz nekaterih klubov kjer imajo idealne pogoje za vadbo.
Nekateri redno vadijo tudi dva krat tedensko. Pri nas nam to 1 na misel ne pride, saj je strelM iz dneva v dan dražje in vsak tre ning veliko stane. Pa še mari bomo streljali, saj smo si dosl«! kupovali municijo tudi iz lastnegi žepa. Naše denarnice pa rj prenesejo več tolikšnih stroškov Telesnokulturna skupnost ij Zveza telesnokulturnih organi zacij nam sicer priskočita d pomoč, tako da se vsaj lahki udeležujemo tekmovanj,« sti pripovedovala Ivan Petrič it Savo Strmole.
V Sloveniji je sedaj trap naj boljša strelska disciplina zato rt gre prezreti uspehov naših strel cev. V teh letih so se uvrščali tu< na zvezne pozivne turnirje. Zav zetost in tudi dogovor, da s izbrani ekipi nastopajo najbolj! trije ali štirje jih je privedla v san republiški vrh, čeprav nimaj svojega olimpijskega strelišč« Pred vsako tekmo pa moraj trenirati na njem, zato morajo 8 v Ljubljano ali v Senožeče. KM slabšim materialnim možnostih pa upamo, da se bodo tudi na le tošnjem državnem prvenstvu, I bo v začetku septembra v Zi, grebu dobro odrezali.
iPMr
Tudi letos so se na republiškem prvenstvu odlično odrezali Savo Strmole, Vinko Tomažič, RomaC Bokavšek in Stane Skubic
med mladimi od dvajsetega do dvajsetega — med mladimi od dvajsetega do dvajsetega— med mladimi od dva
Barbara Jurjevčič — ustvarjenemu želim dodati še kaj svojega
V spomladanskem času je predsedstvo OK ZSM Vrhnika objavilo javni natečaj za enotni plakat Občinske konference. Prispelo je nekaj predlogov — osnutkov. Med njimi se je predsedstvo enoglasno odločilo za osnutek, ki ga je izdelala Barbara Jurjevčič z Vrhnike.
To je tudi povod, da smo jo povabili na krajši pogovor, kajti Barbara je že dolgoletna sodelavka občinske konference predvsem centra za obveščanje in propagando. V času izhajanja lista Pota mladih ga je likovno opremljala. Pripravila je tudi osnutek plakata za mladinsko prostovoljno delo, ki je v izboru za republiški plakat. Verjetno jo je tudi to »prijateljevanje« s COP-om spodbudilo, da je sodelovala v natečaju.
Srečali smo se v prostorih OK ZSM Vrhnika, kjer nam je med drugim povedala tudi naslednje:
Ali je to tvoj prvi javni izdelek?
• Naredila sem že nekaj pohval in priznanj vendar čisto preprostih, tako da je ta plakat moj prvi tak izdelek izven šolskih del, ki je zahteval nekaj več, kakor pa samo pravilno črkovno razporeditev.
Kaj ti pomeni to, da je bil ravno tvoj plakat izbran za najboljšega?
Imam srečo, da živim v takem kraju, kjer ne mrgoli grafičnih oblikovalcev. Vendar sem nalogo kljub temu resno vzela. Dokončan plakat ni razočaral mojih pričakovanj, bila
pa sem še toliko bolj vesela ko sem videla, da je izbran.
Svetlo modra barva je v vrhniškem grbu, ki prikazuje Ar-gonavte, kako plujejo po Ljubljanici do Vrhnike. Rdeča zvezda na sredi simbolično
združuje mladince vse Jugoslavije ali v ožjem pomenu Vrhniške mladince pod geslom prijateljstva. Kaj te je pripeljalo ha obli-
kovno, želja po oblikovanju ali še kaj drugega?
Želja, da bi risala. To šolo si končala, kaj sedaj?
V življenju želim spoznati čimveč takega, kar je človek na tem področju že ustvaril in dodati še kaj svojega.
M. B.
V brigadi je bilo »prima«
Že prvi dan doma mi je postalo dolgčas. Zgrabilo me je »domotožje« po mojem drugem domu v teh počitnicah — MDA Bela krajina 84. Pred očmi mojega spomina se je začel odvijati film; obrazi brigadirjev MDB Ivan Cankar, katerih ena izmed njih sem tudi jaz, naši prijatelji — brigadirji III. Prekomorske MDB iz Ilirske Bistrice in MDB Jo?.e Gregorčič iz škofje Loke, domačini pa doživljaji s trase, večeri v naselju...
Vse to sem kar naenkrat pogrešala bolj, kot sem poprej mislila, da bom. Zato sem na vprašanja, ki so mi jih postavljali prijatelji doma, odgovarjala: »Bilo je prima«.
In bilo je res. Včasih je bilo sicer tudi naporno. Posebej zjutraj, ko se je ob 4.30 uri zjutraj zaslišalo iz zvočnika: »Hej, haj brigade...«. To je bila-naša budnica in uspavanka, ki ponavadi zjutra; ni bila preveč dobrodošla. Ampak — ka,- se
mora, se mora in tako smo vstali. Resda smo prihajali na »fiskulturo«'še vsi sredi sanj, toda umivanje, pospravljanje postelj, dviganje zastave in zajtrk so nas postavili na trdna tla. Do prihoda na traso smo bili zbujeni, čili in pripravljeni na delo. V naseljih.po Beli krajini smo kopali in zasipali jarke za vodovod. Vsakemu brigadirju ostanejo v spominu delovišča in žulji, ki jih je na njih dobil, nam pa bodo ostali v spominu < tudi domačini. Bili so zares enkratni. Vsak dan so nam nosili domač kruh, sladkarije in njihovo pristno belokranjsko kapljico. Že prvi dan so nam pripravili pogostitev pod kozolcem, ki so jo ponovili tudi zadnji dan. Tudi večeri ob tabornem ognju so nepozabni. Ko.se je spustil mrak, ko smo ob tabornem ognju zapeli ob spremljavi kitare, ko smo bili kot ena družina...
Na koncu smo si rekli: Nasvidenje v letu 1985. DARINKA KODERMAN
DELO SEKCIJ IN KLUBOV V DOMU JLA JE MNOGO PRIPOMOGLO K RAZVIJANJU AMATERIZMA
Ustvarjanje, druženje, uspehi
V svojem dosedanjem delu je Dom JLA dosegel vidne uspehe in mnogo prispeval k razvoju amaterizma v svoji okolici. Njegovo delovanje ni namenjeno samo starešinam in krajanom, ki so v službi v JLA, ampak tudi ostalim krajanom, delovnim ljudem, posebno pa vrhniški mladini. Razne tečaje in sekcije obiskuje tudi veliko žena. Začetne in nadaljevalne tečaje krojenja in šivanja je obiskovalo več kot sto petdeset so-meščank. Sodelovale so tudi v tečajih za ročna dela, plesnih tečajih, na predavanjih o otroških boleznih, kozmetiki, modi, itd. Zelo se je angažirala sekcija za aktivnost žensk.
Kar se tiče kulturnih dejavnosti, lahko rečemo, da je Dom izpolnil pričakovanja. Vedno smo izhajali iz dejstva, da ima amaterizem globoko tradicijo v nacionalnih kulturnah naših narodov in narodnosti, isto velja za JLA. Seveda še naprej ostaja eden od poglavitnih dejavnikov nadaljnjega kulturnega razvoja.
Znano je, da je amater v kul-turno-umetniškem življenju
Učna pot po Ljubljanskem barju
Ljubljansko Barje je bilo zanimivo s strani uporabnosti, ali pa z znanstvenega vidika že veliko število rodov pred nami. Med tem časom se je kvalitativno in kvantitativno spremenila njegova krajinska slika, še bolj pa njegov ekosistem, ki je prešel iz barjanskega v močvirskega.
Ljubljansko Barje pa nas zanima v še večji meri iz istih razlogov kot naše prednike, tudi danes. Vedno več posegov v prostor ogroža obstoj barjanskega biotopa in značilno sliko kulturne krajine. Pri tem se moramo zavedati še izjemne vrednosti Ljubljanskega Barja kot najjužnejšega barja v Evropi.
Zato menimo, da bi bilo v smislu ohranitve in boljšega poznavanja naravne dediščine koristno organizirati učno pot, ki bi vključevala kar največ naravnih in kulturnih značilnosti Barja. Predlagamo, da bi učno pot po Barju uredili kot podaljšek znane gozdne učne poti proti Bistri. Nova učna pot bi s tem obsegala tako gozdni kot barjanski biotop, ki bi ju povezovala pot po barjanski kulturni krajini. Najbliže Bistri je sekundarni ostanek pravega visokega barja pri Goričici. Med obema biotopoma leži kulturna krajina, ki nima barjanskega značaja, ker se je tu s kolonizacijo razvil močvirski tip tal, Pač pa genetsko in morfo-'°sko smiselno povezuje °ha biotopa: gozdnega z barjanskim.
Najvažnejša last nove učne poti je v tem, da na relativno kratki razdalji Povezuje dva, po ekstre-^nosti in pogostnosti Povsem različna tipa biotopov, to sta gozd in visoko barje, poleg tega pa *e združuje naravne in kulturne znamenitosti.
2a lažjo orientacijo in razumevanje bi, kot je pri 'akšnih objektih običajno, Pripravili tudi ustrezen vodič.
Taka učna pot predstavlja v Sloveniji poseb-■j?sto. ker že obstoječe pCT>e poti (Šmarna gora,
ohorje, Panovec pri Novi gorici) obravnavajo le po er>o temo.
POLONCA VRHUNC
osebnost, ki se za tako dejavnost odloči iz svoje notranje potrebe in želje. Mnogi veliki umetniki so začeli kot amaterji.
Posamezniki, ki'se zanimajo za katero od dejavnosti v kulturi in umetnosti, se lahko vključijo v ustrezno sekcijo. Razen starih sekcij namerava Dom organizirati tudi nove (dramska, redita-torska, folklorna, glasbena, strelska), seveda pa včlanjuje tudi nove člane v že obstoječe sekcije: zbor, ritmična gimnastika, moderni ples, sekcija za družbeno aktivnost žensk, ra-hovski klub, radio klub, foto klub. O delu lahko rečemo samo to, da vse sekcije bogatijo kulturno življenje svojega mesta.
Seveda je še vedno ostalo veliko možnosti za bogatenje kulturnega življenja. Prosti čas je še posebno pomemben za mlado generacijo, saj se v tej dobi rojevajo mnogi problemi in obenem odpirajo možnosti za srečnejše življenje, za ustvarjalnost. Prosti čas naj mladi čimbolj koristno preživijo, pri tem jim Dom prav gotovo pomaga. Dejstvo, da pravzaprav prosti čas mladih ni dobro organiziran, je izziv za Zvezo socialistične mladine in družbene organizacije mladih.
Dom JLA naj jim pomaga, da razvijajo svoje sposobnosti na športnem področju, umetnostnem in tudi tezničnih področjih.
Začetek defa sekcij in klubov doma JLA na Vrhniki
Po verjetno prijetnih počitnicah obveščamo člane sekcij in klubov, kdaj začno z delom.
Sekcija ritmične gimnastike: 3. 9. ob 17.30.
Sekcija ima sestanke ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. v prostorih TVD Partizan. Ob sredah se dobimo v Domu JLA ob istem času. Otroški pionirski zbor: 11. 9. ob 18. uri, vaje ob torkih od osemnajstih do devetnajstih.
Sekcija za moderni ples: 8. 9. ob 14. uri. Dobimo se ob sobotah od 14. ure do 16. ure za starejše, za mlajše pa od 16. do 17. ure.
Sekcija za družbeno aktivnost žensk: četrtek od 18. do 20. ure.
Radio klub: ob delavnikih od 16. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure.
Foto klub: ob delavnikih od 16. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure.
Šahovski klub: je odprt ob istem času kot društveni prostori. V sekcije in klube sprejemamo nove člane.
Razen navedenih vpisujemo tudi v naslednje sekcije: dramsko (možnost angažiranja mentorja), recitatorsko (možnost angažiranja "mentorja), folklorno (možnost angažiranja mentorja), strelsko, sekcijo »naredi sam,« sekcijo za namizni tenis.
Rečaji: začetni in nadaljevalni tečaj slovenskega jezika.
Filmi: Risanke za otroke se začno 9. septembra ob 10. uri. Vstopnica 10. dinarjev.
Vse informacije dobite osebno v Domu JLA ali po telefonu 751 -356.
Tako postajajo soustvarjalci kulturnega življenja.
Gotovo so uspehi sekcij znani vsakemu Vrhničanu. Otroški pevski zbor je imel do sedaj več kot petindvajset nastopov, navdušila je tudi sekcija za ritmično gimnastiko. Ravno tako je uspešna sekcija za moderni ples, kjer plešejo mladi 8. do 15 let. Radio klub in šahovski klub sta bila uspešna na republiških in zveznih tekmovanjih. Otroški pevski zbor in člani sekcij za moderni ples in ritmično gimnastiko so bili na zaključnih izletih v bolnici Franja, na Ljubelju, na Brdu pri Kranju.
Delo po sekcijah je dobro organizirano. Odrasli člani se zbirajo v Izvršnih odborih, starši v svetu staršev, mladi tudi posebej. Tudi program je kvaliteten.
Ne smemo'pozabiti na vneto delo strokpvno-umetniških sodelavcev. Želimo še večje sodelovanje na dramskem, recitator-skem, folklornem in glasbenem področju.
Lepo je tudi sodelovanje z delovnimi organizacijami, posebej je treba poudariti dobro sodelovanje ZKO in ZTKO. V športni dvorani TVD Partizan nemoteno dela sekcija za ritmično g imna-stiko.
Želimo, da Dom JLA ostane središče amaterskega kultur-no-umetniškega delovanja, da doseže še višjo raven svojega dela in pripomore k razvoju amaterizma. Vabimo vse, da se vključijo v kakšno sekcijo; od našega skupnega dela so odvisni rezultati, natopi in tudi lepo počutje pri skupnem delu.
B. BENDA
Kje se kaže napredek
Folklorna dejavnost goji in ohranja ljudsko izročilo, to pa določa in vsebinsko opredeljuje njeno programsko usmerjenost. Napredek se torej kaže predvsem v rasti kakovosti izpolnjevanja zadanih ciljev in dopolnjevanju vsebine.
Folklorna dejavnost je skoraj izključno vezana na ljudski ples, skupine, ki goje neprirejeno ljudsko pesem ali instrumentalno glasbo, praviloma niso vključene v društva. Glede na cilje in obseg programa imamo tri vrste skupin: 1. takoimenovane izvirne skupine, ki goje samo domače izročilo in jih je največ na Štajerskem, Gorenjskem in v Beli krajini, 2. takoimenovane reproduktivne skupine, ki poustvarjajo prirejeno plesno izročilo različnih slo-venskh pokrajin in drugih jugoslovanskih narodov in 3. otroške skupine, ki delujejo po šolah ali društvih in so nekatere stalne, druge pa občasne.
Program izvirnih skupin se že od ustanovitve skupin ne spreminja, ker je njihova naloga ohranjati čisto domače izročilo. Tako kot pri vseh skupinah je tudi pri njih kakovost odvisna od vodstva, sposobnosti članstva in gmotnih možnosti, zato večkrat niha, pri mnogih je opaziti celo nazadovanje, ker je delo njihovih članov pogosto premalo motivirano. Prav za te skupine je bilo doslej premalo narejeno, nismo jih dovolj usmerjali, ker smo se zanašali na njihovo povezanost z izročilom in na njihovo zavest. Pozabili pa smo, da so tudi po vaseh korenine izročila že spodrezane in bi morali torej na njihovo rast še posebej paziti. Vendar so nekatere začele svoj program dopolnjevati z obnovljenimi, že pozabljenimi plesi, pesmimi in šegami; obogatena vsebina jim daje nov zagon in prinaša uspehe.
V zadnjih leti je opazno napredovala kakovost reproduktivnih skupin, kar je posledica načrtnega izobraževanja in izpopol-
njevanja njihovih vodij na republiških in zveznih seminarjih. Nekdaj skromen repertoar gorenjskih, belokranjskih in prekmurskih plesov obsega danes še koroške (ziljske in mežiške), primorske (goriške, tržaške in istrske) rezijanske, dolenjske, notranjske, štajerske (zahod-noštajerske, kozjanske in vzhodnoštajerske), skratka plese vseh slovenskih pokrajin in ožjih omočij v različnih priredbah. Nekatere skupine so že sposobne pokazati samostojen večer slovenskih ljudskih plesov, kar naj bi bil cilj vseh skupin, ki nastopajo s celovečernim sporedom. Tako kot se je izboljšala kakovost programa, tako se je povečala tudi skrb za noše. Pod strokovnim vodstvom so bile izdelane na podlagi terenskih raziskav ali rekonstruirane po starejših opisih in slikah, na primer dolenjske, štajerske in notranjske noše. Klavirsko harmoniko je v mnogih skupinah za slovenske plese zamenjala diatonična, nekatere skupine uvajajo v sestave starejše instrumente in preprosta glasbila. Večglasna pesem, tako značilna za Slovence, je postala del mnogih plesnih postavitev.
Napredek pri izbiri programa je v zadnjih letih opazen tudi pri otroških skupinah. Čeprav je še vedno veliko skupin, ki plešejo plese odraslih ali celo posnemajo postavitve odraslih skupin, pa je vedno več tistih z otroškimi plesi in igrami ali vsaj s plesi, ki so za to stopnjo primerni ali ji prilagojeni. Enako velja za noše; v skupinah, ki plešejo otroške ali sebi primerne plese, otroci niso več miniature odraslih, njihove noše so preprosta oblačila, kot so jih in jih še danes marsikje nosijo otroci. Največji problem otroških skupin je glasbena spremljava. Večinoma jih •spremljajo odrasli, pogosto i', vodje pomagajo z magnetofonom, šele v zadnjem času posamezne skupine uporabljajo preprosta improvizirana glasbila, na katera otroci igrajo sami, brez sicer nujnega instrumentalnega znanja. Napredek je rezul-
tat seminarjev in volje posameznikov, ki s svojimi zgledi spodbujajo druge, da jim sledijo.
Zgoraj navedene ugotovitve so sad sprotnega spremljanja folklorne dejavnosti ob seminarjih, obiskih, na nastopih ali preglednih revijah, nikakor pa ne namenskain podrobno izdelana analiza.
MIRKO RAMOVŠ
Spored kina »Cankarjev dom« Vrhnika — september
torek ob 19 00
6.-9. 9.
četrtek ob 20 30 sobota ob 18 00 nedelja ob 20 30
sobota ob 20 30 nedelja ob 18 00
11. 9.
torek ob 10 00
13.—16. 9.
četrtek ob 20.30 sobota ob 18.00 nedelja ob 20.30
sobota ob 20.30 nedelja ob 18.00
18. 9.
torek ob 19.00
20.—22. 9.
četrtek ob 20.30 sobota ob 18.00 nedelja ob 20.30
sobota ob 20.30 nedelja ob 18.00
25,—30. 9. torek ob 19.00 sobota ob 18.00 nedelja ob 17 00
četrtek ob 20.30 sobota ob 20.30 nedelja ob 20.00
nedelja
matineja ob 10.00
BALKAN EKSPRES — jugoslovanski barvni Režija: Branko Baletic
V gl vi.; Dragan Nikoltc, Bora Todorovic. Tanja Bošković. Bata Zi-vojinović. Olivera Marković.
Aprilski zlom 1941 Skupina drobnih prevarantov se v strahu pred negotovostjo kamuflira v skupino muzikantov Usoda jih sili v izjemne komične pa tudi nevarne situacije Iz svojih dotlej nepomembnih usod bodo postali junaki našega Časa, Čeprav proti svoji volji. Eden najpri-vlačnejših domaČih filmov lanskoletne proizvodnje
SUPERMAN 2 - amer. barvni CS / Režija: Richard Lester
V gl vi: Gene Hackmen, Christopher Reeve. Ned Beatlv. Margot Ktddcr. Terence Stamp
Superman bi si po prvem delu rad malo oddahnil, toda na Zemljo 86 priklatijo trije zlobneži, ki bi radi zasužnjili vso Ameriko Se bolj spek-takularen kot prvi del, nudi dobri dve uri zabave
NEUSTRAŠNI — amer barvni
V gl. vi.: Michael York, David Niven, Barbara Hershev
Vohuni, diverzanti v drugi svetovni vojni. Napet vojno-pustolovski fitm.
SOGUN — amer, barvni Režija: Jerra London
V gl vi : Richard Chamberlain, Toshiro Mifune. Joko Shimada Zgodovinska freska po znanem romanu, ki ga imamo v slovenščini — o prvem belem pomorščaku, ki se je znašel sredi šogunsko-samurajskih razprtij srednjeveške Japonske TV nadaljevanka bo tudi na naši TV kmalu na sporedu.
GENERACIJA 1984 — ameriški barvni Režija: Mark Lester
V gl. vi: Perrv King, Merrie Lym Ross, Timothv Van Patten Nasilje in uživanje mamil v srednji šoli je mogoče odpraviti le z nasiljem S to problematično tezo sili film k razmišljanju o bližnji prihodnosti ki to morda ni več. Film je bil tudi na Cannskem festivalu.
DVOBOJ SILNIH — hongk. Režija: Codfrev Ho
V gl. vt.: Jachic Chon, Steve Mak, Li Ying Ying, Howard Ki
MORILSKO POLETJE — fr. barvni Režija: Jean Buker
V gl. vi: Isabelle Adjani. Alain Sonchon
Drama maščevanja mladega dekleta. Išče očeta, posiljevalca svoje matere Problem ženske in njene psihe je zelo zapleten in režiser je moral nalogo zaupati izjemni igralki — in I Adjani to je bila nagrajena s »Cezarjem« za to vlogo (francoska inačica Oscarja).
HALO TAXI! — jug, barvni.^ Režija: Vlastimir Radovanovlć
V gl. vi.: Bata Živojinović. Gorica Popovič, Svetlana Bojkovič, Drago Bojanić-Gidra
Prava napeta kriminalka o vozniku taksija, ki pride na sled nevarnim zvodnikom in prekupčevalcem z mamili.
TIMES SGUARE — amer barvni Režija: Alan Movle
V gl, vi.: Tim Currv. Trini Alvarado, Robin Johnson
Vrhunske ročk skupine novega vala predstavljajo okvir zgodbe o 13-letnem dekletu, ki na svoj način spoznava življenje.
MOJ OČKA ZA DOLOČEN ČAS - jug, barvni Režija: Milan Jelič
V gl. vi.: Ljubiša Samardžtć, Milena Dravič. Boris Dvornik, Bata Živojinović
Mati samohranilka 12-letnega sina, večno začasno zaposleni Siniša, ki ji piha na dušo, ter bivši mož. ki bi spet rad k ženi, predstavljajo osnovo za komedijo, ki je med najbolj gledanimi pri nas.
LJUBIMEC LADY CHATTERLY — angl.-fr. CS barvni Režija: Just Jaeckin
V gl. vi.: Sylvla Kristel, Nicholas Clav, Shane Briant
Lepa »Emanuela« tokrat v novi verziji filma po romanu D. H Law-rencea
VSI GREMO NA SMUČANJE — fr. barvni Režija: Patrice Leconte .
V gl vi : Josiane Balasko, Gerard Jugont
Skupina letoviŠČarjev. vsak s svojimi problemčki. ki pa se na veseli smučariji razblinjajo kot milni mehurčki.
NOVOSTI
V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LI IKRA I URA
Bačič H.: Sanacija in prenehanje O/.D Božič I.; Ptiči Slovenije Broz J.-T.: /hrana dela
Cajnko /.: Idejnopolitičnc zasnove rafvoja samoupravljanja
Cohen-Solal, .1.: Spoznajte svojega otroka Dcdijer V.: Novi prilozi za biografiju J. B. Tita 3. d. Drakulič V.: Kunićarstvo Evans C: Računalniški izziv
Cigoj S.. Mednarodno pravo osebnih in premoženjskih razmerij
Fatour V.: Francoska kuhinja za slovenski *ep in okus Franovič A.: Pogovori z revmatologom Gabrovšek B.: Mirovna gibanja in evrorakete Gerlič I.: ABC računalništva (iosnar J.: Mama, živ sem in zdrav Idrizovič M,: Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji
Jadranje na deski
Kardelj B.: Socializem in vojna
Kladnik R.: Merske enote v tehniških strokah , Krvštufek B.: Gojitev malih živali Lapierre, D.: Peti jezdec
Mavčič A.: Uresničevanje interesov delovnih ljudi in občanov v KS, občini in SIS Ocena kulturne dejavnosti na področju Slovenije Organizirana rekreacija in oddih Petkovič A.: Gospodje in tovariši Pihler N.: Prostorske zmogljivosti v kulturi Predpisi o cenah s pojasnili Prostovoljno delo na področju socialnih dejavnosti Prva proletarska
Purg D.: Participacija in ideje samoupravljanja v svetu
Risio C. de: Vojn v vojni
Rugelj J.: Alkoholizem in združeno delo
Sattler M.: Ljubljanski originali-
Sesartić I.: Uvod v amatersko radiogoniometriranje
Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom
Slovenski biografski leksikon
Spolne radosti
Stanič G.: Razvoj Marxovc in Engelsove teorije partije Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS Stopinje skozi čas Saver L.: Lov na metulje Silcr S : Radiolehnika in elektronika Spiler J.: Basic
Tarifa za storitve pravne pomoči
Tratnik B.: Gobe naših krajev
Troha N.: Gladovna stavka revirskih rudarjev
Uresničevanje vodilne vloge ZKJ v družbi
Vidali I.: Mengeš
Zdravilne rastline, dober dan
Združeno delo
Zidarič M.: Raketno modelarstvo za mlade
LKPOSLOVJE Mladinsko:
Erjavec F.: Žabe
Grafenauer N.: Sonce nad vodometi Košuta M.: Ptička smejalka Prešeren F.: Uvod h Krstu pri Savici Prežihov V.: Čez goro k očetu Suhodolčan L.: Kuža Luža
Za odrasle:
Čadež L: Beračeva zgodba Hribernik R.: Opredelitev Hudnik M.: Julijan O. Jukić B.: Loreana in druge novele Ingolič A.: Človek ne jezi se Rožanc M.: Nebesa Saver L.: Lov na metulje Torkar I.; Umiranje na obroke Vreg R.: Podeželska zdravnica
Prevodi:
Andres S.: Sinezijeva preskušnja
Balazs J.: Srečanje Balinta Fahiana z Bogom
Bar-Z. M : Enigma
Baum V.: Zastavljeno življenje
Conrad J.: Srce teme
Fattah M.: Kristijana
Garfield B.: Paladin
Hauptmann G.: Iz novel in dram
Keneallv T.: Balada o črnem Jimmieju
Kipling R.: Novele
MacCulIough C: Drugo ime za ljubezen
Marodič A.: Dnevi izdaje
Mrožek S.: Karel
Ognjanovič D.: Od sna do zvezd
Rendell R.: Tri tisoč funtov
Soldati M.: Ameriška.nevesta
Theroux P : Zvodnik
Undest S.: Jenny
Upfield A. W.: Glava v mreži
VVallace F..: Temne sile
Pesmi:
Gudelj P.: Jančar L.: Minatti I.: Perse S.-J Seferis G.
Zupančič M.: Časi
Revije:
Bit
Intervju Moj mikro
Ilirika Šopek
Prisluškujem tišini v sebi : Izbrano delo Izbrane pesmi
Sindikalne športne igre so se začele
Četrte občinske sindikalne športne Igre so se začele 25. avgusta In bodo potekale do konca oktobra. Moški bodo tekmovali v osmih panogah: malem nogometu, košarki, balinanju, kegljanju, šahu, namiznem tenisu, streljanju in plavanju, ženske pa v: namiznem tenisu, odbojki, kegljanju in plavanju.
Komisiji za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu so se prijavile ekipe iz številnih osnovnih organizacij. Zveza kulturnih organizacij, ki bo igre tehnično vodila, računa, da jim vreme ne bo zagodlo, tako da bo zaključek iger in podelitev priznanj v začetku novembra.
ZNANI SO ŽE REZULTATI S PLAVANJA:
1.	Toth Borut	Zavod za načrtovanje	30.6
2.	Bojan Vidmar	Obč. upravni organi	32,1
3.	Petrovčič Peter	Kovinarska	32,5
4.	Vintar Igor	Zavod za načrtovanje	33,2
5.	Majer Jani	Obč. upravni organi	35
6.	Jerkič Januš	Kovinarska	35,5
7.	Seljak Simon	Obč. upravni organi	37,2
8.	Hribar Lado	Fenolit	38
9.	Stare Slave	Fenolit	3ff,3
9.	Štupica Stane	Obč. upravni organi	38,3
10.	Skočir Emil	Fenolit	39,2
11.	Javor Peter	Obč. upravni organi	42,2
12.	Miškovič Mihajlo	Fenolit	42,8
13.	Koren Srečo	Fenolit	43,8
13.	Prvinšek Jože	Obč. upravni organi	43,8
14.	Turk Drago	Fenolit	44
* 15.	Smole Fran	Fenolit	45
16.	Vuk Tone	Fenolit	50
17.	Ivanušec Štefan	Fenolit	60,5
18.	Petkovšek Jure	Obč. upravni organi	62,5
EKIPNA UVRSTITEV
1. Obč. upravni organi (Vidmar, Majer, Seljak)
2. Fenolit (Hribar, Stare, Skočir)
104,3 115,5
Balinarska sezona na vrhuncu
Balinarska sekcija Društva upo'-ojencev Vrhnika je sodelovala na balinarskem turnirju v Horjulu in dosegla lep uspeh. Najprej so premagali ekipo Horjul II, nato Cerknico in Drenov grič.
V igri za I. mesto so se pomerili s I. ekipo Horjula, ki tekmuje v Slovenski ligi, in jo v težki borbi premagali.
Naši balinarji so sodelovali tudi na prvenstvu Notranjske v parih, kjer s"ta igralca Janez Kr-vina in Ciril Grom ob sodelovanju .15 parov osvojila 2. mesto.
V mesecu juniju smo organizirali balinarski turnir, kjer je sodelovalo 9 ekip iz Notranjske. Naši mladi balinarji so osvojili 2., upokojenci pa 3. mesto.
V teku leta bomo tekmovali v obliki prijateljskih srečanj z balinarji Dragomerja, Drenovega griča, Rovt, Žirov in drugimi.
Obnovili in uredili bomo balinarska igrišča, nabavili trenirke in drugo opremo, kjer bomo vložili okoli 80.000 dinarjev.
Poskušali bomo privabiti vrhniško mladino, da z nami sode-
Okrnjena gorska dirka na Ulovko
Zaradi slabo usklajenega tekmovalnega koledarja kolesarske zveze Slovenije se je udeležilo gorske kolesarske dirke na Ulovko samo 84 tek-
movalcev. Na 8500 metrov dolgi progi so se najbolje odrezali v posameznih kategorijah: Sirnik, Boc, Rajger, Grom Boža, Oblak, Hafner,
Moštvo, ki bo letos zastopalo vrhniško strelsko družino na republiškem prvenstvu v streljanju z vojaško puško smo zmotili sredi treninga na strelišču. Boris Šinigoj, Bojan Lampreht in Stojan Rus so tedaj imeli mirno roko. Upamo tudi na njihov uspeh na bližnjem prvenstvu.
Plestenjak, Šalamun in Žirov-nik.
Med 84 kolesarji jih je bilo tudi 28 iz naše občine. Med mlajšimi mladinci seje dobro odrezal Edo Petkovšek. ki je bil peti, pri starejših mladincih je bil Jože Le-skovec četrti. Med rekreativci je bil od naših najboljši — na šestem mestu — Dušan Ratkovič, uspešna je bila tudi Boža Grom. Pri veteranih A je bil šesti Srečko Kenk s Stare Vrhnike, pri B osmi Janez Gabrovšek, pri C drugi Janez Grom in pri D prvi Slavko Šalamun.
Kolesarska sekcija se zahvaljuje vsem za zgledno organizacijo. Praktične nagrade pa so prispevali: IUV, Iskra Antene, Vargalant, Cankarjeva založba, Gostilna Simon, Gpstilna pri Oblaku, Gostilna Kavčič, Manto-va, Pekarna Pečjak-Baškovč, Stenplast, Droga, Tovarna stolov in Radenska.
luje v balinarskem športu. S tem bi vzgojili mlad kader balinarjev.
KAREL ŠTIRN
ŠAHOVSKE VESTI
Mladinsko prvenstvo Slovenije
V okviru praznovanja dneva borcev je Železničarski šahovski klub Maribor organiziral 37. posamezno mladinsko šahovsko prvenstvo SR Slovenije za leto 1984, na katerem so sodelovali vsi najboljši mladinci naše republike. Naši mladinci so se uvrstili takole: Matjaž Justin 5. s 7,5 točkami, Sašo Čačić 8, s 6,5 točkami, Peter Kobal 14.-—23. s 6 točkami, Denis Arčon 24.—26. s 5 točkami-in Aleš Rom 37.-39. s 4,5 točkami.
Mladinski prvak Slovenije je Rado Brglez z 8 točkami.
Prvenstvo SR Slovenije
Na 34. članskem prvenstvu Slovenije v šahu, ki je bilo v Radovljici od 31. 7. — 13. 8. 1984, sta sodelovala tudi dva naša šahista, in sicer Justin in Antonije-vič, kUista si zagotovila vstop na tekmovanje na kvalifikacijskem turnirju v Ptuju. Njun nastop je opravičil pričakovanja vrhniškega šaha, ker se je Justin uvrstil na zvezni turnir za osvojitev mojstrskega naslova.
Končni vrstni red na članskem prvenstvu: 1. Barle z 10 točkami, 2. Mencinger s 10,3. Šifrers8, 9. Justin s 5 in 14. Antonijevic.
Obvestilo
Hitropotezni turnir ŠD Vrhnika za mesec september se prične v nedeljo, 2. 9. 1984, ob 9.00 uri v Domu JLA Vrhnika.
ŠD Vrhnika obvešča svoje člane, da imajo vsak petek ob 18.00 uri v šahovski sobi Doma JLA medsebojna srečanja, analize partij, simultanke z najboljšimi šahisti, itd.
Šahovska soba Doma JLA je odprta vsak dan od 16.00 do 21.00 ure.
ŠD Vrhnika organizira za osvajanje III., II. in I. kategorije. Turnir se prične, ko se prijavi najmanj 10 šahistov iste kategorije.
Vabimo vse prijateje šaha, da se prijavijo v postorih ŠD Vrhnika (šahovska soba Doma JLA) vsak petek od 18.00 ure dalje.
MILADIN STANKOVIĆ
Zmagovalci: Plava krila
Pokal je zmagovalni ekipi izročila Marica Golič
OB MEMORIALU MIRKA GOLICA IN ANTONA TRČKA V BISTRI
Zmagala Plava krila
Ignac Voljč, ki se imenuje Plava krila. Ta ekipa je imela tudi največ kvalitetnih posameznikov, med njimi je nastopil tudi Haris Škoro, nogometaš prvoligaša Železničarja iz Sarajeva.
Ekipa  zmagovalcev: Vujič, Cvetanovski, M. Svetanovski, j Škoro, Beriša, Kajkuš, Ristovski, | Pavlovič in Bekteši.
Prehodni pokal je zmagovalcu turnirja izročila vdova Mirka Golica, Marica Golič. Rezultati:
Polfinale: Plava krila — Jama 3:1, Canon : Penarol 4:2. Za 3. mesto: Jama: Penarol 3:1. Za 1. mesto: Plava krila : Canon 2:0.
M. ARSIĆ
Prizadevni športni delavci iz Bistre so organizirali dvodnevni turnir v malem nogometu, turnir se imenuje po nedavno umrlih tovariših in sodelavcih Mirku Goliču in Antonu Trčku.
Nastopilo je osemnajst ekip., ki so bile razdeljene v štiri skupine. Zmagovalci skupin so prišli v polfinale in so tako odločali o končnem zmagovalcu. Priznati je treba, da je končni vrstni red odraz vrednosti posameznega moštva.
Po zanimivih tekmah, kjer so res odločale nianse, je zmagovalni pokal in pokal v trajno last zaslužilo moštvo kasarne Fric
Ž
I
i
I
!
20 let mladinskih planinskih taborov v visokogorju
Mladinski odsek planinskega društva Vrhnika letos praznuje 20 let svojega delovanja.
Odsek je nastal pred 20 leti na Mali Poljani pod Storilcem. Takrat so si mladi planinci izvolili vodstvo in začeli z uspešnimi akcijami.
Že na prvih izletih je bilo veliko udeležencev, predvsem mladih. Zato je takoj prvo leto bil organiziran tabor v Tamarju pod Jalovcem. Tabor je bil za tisti čas planinske dejavnosti res velika akcija. Vseh 20 let so bili člani zelo aktivni.
V teh dvajsetih letih se je zvrstilo mnogo izletov, akcij in tudi vsako leto planinski tabor. Pri tem pa je s svojim delom veliko mladih pripomoglo, da odsek ni prenehal s svojim delovanjem.
20. jubilejni mladinski planinski tabor je bil v dolini yrat, pod Ancljevo planino, od 1. do. 10. avgusta 1984.
Tabora se je udeležilo 35 mladih planincev, od tega jih je bilo komaj 25 stalno prisotnih.
Organizatorji nismo zadovoljni z številčno udeležbo pionirjev, saj smo med letom pridno delali na osnovnih šolah, izpeljali planinsko šolo in nekaj izletov. Gotovo je, da je upadu števila pionirjev na tabo-renju kriva tudi gospodarska situacija, padec življenjskega standarda in ukinitev ustreznih dotacij. Cena desetdnevnega taborenja je znašala komaj 4300. din. Udeleženci so bili na podlagi starosti in telesne zmogljivosti razdeljeni na planinske skupine ali čete — Ste-
nar, Škrlatica in Triglav. Razumevanje udeležencev tabora in vodstva je bilo odlično, tova-riško. Kondicijska vzdržljivost se je pri nekaterih udeležencih močno izboljšala. Opremljenost udeležencev je bila dobra, le v enem primeru udeleženec ni imel dobrih čevljev.
Udeleženci letnega tabora so bili nameščeni v šotorih, last MO PD Vrhnika. Hrana je bila v lastni režiji, kuhala je Milka Ma-rolt, ob pomoči Grete Kastelic in dveh dežurnih pionirjev oz. mladincev. Hrano smo nabavljali v trgovini v Mojstrani, nekaj hrane pa smo nabavili že na Vrhniki in jo z ostalo opremo pripeljali v Vrata. Hrana je bila okusna in količinsko zadovoljiva, naturah so imeli udeleženci hrano s seboj. V prvi polovici je
bilo vreme sončno, v drugi polovici pa je deževalo in se ohladilo. V gorah je bilo še precej snega, v taboru je bilo zato dovolj vode. Poškodb in bolezni ni bilo, manjše odrgnine in žulje smo oskrbeli sami.
Program taborjenja je bil usmerjen v praktično usposabljanje za gibanje in hojo v visokogorskem svetu v letnih razmerah, vozianju in vrvni tehniki, varovanju, orientacijo..
Planinski izleti, še posebno pa taborjenja, so oblike teleT snovzgojne dejavnosti, kjer se mladi ljudje združujejo za več dni ali več tednov, se spoznavajo med seboj, se prilagajajo drug drugemu in s tem krepijo medsebojne vezi. Skupno delijo veselje in težave ter podrejajo svoje interese interesom kolektiva.
Izvedli smo naslednje ture:
— Vrata-Sovatna-Stenar-Rušje-Vrata
— Vrata-Staničeva koča (Tominškova pot)-Cmir-Prag-Vrata
— Vrata-Rdeči potok, na tej poti na Bivak II smo se obrnili v dolino, zaradi dežja
— tudi vzpona na Triglav in Škrlatico sta odpadla, zaradi dežja.
V prostih dnevih so bile izvedene interesne dejavnosti in
športno-družabne igre; orientacijsko tekmovanje, badbin-ton, -pregled diapozitivov iz prejšnih taborov in izletov MO PD, planinski krst z zaključnim družabnim večerom in druge športne igre.
Okolje in življenje v naravi je prisililo udeležence v medsebojno povezanost in pomoč n. pr. skupno delo za isti cilj in ob tem spoznanje, da je resnična moč kolektiva le v skupnem prizadevanju; isti dnevni red, ista hrana, nova prijateljstva... Vse to prispeva k zavesti o pripadnosti h kolektivu, k razvijanju kolektivnega duha in utrjevanju kolektiva.
Ne dovolj socializirani posamezniki se postopoma navajajo na družbo in se vraščajo v kolektiv. Dobri in slabi učenci so si na takih akcijah enaki, socialnih razlik ni čutiti.
V taboru je bilo tudi nekaj alpinistov, članov Notranjskega alpinističnega odseka z Vrhnike. Opravljeni so bili naslednji plezalni vzponi:
— Rado Kovačič-Janez Rožmanec: BOHINJSKA smer v Triglavu, ocena: IV-V, višina 700 m.
— Primož Šteblaj-Marko Debevec in Stojan Rus-Marko Lončar: KRATKA NEMŠKA smer v Triglavu, ocena: III, višina 600 m.
— Rina Suhadolc-Marko Debevec-Rado Kovačič: SLOVENSKA smer v Triglavu, ocena: ll-lll, višina 800 m.
— Janez Rožmanec-Marko Lončar in Vilma Purkart-Rado Kovačič: BROJANOV RAZ v Stenarju, ocena: III, višina 500
m, v sestopu PREVČEVA SMER, ocena: II, višina: 300 m
Vsem pokroviteljem letošnjega planinskega tabora se zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi.
Vse mlade in nekdaj mlade,
ki so preživeli mnoge lepe trenutke v odseku in gorah, vabimo, da se nam pridružijo na občnem zboru, razstavi fotografij ipd., saj praznujemo 20. obletnico plodnega dela.
VILMA PURKART
i
Aktualna vprašanja gradnje zaklonišč
Gradnja zaklonišč na Vrhniki je od 1981. leta naprej redno vzbujala zanimanje občanov. Vsaj enkrat letno je tekla razprava na zborih skupščine občine, redno pa sta o problematiki razpravljala Izvršni svet In svet za SLO In DS. Občani so običajno najintenzivneje razpravljali ob spremembi občinskega odloka v letu 1981 in 1983. Vse razprave so redno spremljala pojasnila In objave občinskega oddelka za ljudsko obrambo v Našem časopisu ali odgovori na delegatska vprašanja In neposredne Informacije občanom.
Ocenjujemo, da so občani dobro seznanjeni z urejenostjo in načeli za-kloniščne politike na Vrhniki. Občasno povzročajo težave občanom le različno razlaganje nekaterih strokovno-tehničnih določil, zato je prav, da jih pojasnimo.
Gradnjo zaklonišč določata zvezni in republiški zakon. V pristojnosti občine pa so naslednja vprašanja:
1. določitev con oz. območja, kjer je obvezna gradnja zaklonišč;
2. določitev višine prispevka za zaklonišče znotraj okvira, ki ga določa zakon;
3. način in dinamika gradnje zaklonišč
Vsa ta vprašanja so urejena v Odloku o zakloniščih na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 34/83) in s sklepi sveta za SLO in DS.
Določitev con, kjer je obvezna gradnja zaklonišč, je strokovno vprašanje in izhaja iz ocene ogroženosti občine. O njem odloča svet za SLO in DS. tako na Vrhniki gradimo zaklonišča na širšem območju naselij Vrhnika in Verd. Izven teh območij ob prometnicah gradijo zaklonišča le družbeni investitorji v objektih, kjer se zbira večje število občanov.
Taka ureditev je na Vrhniki v veljavi od novembra 1983. S tem so se občutno spremenile obveznosti občanov, ki živijo izven naselij Vrhnika in Verd. Zanje ne velja obveznost gradnje zaklonišč niti plačila prispevka do dneva uveljavitve predpisa, 5/11-1983. V tem smislu je že bilo posredovano obvestilo občinske uprave za družbene prihodke.
Tudi graditelji zasebnih stanovanjskih hiš, ki so pridobili lokacijsko dokumentacijo pred 5/11-1983, in so bili zavezani graditi zaklonišče ali plačati prispevek, gradbeno pa po tem datumu, niso več dolžni graditi zaklonišča.
Do navedenega datuma je bilo obvezno graditi zaklonišča na celotnem območju občine, razen širšega območja Zaplane in Pokojišča.
Lokacija zaklonišča je načeloma opredeljena v zazidalnem načrtu. Zaklonišča OZD in graditeljev stanovanjskih objektov so določena z lokacijsko in gradbeno dokumentacijo.
Za območja, ki nimajo zazidalnega načrta, in ta so v večini, je gradnja zaklonišč določena z načrtom gradnje zaklonišč. Odnos med dokumentoma je medsebojno obvezujoč. Občinski odlok nalaga pristojnim organom medsebojno uskladitev obeh dokumentov.
Tudi v coni, kjer je obvezna gradnja zaklonišč, le-te ni moč naložiti za že zgrajene objekte ali pa za objekte v gradnji, če tehnični pogoji tega ne dopuščajo. Dejanska ogroženost ni odvisna od možnosti gradnje zaklonišč, ampak bo manjša le, če bo zgrajeno zadostno število zaklonišč. Za doseganje tega cilja pa morajo občani, ki si sami ne zagotovijo zakloniščnega mesta, izgradnjo prispevati sredstva v sklad za izgradnjo javnih zaklonišč.
Prispevek plačujejo občani in pravne osebe v naslednjih primerih:
— graditelji stanovanjskih zgradb, ki ne gradijo zakl. 3% (zakonski okvir 2% — 4%) od predračunske vrednosti objekta v enotnem znesku pred pridobitvijo gradbenega odvoljenja;
— imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov 3 % od stanarine oz. najemnine;
— lastniki stanovanjskih in poslovnih prostorov 0,06% od vrednosti stavbe letno. Vrednost stanovanj in poslovnih prostorov se ugotovi na osnovi zapisnika o točkovanju.
Normativno je področje gradnje zaklonišč dovolj natančno opredeljeno. Spremembe predpisov in odgovornost pri njihovem urejanju so pri občanih vzpodbudile nekaj vprašanj in tudi dilem. Običajno so posamezna vprašanja značilna za konkretne krajevne skupnosti. Kljub temu, daje že bilo podanih večina odgovorov, bomo nekatere ponovno osvetlili.
V Bevkah je bilo občasno slišati mnenja, da so nekateri občani v privile-
giranem položaju in da ne plačujejo prispevka za zaklonišče oz. nimajo nobenih obveznosti iz tega naslova. Pri tem so imeli v mislih graditelje stanovanjskih hiš.
Kot je ž« bilo povedano, naselje Bevke od novembra 1983 ne spada v cono, kjer je obvezna gradnja oz. plačilo prispevka za zaklonišče. Graditelji stanovanjskih hiš, ki so pridobili gradbeno dokumentacijo do novembra 1983, so bili dolžni bodisi graditi zaklonišče ali plačati prispevek. Investitorji, ki so opustili gradnjo zaklonišča, čeprav ga projekt zahteva, so s tem odstopili od projekta in bodo za pridobitev uporabnega dovoljenja morali uskladiti dejansko stanje s projektom ter spremembo ponovno vložiti v postopek.
Precej razširjeno je bilo mnenje občanov v Dragomerju in Janezovi vasi, da si s plačilom prispevka za zaklonišče »zagotoviš — v smislu kupiš« svoje zakloniščno mesto. Izraženo je bilo skozi vprašanje: »Že več let plačujem prispevek za zaklonišče. Kje je moje zaklonišče?«
Najprej moramo pojasniti, kakšne vrste zaklonišč poznamo, komu so namenjena in kdo jih gradi.« Poznamo javna zaklonišča, ki so namenjena občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča. Gradi jih Skupščina občine Vrhnika.
Zaklonišča OZD so namenjena zaščiti delavcev teh organizacij. Gradijo jih OZD s svojimi sredstvi.
Hišna In družinska zaklonišča so namenjena prebivalcem določene hiše. Gradijo jih investitorji — lastniki stavb.
Skupna zaklonišča so namenjena zaščiti občanov skupine hiš, določenega območja ali pa več stanovalcev iste stavbe (bloka). Gradijo jih investitorji. Torej: zakloniščna mesta si zagotavljajo investitorji sami.
Občani, ki so zavezanci prispevka za zaklonišče, si ne zagotavljajo svojega zakloniščnega mesta, pač pa plačujejo prispevek v sklad za gradnjo javnih zaklonišč. Višina prispevka v odnosu do cene zakloniščnega mesta predstavlja le minimalni delež cene zakloniščnega mesta, ki znaša v javnem zaklonišču preko 60.000 din, v družinskem pa je nekajkrat večja.
Javna zaklonišča se gradijo na najbolj ogroženih območjih po prioriteti. Dolgoročno bodo zagotovljena na vseh območjih, znotraj cone obvezne gradnje zaklonišč, ki imajo določen javni, upravni ali prometni pomen in predstavljajo zbirališče večjega števila občanov. Dinamika izgradnje pa je odvisna od celotne dinamike izgradnje, javne, upravne in prometne infrastrukture.
Ob spremembi con je bilo dokaj razširjeno mnenje pri občanih, da so upravičeni do povračila prispevka za celo leto 1983 ali celo v celoti vplačanega prispevka za zaklonišče.
Zakon o zadovoljevanju splošnih družbenih potreb določa, da občina s svojimi predpisi določi vrste prispevkov, njihovo višino ter način zbiranja. Odlok o zakloniščih določa to vprašanje v 27. členu, kjer je prispevek opredeljen kot letni oz. se obračunava od letne stanarine ali najemnine. Nadalje določa, da se za obračunavanje, odmero in pobiranje uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. To pomeni, da se predpiše za celo leto vnaprej, obveznost pa preneha z dnem, ko se spremeni predpis. V primeru prispevka za zaklonišče je to 5. 11. 1983.
Na Verdu so bili nekateri krajani mnenja, da se sredstva za zaklonišče ne zbirajo na samostojnem računu. Sklep so izvajali iz dejstva, da se davek od stavb in prispevek za zaklonišče plačujeta z eno položnico na isti račun. Sklepanje v tej smeri ni bilo pravilno, saj je taka rešitev samo prvi del postopka davčne uprave in pomeni poenostavitev za občane. Iz zbirnega računa, na katerega*vplačujejo obveznosti občani, davčna uprava prenese sredstva na posamezne račune. Sredstva prispevka za zaklonišče prenese na račun za gradnjo zaklonišč. Omenjena obveznost obstaja tudi na osnovi 23. člena odloka o zakloniščih.
Prispevek za zaklonišča plačujejo lastniki stavb na osnovi vrednosti stavbe oz. stanovanja, ki je ugotovljena z točkovanjem. Pri izvajanju točkovanja nekateri občani niso dovolili vstopa popisovalcem. V kakšnem položaju so sedaj ti občani v odnosu do ostalih, ki so točkovanje dovolili?
Organizacijo in način ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki je določila občinska skupščina z odlokom, po 2. odstavku 93. člena Zakona o stanovanjsknm gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/B1). Ker pa zakon ne določa sankcij za tiste občane, ki odklonijo način ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš, jih v odloku nismo mogli. Zato odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov (Uradni list SRS, št. 9/82), ki ga je sprejela skupščina občine Vrhnika dne 28.2.1982 ne določa kako se postopa v primeru, ko imetnik stanovanjske pravice, lastnik stanovanja kot posameznega dela stavbe in lastnik oziroma uporabnik poslovnega prostora, ne dovoli vstopa v stanovanje oziroma poslovne prostore, osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanja.
Glede na to se bomo v prihodnje ravnali po določbi 197. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 32/78), ki določa, da lastnik oziroma posestnik stvari, prostorov ali zemljišča, v katerih oziroma na katerih so stvari, ki naj se ogledajo ali čez katere je treba iti, mora dovoliti, da se opravi ogled.
Če lastnik ali posestnik ne dovoli ogleda, se primerno uporabijo določbe tega zakona o odklonitvi pričanja (drugi, tretji in četrti odstavek 181. člena zakona o upravnem postopku), ki pa določa denarno kazen za vsako posamezno odklonitev od 500 dinarjev.
Z akcijo ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov, ki niso do.olili ogleda oziroma točkovanja stanovanjske hiše, bomo pričeli v septembru in sicer tako, da bomo vsakega posameznika obvestili o našem prihodu. V primeru, da bo uradna oseba odklonjena oz. da lastnik ali posestnik brez opravičenega razloga ne bo dovolil ogleda, bomo postopali po že opisanem postopku.
Stanje na področju gradnje zaklonišč na Vrhniki lahko ocenimo kot dobro v družbenem sektorju in slabo v zasebnem sektorju.
Od 1980. leta dalje se grdijo skupna dvonamenska zaklonišča v vseh stanovanjskih blokih. Zaklonišča imajo tudi vse osnovne šole ter delovne organizacije, ki so v tem času gradile nove proizvodne objekte. Glede obveznosti, ki jih nalaga zakon, da morajo OZD do 1997 leta poskrbeti za zaklanjanje vseh zaposlenih delavcev, pripravljamo način skupnega reševanja problematike. Zamisel predvideva združevanje sredstev za določeno investicijo posamezne OZD ter dogovorjeno dinamiko izgradnje.
Pri tem bomo poizkušali zagotoviti dvonamembnost oz. odločeno proizvodno funkcijo zaklonišča. V kontekstu celovite dolgoročne rešitve za-kloniščne problematike tudi 15 % znižanje prispevnih stopenj za družbene pravne osebe v juniju 1984 ne pomeni odstopanja od omenjenega smotra.
Na področju individualne gradnje je realizacija pod pričakovanji. Iz vidika varnosti je gradnja manjših hišnih zaklonišč, ki so raztresena po širšem prostoru, najbolj upravičena. Po ugotovitvah inšpekcije pa graditelje gradnjo zaklonišč opuščajo. S tem sebi in skupnosti nalagajo dodatne težave. Verjetno je najmanjša ta, da bodo morali uskladiti projektno dokumentacijo z dejanskim stanjem in plačati prispevek za zaklonišče. Večja težava je v tem, da zaradi strnjenosti naselij naknadno ne bo mogoče locirati skupnih zaklonišč tako, da bo oddaljenost posameznih stavb od zaklonišča še sprejemljiva. Tudi občina oz. sklad za grdnjo javnih zaklonišč ne more prevzeti obveze gradnje skupnih ali hišnih oz. družinskih zaklonišč.
S sprejetjem smernic Predsedstva SRS za graditev zaklonišč v SR Sloveniji je gradnja javnih zaklonišč dobila bogatejšo vsebino. Tudi na Vrhniki je svet za SLO in DS zavzel stališče, da bomo pri gradnji javnih zaklonišč zagotavljali dvonamembnost. V letu 1983 smo pridobili 77 zakloniščnih mest, ki so funkcionalno vključena v stanovanjski blok kot kletni prostori.
Tudi v letu 1984 bomo pridobili dodatnih 75 zakloniščnih mest. Na ta način sta zagotovljena normalna uporaba in vzdrževanje. Funkcionalno se objekt v nekaj urah spremeni v zaklonišče, ki omogoča 10-dnevno bivanje.
Dinamika gradnje javnih zaklonišč je nekoliko pod načrtovano. Vzrok za to je nizka intenzivnost gradnje družbenih objektov, kjer bi bilo mogoče zagotoviti dvonamembnost javnega zaklonišča. Pričakujemo, da bodo že v tem letu premagane ovire, ki so vzrok takega stanja. Objektiv na sposobnost sklada je izgradnja okrog 100 zakloniščnih mest letno.
Delno zaostajanje gradnje javnih zaklonišč za program se odraža tudi kot pozitivni saldo finančnih sredstev sklada.
V skladu s 13. členom pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika, objavljamo:
PREDNOSTNO LISTO za pridobitev stanovanj, s katerimi razpolaga samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika (stara stanovanja)
1. Šnajder Matilda, Verd 63 b
2. Dojčinovič Milena, Opekarska 23
3. Butolen Helena, Opekarska 23
4. Milojevič Manda, Dobovičnikova \i
5. Joveškovič Marija, Kopališka 52
6. Bajec Suzana, Gradišče 8
7. Štimec Nada, Verd 37
8- Subotič Božidar, Breg 23
9- Balabanič Marko, Verd 37 Savić Srdan, Stara Vrhnika 18 Došan Dragojla, Petkovškova 24 Budeš Pile, Hrib 8 Jagodic Draginja, Verd 28'
10. 11. 12. 13.
Št.	Št.
točk	članov
710	2
470	3
440	4
390	3
370	h
355	3
335	2
315	3
315	3
305	4
290	3
285	3
285	2
Lista se daje v javno obravnavo, ki traja 30 dni. ^ Pripombe na listo sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost r"nika, (odbor za solidarnost). Cesta gradenj 1.
Predsednik odbora za solidarnost Dragica Gornjak, l.r.
»AVTOMONTAZA« LJUBLJANA TOZD KOVINARSKA VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1
Objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. 1 glavni projektant tehnoloških procesov
2. 1 pripravnik z visoko-šolsko izobrazbo strojne smeri
3. 3 KV proizvodne delavce ključavničarje
4. 2 KV proizvodna delavca kovinostrugarja
5. 2 KV proizvodna delavca avtoličarja
6. 1 PK proizvodni delavec ključavničar z izpitom za voznika viličarja
7. 3 PK proizvodne delavce ključavničarje
8. 2 PK proizvodna delavca kovinostrugarja
9. 1 delavka pomožnih dejavnosti (čistilka poslovnih prostorov). Pod tč. 1. se zahteva visoka ali višješolska izobrazba strojne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj.
Pod tč. 3. 4. in 5. KV ali PK izobrazba ustrezne smeri s 3 do 5 let delovnih izkušenj.
Pod tč. 6. PK izobrazba ustrezne smeri ali priučen določenih del z 1 do 1,5 let delovnih izkušenj.
Pod tč. 7. in 8. PK izobrazba ustrezne smeri ali priučen določenih del z 1 do 1,5 let delovnih izkušenj.
Pod tč. 9. 7 raz. osnovne šole jn 6. mes. delovnih izkušenj. Pod tč. 4. in 8. izmensko delo.
Poskusno delo traja: pod tč. I) 70 delovnih dni, pod tč. 3., 4., 5. in 9.45 delovnih dni, pod tč. 6., in 8. 35 delovnih dni. Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene prijave morajo kandidati — skupno z dokazili o strokovnosti — predložiti v 8 dneh od objave komisiji za delovna razmerja AVTOMONTAZA, TOZD KOVINARSKA, VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh po izbiri.
PREJELI SMO
Še »Poletni večer«?
iur rijeten večer na vrtu nove vrhniške gostilne »Pri Simonu« smo doživeli lež'r 0 s<*°t0' Vrhničani so se kljub majhni reklami v velikem številu ude-£*W te prireditve, ki smo jo skupaj z lastnikom gostilne in s člani ansam-
V'Edina beseda« poimenovali preprosto »Poletni večer«, niv ^r '5oln 'n vro^' '<uriar P°,en. strežno osebje prezaposleno, Tomaž na hlari'U' ^'na beseda se je trudila po svojih močeh, nekoliko standardno naš n'S0 9°stie za mizami — skratka »žur« na nivoju, kakršnih je v tem deri malem mestu malo. Ob polnoči pa se zabliska, zagrmi, zapiha hla-p ' v®trič... — ansambel je obveščen, da mora ob 24. zaigrati zadnjo Urjc®nr1' kar nas malo razžalosti, saj bi lahko goste zabavali še kakšno
frenfmf6 'e do9aJal° naPreJ, pa je pravzaprav razlog mojega pisanja: od ^ka, ko se je milica pripeljala z »marico«, in do nekako poltretje ure
zjutraj, ko so se prižgale baterije v rokah miličnikov in ko sta dva miličniška psa postajala vedno glasnejša in nestrpnejša.
Intervencija, ki se je zdela vsem mirnim gostom popolnoma odveč, je pokvarila cel večer. Kot član ansambla nisem imel nobegih problemov z miličniki, kot opazovalec pa sem se počutil nelagodno.
Pretirano vinjenih in vročekrvnih posameznikov nismo opazili cel večer. Ne pravim, da bi tak nastop milice bil upravičen, če bi si po stari (slabi) slovenski navadi »kri puščali"« ali pa vsaj steklenice na glavah razbijali, kričali, uničevali gostinski inventar ali drugo zasebno in družbeno imovino. Sorazmerno miren večer se je kaj klavrno končal. Ne vem, kakšni so bili razlogi, da je tudi nekaj mojih prijateljev končalo v intervencijskem vozilu, še Do-micelj je ostal brez svojega spremljevalca! Mogoče nesramen odgovor, prej nestrpnost službenega osebja vrhniške postaje milice.
Tujih turistov na prireditvi verjetno ni bilo, če pa je že kakšen bil, upam da je odšel domov pred polnočjo. Zakaj si tako mislim, ni treba posebej opisovati. Saj smo turistična dežela, mar ne?
Na koncu se zahvaljujem še za telefonske klice anonimnih oseb, ki so se pritoževale nad pretiranim hrupom in tudi pripomogle k zaključku večera. Sredi poletja smo, pred vrhuncem sezone, pa smo lahko kakšno soboto tudi malo glasnejši, saj je nedelja za večino nedelavna.
Upam, da to ni' bil prvi, hkrati pa tudi zadnji večer v tem gostišču, moje osebno pisanje pa naj ne razumejo kot napadalno in žaljivo.
DEJAN MESEC
Prispevki za mrliško vežico
Z urada krajevnih skupnosti Vrhnike so nam posredovali sporočilo, da krajani še vedno nakazujejo denar za izgradnjo mrliške vežice. Tako je Marija Leve s Stare ceste namesto venca za pokojnim Jožefom Tršarjem poklonila za gradnjo vežice 3.000 dinarjev.
Svoj prispevek pa so nakazali na račun KS: Vintar Jože in Alojzija iz Ulice 6. maja 10, Branko Fabjan z Lošce 13 in Jože Brenčič s Klisa 29.
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta
Jožeta Gregorka
iz Sinje gorice
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala doktorju Kogoju za zdravniško pomoč na domu in sestram Zdravstvenega doma na Vrhniki. Hvala kaplanu za lep pogrebni obred ter gasilski enoti v Sinji gorici za pomoč.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože in sestra Jerica z družino.
ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi naše drage
Tonči Štrukelj
z Loga
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, izrekli sožalje in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo vodstvu, tovarišicam in učencem OŠ Log — Dragomer, govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru za zapete pesmi in kaplanu za lep pogrebni obred.
Vsi njeni
Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer — Lukovica ima novo vozilo z gasilskim topom. Za našo občino je to pomembno posebno ob morebitnih elementarnih nesrečah. Novi gasilski avto je gasilcem svečano izročil komandant občinskega štaba civilne zaščite Lovro Novin-šek. Vozilo je vredno nekaj več kot 5,5 milijonov dinarjev.
X. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE EKIP CIVILNE ZAŠČITE
Ekipa IUV je dobro usposobljena
V okviru praznovanja 40-letnice Rdečega križa Slovenije je bilo 16. 6. 1984 v športni dvorani Marof v Novem mestu X. republiško tekmovanje ekip civilne zaščite v prvi medicinski pomoči, ki ga je skupno z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo organizirala Skupščina Rdečega križa Slovenije.
Vrhniko je zastopala I. ekipa Industrije usnja Vrhnika, ki je pred tem zmagala na občinskem tekmovanju. Ekipo so sestavljale: Natalija Medic, vodja ekipe, Dragica Petkovšek, namestnik, Valburga Vrbančič, član, Irena Mlakar, član, Ivanka Jonke, član in Andreja Štrumber-ger, član.
Na tekmovanje so se skrbno pripravljale. Ekipo sta strokovno usposabljala tovariš Levic in tovarišica Zdešarjeva v sodelovanju s tovari-šico Staretovo.
V Novo mesto smo prispeli okrog 7. ure. Ob 8. uri je bilo najprej preverjanje znanja v triaži (ocenjevanju teže poškodb), za tem pa je bilo
ob 10. uri tekmovanje v praktičnem delu, kjer so ekipe (po trojkah) »reševale« raznovrstne poškodbe ter poškodbe, ki jih je povzročilo radiološko, kemično in biološko orožje. ■ Tekmovanje je bilo naporno, posebno še za tiste, ki so delali v posebnih zaščitnih maskah, pa tudi brez treme ni šlo.
Predstavnice naše ekipe so tako triažo kot praktični del dobro opravile. V hudi konkurenci so zasedle odlično 12. mesto z majhnim zaostankom v točkah in času za zmagovalno ekipo iz Novega mesta.
Omeniti velja, da so se naše tekmovalke dr-žalePravil za tekmovanje ekip prve medicinske pomoči Rdečega križa in civilne zaščite in tekmovale v predpisani uniformi CZ z ustreznimi terenskimi čevlji, kar pa ne velja za večino ostalih ekip, med drugim tudi za zmagovalno. Na tekmovanju so namreč odločale sekunde — in ne samo to. Verjetno bi se tudi naše tekmovalke v »adidaskah« bolje počutile tako med samim tekmovanjem kot tudi cel naporen dan!   M. N.
Marko med svojimi
Mnogo mladih ljudi je del svojih dni preživelo v mestu ob izviru Ljubljanice. Mnogi od njih še prihajajo, da bi se srečali s svojimi starešinami in prijatelji. 14. julija, ob obletnici ustanovitve prve tankovske brigade, smo srečali Marka Ermeniča iz Bačkega Monoštra.
»Srečo sem imel, da sem služil vojni rok v letih 74—75, ob 30-letnici ustanovitve prve tankovske brigade. Tako sem prišel čez deset let, da bi se srečal z ljudmi, s katerimi sem živel in delal, da vidim svojega komandirja. Želja se mi je izpolnila, našel sem tudi komandirja, v katerega vozilu sem bil vozil.«
Starešina Zvonko Lalič ni skrival zadovoljstva: »Marko je bil eden od vojakov, ob katerem sem tudi jaz kot starešina nekako dozoreval. Moram priznati, da me je s svojim obiskom presenetil. Seveda je vedno dobrodošel v naši sredini.«
V pogovoru smo izvedeli tudi za majhno skrivnost. Marko Emerič je prvi vojak, ki si je prislužil značko vzornega vojaka. Tako je z njegovim imenom povezana bližja preteklost enote.
»Mislim, da ni ponosnejšega človeka od mene: Značko čuvam kot svetinjo, ki me spominja na dni, ko sem služil vojni rok, zame je bil ta čas šola življenja.«
Praznovanje na Vrhniki se še ni končalo, koje Marko odšel, da bi še ujel vlak za Subotico, kjer dela na mejnem prehodu kot carinik. Dve noči je preživel na poti, en dan na Vrhniki, potem pa spet na pot na jugoslovansko-madžarsko mejo. Toda želja, da bi obiskal Vrhniko, je bila močnejša od utrujenosti in dolge poti.
Ob slovesu je dejal: »Na svidenje, tovariši, če ne prej, se vidimo ob petdesetem rojstnem dnevu naše enote!«
M. A.
Pišem diplome, priznanja, čestitke in polivale v gotskih ali antičnih verzalijah, v pisavah renesanse, baroka in razne novejše pisave.
Zainteresirani se lahko Zglasijo vsak popoldan na naslov:
Betka Logar
Log, Rimska cesta 7
61351 Brezovica
Bife »RAČKA« Drenov grič
Takoj sprejmem dekle za strežbo.
Pestro delo društva invalidov
Od svojih začetkov delovanja pa do danes, se je v sorazmerno kratkem obdobju organizirano vključilo v društvo invalidov Vrhnika, ki ima sedež na Klisu 6-1, precejšnje število invalidov.
Iz programa dela, ki si ga je društvo zastavilo na občnem zboru v februarju mesecu tega leta in vsebuje dejavnosti, kot so socialne-rehabilizacijska, rekreacijsko-športna in kulturno-izletniška, si je Izvršni odbor društva invalidov Vrhnika prizadeval v poletnem času izpeljati program, iz rekreacijsko športnega in kulturnoizletniškega področja.
Tako so se člani društva udeležili tekmovanja v balinanju v Postojni, kjer je ekipa Vrhnike v močni konkurenci zasedla četrto mesto.
V kegljanju so se 16.6.1984 na Vrhniki pomerila društva notranjske regije, kjer je naša ekipa osvojila tretje mesto, v Cer-knicipa so strelci zasedli tudi tretje mesto v ekipnem tekmova-* nju na srečanju invalidov notranjske regije.
Po programu koordinacijskega odbora društev invalidov notranjske regije, ki vključuje društva iz občin Vrhnika, Logatec, Cerknica in Ilirska Bistrica (Postojna se je priključila obalni regiji), da vsako društvo pripravi tekmovanje iz športne panoge in sicer balinanja, kegljanja, streljanja in šahiranja na svojem območju, se bodo tudi ekipe našega društva udeležile teh tekmovanj, ki bodo izvedena do jeseni 1984. Naše društvo je svojo obveznost izpolnilo. Tekmovanja bodo v kegljanju v hotelu Mantova, kjer je bilo junija in je lepo uspelo v zadovoljstvo vseh udeležencev.
Tudi program izletništva društvo uspešno izvaja, saj je gotovo najbolj priljubljena oblika delovanja za vse invalide naše občine. To potrjuje zlasti dejstvo, da so razpisani izleti oziroma prijave izpolnjene in se dogaja, da brez dodatnega prevoza vsem niti ne bi mogli ustreči.
Tako je bil 26. maja organiziran izlet v Logarsko dolino z ogledom Savinskega gaja v Mozirju in Slapa Rinke, na jasi blizu hotela Logarska dolina pa so se udeleženci izleta pokre-pčali na organiziranem pikniku in za mnoge je dan kar prehitro minil.
30. junija so se člani vrhniškega društva udeležili srečanja invalidov notranjske v Cerknici, kjer pa je slabo vreme preprečilo, da bi gostitelji iz cerknice pripravili prireditev na Slivnici. Vendar je bilo tudi v veliki menzi Bresta dovolj prostora za vseh 450 udeležencev srečanja. Cerkničani so se res z vsem izkazali, saj je bilo vseskozi vzdušje izredno prijetno in veselo. Razšli so se z željo, da bi se taka srečanja še organizirala in zbliževala invalide med seboj.
Za izlet, ki bo 15. septembra 1984 v Kumrovec in Čate-ške toplice pa društvo obvešča vse zainteresirane, da pohitijo s prijavami, saj bomo na društvu vpisovali samo do vpisne številke 50.
Toliko o dejavnosti društva invalidov Vrhnika na športno rekreacijskem in izletniškem področju v letošnjih poletnih mese-. cih. V jesenskem času pa bo društvo delalo predvsem na dokončnem izvajanju socialno-rehabiljzacijskega programa, zastavljenega za letošnje leto. M. N.
V zibelki Rdečega križa
V Gradcu v Beli krajini, v grajskem parku, smo se 17. junija 1984 zbrali, da slovesno proslavimo 40-letnico obnove in delovanja Rdečega križa in ustanovno skupščino, ki je bila pred 40 leti v tem kraju. Osrednje prireditve s kulturnim programom so se poleg aktivistov Rdečega križa iz vse Slovenije in gostov iz drugih republik udeležili tudi ugledni predstavniki družbenega in političnega življenja republike.
Z Vrhnike se je prireditve udeležilo 15 aktivistov RK. Na prireditvi so bili podeljeni tudi zlati znaki, najvišja priznanja RK Slovenije, in pa jubilejna priznanja RK. V imenu nagrajencev se je
zahvalil Sergej Kraigher in ob tem poudaril pomembno vlogo te' človekoljubne organizacije.
Udeležencem srečanja je bila predstavljena tudi knjižica — zbornik o začetkih in razvoju Rdečega križa pri nas, ki jo je pripravila Ivica Znidaršič.
Po zborovanju so v kulturnem domu odprli muzejsko zbirko RKS, ki jo sestavljajo predvsem dokumenti, zbrani po belokranjskih vaseh. V stari šoli pa so uredili postajo Rdečega križa z materialom za primer elementarnih in drugih nesreč in se tako skromno oddolžili za delež Bele krajine v narodnoosvobodilnem boju, ko so tu gostovali nekateri pomembni člani nove ljudske oblasti. m. n.
Z V v a
S' Z'
d
rr n P o r; n
Prijave za male melioracije
Kmetijsko-zemljiška skupnost občine Vrhnika obvešča vse kmete, člane KZ Vrhnika, da ima tudi v letošnjem letu planirana sredstva za male melioracije. Po sklepu Izvršilnega odbora z dne 13. 8. 1984 bo KZS financirala 50% investicij. Pismene prošnje z opisom proizvodnje na teh površinah in s kratkim opisom potrebnih ureditev zemljišč pošljite do 30. 9.1984 na pospeševalno službo KZ Vrhnika, ki bo v skladu s proizvodnimi plani KZ odobrila vaše vloge. IO KZS OBČINE Vrhnika
F
Servis za gasilne aparate Koren Vera
Dolina 15, Lukovica 61351 Brezovica tel. 313-208
Delovne organizacije, hišni sveti, zasebniki, krajani!
Za brezhibnost gasilnih aparatov vam jamči specializirani servis gasilnih aparatov Koren, Dolina 15, Lukovica, Brezovica tel. 313-208!
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac., Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko teh--nični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 — Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
Gostitelji organiziranega obiska lovcev so bili lovci LD Vrhnika
Gostje vrhniških lovcev v Bistri
Tehnični muzej Slovenije, ki domuje v muzejskem gradu v Bistri, ima eksponate izjemne vrednosti. Tudi lovski muzej vedno znova očara vsakega obiskovalca. Posebno zanimive so lovske trofeje pa zbirke lovskega orožja, eksponati prepariranih živali med fotografijami, ki nas postavijo v njihovo pravo življenjsko okolje.
Razstavo obiskujejo lovske družine ne samo iz Slovenije, ampak tudi od drugod.
S posebnim zanimanjem si obiskovalci ogledajo tudi del muzeja, posvečen ljubiteljem narave, predsedniku Titu in Edvardu Kardelju.
M. A.
ISKRA — Industrija izdelkov za široko potrošnjo, n.sol.o.
TOZD Tovarna antenskih naprav, n.sub.o.
Vrhnika, Idrijska c. 42
Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VODJA VZDRŽEVANJA IN ODDELKA
1. VODJA VZDRŽEVANJA IN ODDELKA SESTAVNIH DELOV IZ PLASTIKE
Pogoji: — 4-letna srednja šola strojne smeri,
— 3-leta delovnih izkušenj na podobnih delih,
— poskusno delo traja 60 dni.
2. KONTROLOR PROCESA
Pogoji: — 3-letna poklicna kovinarska šola,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo traja 60 dni.
3. ORODJAR — za izdelavo orodij za brizganje plastike ter rezilnih.orodij — 2 delavca.
4. KLEPAR
Pogoji: — pod tč. 3 in 4 — 3-letna poklicna kovinarska šola,
— zaželena nekajletna praksa,
— poskusno delo traja 60 dni.
5. POMOŽNI DELAVEC V ORODJARNI — 2 delavca
6. DELAVKE NA MONTAŽI
7. DELAVEC V GALVANI
8. POMOŽNI DELAVEC ZA OPRAVLJANJE NALOG VRATARJA-ČUVAJA TER razna dela v skladišču in proizvodnji
Pogoji: — pod 5, 6, 7 in 8 — 8 razredov osnovne šole,
— poskusno delo traja 30 dni.
Za opravljanje vseh delovnih nalog združujemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je mogoč takoj!
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA, TOZD Tovarna antenskih naprav, Vrhnika, Idrijska c. 42 — za komisijo za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
~> N Ireb
Pop
mer
£et
SlOf
stre den trefc
r^-lahl
Prei
8l0|
D ram nek nih kon obe žev osr fno pre