letni pomorščak Joseph B. Ladd in i 191etna gdč. Ella Miehlkc; polegj teh žrtev je bilo tudi vet* ali manj dejo italijanski jo na tla gumi ji 1951 W. T«Ufon: 2487 G January ■ •A m ACCEPTANCE FOR at Chicago, CATHOLIC UNION Illinois, under the Act of August 24, 1912. WeeWy'^the^U^tS States of America. ImumI •▼•ry Wednesday SiiAscription price: For members,yearly .$0.96 For nonmembers.. .$1JK> Foreign Countries.. $2,00 ! OFFICE OF ; PUBLICATION: 1951 W. 22nd PUm, Chicago, ID. Telephone: Canal 2447 No. 36. štev. 36. Ameriške vesti. MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE fi ' i liiif P Chicago, IB. Ne pozabite, da je 12. september registracijski dan! Praznovanje registracijskega dneva. Washington, D. C. 7. sept. — General Crowder, vrhovni profos izdeluje načrte, da naj bi se dan 12. septembra (registracijski dan) obhajalo^širom držav kakor posebni patrijotični praznik. Ker se bo moralo ta dan registrirati nad 13,000 moških, v starosti od 18.—21. in od 31.—45. leta, bo vsled tega skoro vse delo počivalo za nekaj časa. Bazne državne in mestne oblasti bodo izdale v kratkem oklic, na ljudstvo, da naj ta dan razobesi ameriške zastave in da naj se udeleži lokalnih partrijotičnih demonstracij, ker bodo ta dan igrale po cestah razne civilne in vojaške godbe. Registracija se bo vršila dne 12. septembra od 7. ure zjutraj, do 9. are zvečer. RAZDELBA REGISTRIRANCEV PO RAZREDIH. Washington, D. C. 9. septembra. — Povodom bližajočega se popisovanja, ali registracije, vršeče se dne 12. septembra t. L bo izdat državni vojni department zopet slične izpraševalne pole (questionnaire) vsem registriran-cem v izpolnitev. Na podlagi teh pol se bo razdelilo registrirane« v 5 različnih razredov, razred 1—5. Naborniki I. razreda bodo najprvo vpoklicani pod zastavo: tem sledijo naborniki II. razreda itd. Pred vsem se bo gledalo na vpoklic prvih treh razredov; re-gistriranci 4. in nekaj 5. razreda, bodo vpoklicani le v skrajni sili. Razred I. v ta razred spadajo: % Samci, brez kakih sorodnikov, katere bi podpirali. Oženjeni, z otroci, ali brez o-trok, ali očetje otrok brez matere, (vdovci), ki iz navade niso skrbeli za sv'ojo družino. Možje (oženjeni), odvisni na pomoč svoje žene. Oženjeni, z otroci, ali brez o-trok, ali očetje otrok brez matere (vdovci); moški, kojih delo ni neobhodno potrebno pri oskrbovanju družine, če je družina popolnoma neodvisna od njegovega zaslužka. Neizvežbani in nepotrebni poljedelski delavci. Neizvežbani in nepotrebni in-dustrijski delavci. Registriranec, ki ni navedel ni-kake oprostitve od vojaškega službovanja. Registriranec, ki ni izpolnil, ter predložil "questionnaire" pol v slučaju, da ne bo zahteval oprostitve. Registriranec, ki ne zahteva oprostitve in ki ne spada v ni-kak, izmed gorinavedenih razredov. Razred 2. Oženjeni moški z otroci, ali vdovec z otroci kjer niso njegova žena, ozir. otroci popolnoma odvisni od njegovega zaslužka, pod pogojem, ker imajo druge važne dohodke za preužitek (nevpoštev-si zaslužek, ali dohodke dela ka-tre ima žena) če bi taka družina vsled pomanjkanja takega re-gistriranca ne trpela nikake škode pri priživljanju. Oženjeni moški bpez otrok, ko-jegažena — čeravno opravlja registriranec kako koristno (useful) delo — ni pred vsem navezana na njegov zaslufek pri preživljanju vsled tega, ker žena o-pravlja sama kako posebno vrsto ker je telesno zdrava za o- pravljanje tega dela. Ozir. se tudi Pivovarne bodo zaprte s 1. na okoliščino, če bi se dobilo za tako ženo kaj primernega dela, da bi se lahko sama pošteno i* brez hudega trpljenja preživljala. Potrebni, vešči poljedelski delavci pri potrebnih, (važnih) poljedelskih podjetjih.) Potrebni, vešči industrijski delavci pri potrebnih (važnih) industrijskih podjetjih. Razred 3. Moški z irelastnimi nedoletni-mi otroci, ki so navezani nanj za preživljanje, v slučaju če tak moški nadomešča stariše dotičnih otrok. Moški, ki ima že priletne in bo-iehne stariše, za katere skrbi. Moški ki ima brate in sestre brez pomoči, za katere skrbi. Okrajni in mestni uradniki. Zelo izvežbani ognjegasci ali policaji v javni službi. Potrebni carinski uradniki. Potrebni uslužbenci Združenih držav pri pošiljatvi pošte. Potrebni izumitelji in delavci v orožarnah in arzenalih Združenih držav. Potrebni nastavljenci v službi Združenih držav. Potrebni namestnik, drug, ali nastavljeni vodja kakega važnega agrikulturfiega podjetja. Potrebni specialni tehniki, mehaniki in eksperti pri važnih industrijskih podjetjih. Potrebni vodja (drug) kakega vainega industrijskega podjetja. Razred 4. Moški, kojega žena, ali otroci so popolnoma odvisni od njegovega zaslužka in podpore. Mornarji, zaposleni na morju pri kaki privatni parobrodni družbi v Združenih državah. Potrebni edini vodje, ki imajo v oskrbi kako potrebno poljedelsko podjetje. Potrebni, edini vodje, ki imajo v oskrbi kako potrebno industrijsko podjetje. - Razred 5. Uradniki — zakonodajni, ekse-kutivni ali sodnijski, bodisi Združenih držav, države, teritorija ali distrikta Kolumbije. Regularno in pravilno posvečeni duhovniki raznih verskih sekt. Dijaki, ki so se dne 18. maja 1917, ali dne 20. maja 1918 na-prej pripravljali *a duhovski stan v kakem priznanem seineni-šču, ali bogoslovci, ali dijaki, ki so se od 20. maja 1918 naprej pripravljali za poklic zdravnika na kaki priznani zdravniški šoli. Osebe v vojaški ali mornarnični službi Združeni^ držav. Sovražni inozemei (Alien enemy). Tu živeči inqzemec (ne sovražni), ki zahteve oprostitev od vojaščine. Osebe, popolnoma in stalno telesno in duševno nezmožne za vojaško službo. ^— Osebe, moralično nesmožne za vojaški stan v Združenih državah. Licenzirani pilotje, zaposleni v svojem poklicu. SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. (bra (September) 1918 Leto IV. Volume IV. brom. Washington, D. C., 6. sept. Vsled vojne bo že letos s i: d fbrora izdelovanje piva pošt prepovedano. To vest je danes naznanila d na živilska uprava po dov konferenci med predsednikoni sonom ifi zastopniki kut4ff£ vilske in železniške administracije že potem, ko je bila tozadevna predloga v senatu sprejeta z 45 proti 6 glasovi. < Vlada hoče uvesti splošno j bicijo vsled več tehtnih vzrokov. Prvič se bo z'odpravo varenja pi-ve prihranilo mnogo žita in premoga. Tako bo tudi več delavefcv na razpolago »a druge valtie in -dastrijske stroke. Na boljšem bodo tudi železnice, ker ne bodo več tako zaposlene s prevažali jeni piva iz kraja v kraj. Na podlagi na red ne prohibicij-ske postave se bo moralo prenehati z izdelovanjem piva in vina šele a 1. majem 1919; vendar lahko živilska administracija, aH predsednik Wilson zatvori v;se pivovarne že letos po 1P decembru iz važnih razlogov. Nova prohibicijska postava bo ostala v veljavi le za dobo vojne ali do tedaj, ko i« nasi vojaki povrnejo nazaj s francoske fronte. Eksplozija bombe v zveznem pd-T slopju v Chicago. Danes teden, dne 4. t. m., popoldne ob četrt čez tretjo uro je nek zločinec vrgel bombo pri vhodu poštnega poslopja na Adame St., ki je na mestu eksplodirala z velikim pokom. Vsled te razstrelim j ka, poročnika in enega sarženta na vsakih 500 tukaj interniranih vojnih ujetnikov. S pošiljanjem teh vojnih ujetnikov preko vode se bo v kratkem pričelo. Bojna ladja "Mount Vernon" torpedirana. Washington, D. 0., 8. sept. — Dne 5. sept, je neka nemška sufc-marinka torpedirala bojno ladjo •Mount Vernon", kakih 200 milj oddaljeno od neke francoske lu -ke. Vsled te razstrelbe je bilo u-bitih 35 pomorščakov, večinoma kurjačev in strojniko.v; ostali j)ot-niki so se pa vsi rešili, ker jc dospel "Mount Vernonše pravočasno do obrežja, čeravno bolj hudo poškodovan. Bojna ladja 4 4 Mount Vemon" je bila preje last North German Lloyd parobrodne družbe pod imenom Kronprinzessin Cecilie", katero je vlada Združenih držav zaplenila kmalu po napovedi vojne. "Mount Vemon" se je vračala nazaj v Ameriko z bolj malim številom potnikov. Na tej ladji se je nahajal tudi zvezni senator James Hamilton Lewis iz države Illinois, ki pa ni nič poškodovan. so bile na me^tU ubite štiri osebe: 751etni postili klerk Eof Kol k o W, pismonoša Wm. H. Wheeler, 22- ranjenih še 30 drugih oseb. Neka ženska je par minut pred razstrelbo opazila nekega neznanca, ki se je obotavljal na onem me» stu; pod pazduho j^držal zavito šivutljo v primerni velikosti za kako bombo. Takoj zatem, ko je neznanec prižgal amodko, se je začu-lo grozen pok izstreljene bombe. Navedena ženska je dala policiji natančen opis onega osumljenca v svrho z3oifd»- vanju in a ret Kije Tekom zadnjih gedem dni ^»o oblasti aretirale že več 100 oseb, katere imajo na sumu, da so v .v»»zi s tem bombnim atentatom. Vobčc sedi, da je to peklensko delo izvršil kak pristaš I. to pa iz maščevanja, ker je i/i.o te did obsojenih 93 članov označene Organizacije z W. D. Haywo dom na čelu. Foiicija misli, da mv že pravega ;:iocmca pod kljiutM v e-Sebi privatnega Haywood j ve gA tajnika. $40,446 vojnih stroškov na minuto. Washington, D. C., 6. sept. — znašali skupni vojni stroški za pretečeni mesec (avgust) $1,805,-513,000, kar pride povprečno $40r-446 na eno minuto. Vojni izdatki . . "< v avgustu so se povečali za 200 Osfebe, katere se je odslovilo iz bilijonov dolarjev v primeri z voj-armade na podlagi tujega poda- izdatki, minulih mesecev. Od ništva, ali na diplomatsko zahtevo. Podaniki in državljani onih so-bojujoČih se držav, ki so se pridružili arhiadi takih držav na ppdlagi določb medsebojne -pogodbe med ono državo in Združenih držav ako tudi t>na država deluje v jednakem smislu.. Podaniki in državljani nevtralnih držav ki so imeli prvi ameriški papir, pa so to izjavo preklicali na podlagi zakona z dne 9. julija 1918 in na podlagi službenih predpisov za odbiranje nabornikov • Italijani zalagajo Jugoslovane s strelivom. Rim, Italija. — Iz Ženeve javljajo, da je prišel tamkaj neki duhoven iz Ljubljane, kateri je po. vedal poročevalcu lista "Tribuna de Geneve", kako italijanski avi-jatiki oboružujejo prebivalce na Kranjskem in Hrvaškem za revolucijo proti Avstriji. Duhoven je dejal: "Ponoči pri-eroplani in meče-gumijaste žaklje, v katerih je po petdeset razloženih pušk, ki se hitro zlože skupaj. Puške so namenjene slovenskemu ljudstvu, ki se potihoma pripravlja za ustajo proti Avstriji. Na Dunaju vedo nekaj o tem, vsled česar je vlada silno razburjena. Drugi večji eroplani prinašajo zavoje s strelnimi naboji za puške. Zjutraj so izginili vsi zavoji in žaklji. Kmetje so jih hitro pobrali in poskrili na varnem mestu. Nekaj časa se je to godilo brez vednosti avstrijskih oblastnikov, toda kmalu so pa oblasti izvedele in ^kazale prebivalstvu, da mora takoj oddati, puške in municijo. Do dneva, ko sem jaz odšel iz Ljubljane, se ni nihče zmenil za ukaz vlade in zdi se mi, da ne bodo dobili niti ene puške." Od časa do časa prihajajo vesti o italijanskih poletih na Kranjsko in Hrvaško. Italijani trosijo letake v slovenskem in hrvaškem jeziku ne samo na Ljubljano in Zagreb, temveč tudi na Karlovec jo kaj živeža. Sestradano ljudstvo je temu stotniku tožilo, da >< mora preživljati s samo kolerabo, peso in repo, ter da niso imeli že Iri tedne grižljaja kruha v ustih. Stotnik Rosetti je ponudil nck; starki 10-kronski bankovec, katerega ni hotela vzeti, češ, da nii.i za denar ne more kupiti kru a. Predno jc vlak oddrdral z one postaje, jc policija vse potnike preiskala, če imajo kaj avstrijskih časnikov, ali knkib sumljivih listin pri sebi. Umikanje Nemcev na francoski fronti. London, Anglija, 6. sept. — Francozi in Amerikanci se uspešno dalje pomikajo na 50 milj dolgi fronti v 'Aisne okolici, kjer so si osvojili več sovražnega ozemlja in dosti'Važnih sovražnih pozicij. To je najbolj važno današnje uradno poročilo iz glavnega vojnega stana. Sovražnik se umika sedaj že na 150 milj. dolgi fronti; na južni sfrani se bodo morali Nemci u-makniti nazaj preko Ohemin des Dames. London, Anglija, 6. sept. — Angleške čete so danes zavzele Neuve Capelle in Bussu; naše vojaštvo se sedaj pripravlja za utid-be na stari nemški fronti iztočno od teh mest in na naših nekdanjih pozicija h Mizo Fattrjuissarta Angleži so se tudi naprej pomaknili severozapadno od Armen- zaj do .sedaj že 82 odstotkov izgubljenega ozemlja. Najlepšo primero nemškega poraza nam svedo-čijo sledeče številke: Nemci so rabili za ofenzivo 118 dni; zavezniki pa SO. Nemci se i)a-fcrajo, da so dobili v tem času 20$ tisoč vojnih ujetnikov; Foch pa dokaže, da jih je ujel v 50. anen 150,000. Nemci so baje zaplenili 2550 topov, zavezniki pa 2200. Nemci so si prisvojili 2550 št ir jaških milj tujega ozemlja, zaveziy-l:i so si pn pridobili nazaj v tem času 2450 štirjaških milj. — Kaj-zer, le praskaj se za ušesom! Velike izgube Nemcev. Pariz, Francija, 9. sept. — Navzlic hudim porazom, katere so zadnji čas doživeli Nemci, imajo leti še precej močno armado na zapadu. Računa se, da je preostalo od 245 divizij še okrog 200; vendar so pa te divizije zelo oslabele. Od začetka letošnje ofenzive v marcu, je padla njih rezerva samo še na kakih 50 divizij. Iz tega se sklepa, da so Nemci izgubili vse svoje številne čete, katere so premestili na zapadno fronto iz Rusije. V obče se sodi, da znaša skupno število izgub Nemcev v tem času okrog 1,200,000 mož. Uspešna vožnja. London, Angiija, 9. sept. — Morn%riea cut čutnih zaveznikov, lil se nahaja v evropskem vodovju, je najbolj ponosna na ameriške rušilce, ker ač pa samo letake. Nem&ki listi, ki so v službi vlade, pa silno ropočejo proti Jugoslovanom, očitajoči jim zvezo z Italijani. Najhujše razsaja dunajska krščansko-socialna "Reichspost", ki napada vlado, zakaj da ne stori ničesar za potlačenje jugoslovanske propagande. Žalostna slika iz Avstrije. Pariz, Francija. — Ko je dospel te dni semkaj službenim potom rumunski stotnik Rosetti, je pripovedoval časnikarjem, kaka lakota vlada med ljudstvom na Dunaju. Vozeč se skozi postajo Hitzing pri Dunaju, je stalo tedaj na postaji nad 300 žensk in otrok, ki so prosili potnike, da naj jim podan- tieres, dalje pri Peronne, Fosse, j0 SV0j0 sIužt)0 pri spreinjjevanju Nurlu, Athiens in Doignt. -Feldmaršal Ha igo ve čete so prekoračile danes na celi fronti Canal dh Nord, izjemši ozemlja v bližini Navrincourt severno do Scarpe. St. Quentin obkoljen. London, Anglija, 8. sept. — Danes se 'borijo zavezniške čete zopet na ozemlju, na katerem so stale pred veliko nemško ofenzivo meseca marca tekočega leta. Sovražnik se je moral umakniti na celi črti za dve milji," osobito pa še v Pikardiji in ob reki Aisne. V znanem Havricourt gozdovju, važni postojanki v bližini Cambrai ni nobenega sovražnega vojaka več; na južni strani se pa nahaja feidmaršal Haig samo še 6 milj oddaljeno od St. Quentina. St. Quentin ,eno izmed najbolj važnih točk bo gotovo v par dneh že v naših rokah. Amerikanci podijo Nemce čez reko Aisne. Pariz, Francija, 7. septembra. —Na 60 milj dolgi črti od Peronne do Chauny in severno od Sois-sons so danes Amerikanci s pomočjo Francozov potisnili sovražnika nazaj za 4 milje. V tem boju je danes sovražni!* izgubil 30 manjših sel in vasi. Nemci se umikajo preko reke Aisne v velikem neredu in begu. Četrta obletnica zmage ob Marne. Pariz, i^rancija, 5. sept. — Danes je četrta obletnica velike bitke in zmage ob reki Marne, s katero se je rešilo- Pariz in celo Francijo pred nemškim vpadom. Današnjo obletnico te zmage se obhaja na celi fronti z velikim navdušenjem psobito vsled 'tegh, ker zavezniki vedno bolj in bolj zmagujejo. V odločilni bitki. Svoječasno se je nemški feidmaršal von Hindenburg izrazil, da se bije odločilno bitko za centralne zaveznike na zapadni (frmeo -ski) fronti, kjer stojijo ti zavezniki močno kakor skala. Pomislimo pa, kako se vodi to odločilno bitko dandanes. Tekom letošnjega leta je feidmaršal Foch dosegel še enkrat toliko, kot Nemci ves čas. Foch si je pridobil lia- transportnih ladij. Ti ameriški ruši l<*i so varno spremili letos od 1. aprila do 30. junija samo iz enega kraja v drugega nič manj kot 773 transportnih ladij in 1763 tovornih parnikov. Vse to se je vrši lo brez kake najmanjše ne.sreče od strani nemških potapljač. Konec vojne Amsterdam, Holandsko, 9. sept. — Veliki turški vezir Talaat paša, mudeč se sedaj na Dunaju, je bil vprašan po poročevalcu "Neue Freie Presse", kaj misli glede zaključka vojne. Paša je nato cd govoril, da je za trdno prepričan, dr* bo konec sedanje svetovne vojne že letošnjo jesen, ali tekom bližnje zime. a "Rdeči gardisti" 'na krvavem delu. Petrograd, Rusija, 9. sept. — Uradno se poroča, da s'o "Rdeči gardisti', 'dosedaj umorili že 512 protirevolucionarjev, vpoštevši 10 članov Desne social, revolucionarne stranke. To krvavo delo se je izvršilo iz maščevanja i/ad u-morom Mojzes Tritzkij-a, načelnika petrograjskt* komisija za odpravo protirevolucije. Boljševiki in Rdeči gardisti i-majo še nadaljnih 121 oseb zaznamovanih, katere čaka enaka smrt za, najmanjše protirevolucionar-no gibanje. Med temi je označen tudi veliki vojvoda Verhovski, bivši vojni minister pod Kerenjski-jevo vlado; princ Šahkovskij, bivši minister za javna dela; številno bankirjev, srbskih častnikov, generalov in časnikarjev. V Smolensku je bilo te dni u-streljenih 34 zemljiških posestnikov in bivši moskovski arhiman-drid Makarev. Te je zadela smrt, ! ker so bili obtoženi zarote in po-l skušenega umora sedanjega vodje boljše vi kov — Lenin-a. Dne 4. sept. je bila ustreljena Dora Kaplan, ki je skušala Lenina ustreliti. Glede Lenina krožijo tukaj vesti, da ne bo vsled prizadetih ran nikdar okreval. Jutri, dne 12. septembra je re gistracijski dan! Domovina vas kliče, da se jutri registrirate! Podpifiite, izreSite in odpoSljite ta kupon takoj! (M«l' fevdalnih protidemo , ki to v - ke slovenski ©svetniki iz - rike in Rusije, ki stoje s j Vi, A/me- ■.. macedo _11 K. S. K. J. y Allegheny, Stem priporočam članom našega društva, da bi se bolj redno u-deleievali mesečnih sej in da bi bolj točno plačevali svoj ases-n\ent. Pri tem noram priznati, da Ima društvo tudi dobre člane, ki se redno udeležujejo «ej in točno plačujejo društvene ase§mente. I-mamo pa tudi nekaj onih, ki so zelo malomarni pri plačevanju a-sesmentov. Naj bo torej s tem enkrat za vselej povedano vsemu članstvu našega društva, da, katerim bom pisal zaradi ase m. dolga pred sejo ako mi dotičnik ne bo odgovoril, ali poslal denarja, ali se na drugi načiri\ opravičil, bo vsak tak član suspendiran iz društva. Od .sedaj naprej bomo strogo pazili na red in težnost pri našem društvu. Zaeno priporočam tudi očetom in materam, da bi točno in pravočasno plačevali asesmente Mladinskega oddelka, ali za svoje o-troke. Končno opozarjam še vse one, ki mi še niso oddali svojih velikonočnih »povednih listkov, da naj jih oddajo na prihodnji seji, ker drugače bodo po Jednotinih pravilih suspendirani iz društva. Sobratski pozdrav John Thomas, tajnik. Podpisani K.* fe- KiJL štva sv. Štrf J. Z od K. S rokov za odstop imam nji vzrok je, ker me je štveni člau na seji obdolžil, da roki na krvavih IZ UKADA TAJNIKA. dr. sv. Alojzija it. 52. K. S. K. J. v Indianapolis, Ind. Vsem članom našega društva, posebno onim na potnih listih se naznanja, da z drugim mesecem dne 6. oktobra nastopi svojo službo novi društveni predsednik in tajnik, ki sta bila izvoljena na zadnji seji. Predsednik Anton Se-kula stanuje na 772 N. Warman Ave., tajnik Jos. Urajnar pa na 2820 Calvelage Str. Ker sem opozoril že večkrat in dolžnost me veže da moram zopet opozoriti vse one stariše, ki imajo zavarovane svoje otroke pri našem društvu oz. Jednoti, da kadar plačujete asesment, prinesite s seboj tudi otroške kujižice, da more tajnik potrditi vplačilo v otroški oddelek. Ako se knjižice pusti vnemar in se zgodi slučaj smrti, naj si sitnosti sam sebi pripiše, ker tajnik nobeden ni odgovoren za napake, ki jih člani sami store. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. John Matelič, bivši tajnik. NAZNANILO. Naznanjam vsem oddaljenim članom društva sv. Antona Pa-dov. št. 71. Crabtree, Pa., .da je zopet nemila smrt ugrabila iz naše sredine svojo žrtev in sicer našo sosestro Margareto Tome. Zaspala je v Gospodu dne 31. avgu št a zvečer ob pol 7. uri pre videna s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb se je vršil dne 2. sept. zjutraj. s sveto mašo zadušnico; po sveti maši smo jo položili v blagoslovljeno zemljo na katoliško pokopališče v Oreensburg, Pa. Prav lepo in prisrčno se zahvaljujemo vsemu občinstvu za tako številno udeležbo pri pogrebu te naše pok. sosestre. Nepozabna nam pokojnica je bila zelo skrbna hišna gospodinja in dobra ma ti 7 otrok; trije so ji umrli, zapušča pa še moža. 3 žalujoče hčere in enega sina. Naj ji bo lahka tuja žemljica! Naj v miru počiva. A. Jereb, društ. tajnik. ZAHVALA. Dolžnost me veže, da se zahvalim članicam društva Sv. Ane št. 139. K. S. K. J., ker ste se tako v obilnem številu vdeležile naše minule eerkvene slavnoscti in korakanja po mestu in tudi drugim dekletom m ženam, ker ste tako povečale našo parado. Zahvalim se tajnici dr. Marije Pomagaj št. 78. ki se je potrudila in prišla iz Chieage na slavnost kakor tudi vsem ženam in dekletam iz Jolie-ta, ki ste se tako v obilnem številu vdeležile in s tem pokazale, da bije še v vaših srcih katoliški duh. V enakem slučaju smo tudi me drustvenice Sv. Ane štev. 139. Vam na razpolago. H koncu teh vrstic pozdravljam vse člane in članice naše slavne Jednote in ostajam Vaša sosestra Marija Stuiek, tajnica Dr. Sv. Ane št. 139. v La Salle.Ill. ga pred leti tožil in zasledoval pri kovaških kompanijah in da je vsled mene tudi že delo izgubil. Vsled te obdolšitve bi moral priti pred društvene porotnike. KeT bi imel kot član K. S. K. J. sedaj že drugič stati pred porotniki, zato raje častno odstopim. Ponavljam: častno odstopim, ker ponujam kot nagrado $1000.00 (reci: en tisoč dolarjev) svoje letne plače dotičniku, ki i-ma le kak najmanjši dokaz v prilog one trditve, katero ne vem, ali naj bi imenoval ali nizkotno laž ali pa smešni izrodek bolnih mož-gan. — Ne bi dal t.ega v javnost, če bi bil jaz privatna oseba; toda jaz sem kot župnik, javna oseba in jaz na noben način ne maram, da bi n'as duhovnike ne samo socialisti, ampak tudi katoličani — naši lastni sobrat je smatrali za sovražnike delavcev, za katere živimo, med katerimi živimo in od katerih živimo. (Rev.) Anton So jar, župnik. Chicago, 111. dne 9. septembra 1918. Sheboygan, Wis. Cenjeni g. urednik:— • Gotovo mislite, da tu v Sheboy-ganu spimo spanje pravičnega, ker se tako malo oglašamo v Našem cenj. listu. Namenil sem se torej jaz nekoliko opisati naše razmere, kar bi moral že preje storiti. Letošnje poletje smo imeli tu bolj malo veselic, ali piknikov; saj tudi niso v sedanjem resnem času veselice na mestu.* % V zakon sta stopila samo dva para. Dne 4. julija sta prisegla večno zvestobo pri oltarju rojak A. Grandlič, znani slovenski urar iz Milwaukee z gdč. Ano Turk, dobro poznamo med našimi rojaki v Sheboygan. Gdč. Turk, sedaj Mrs. Grandlič, je bila več let cerkvena pevka in izborna i-gralka na gledališkem odru. Bila je tudi več letna članica društva sv. Cirila in Metoda št. 144 K. S. K. J., bila je botra pri blagoslov-ljenju društvene zastave in priča pri razvitju ameriške zastave. Z eno besedo, ta*rojakinja je bila desna roka naše naselbine. Bog Vama daj srečo in obilno blagoslova v zakonskem stanu! Dne 18. avgusta je priredilo dr. sv. C. in M. lepo gledališko igro v cerkveni dvorani. Najpoprej se lepo zahvalim cenj, rojakom za tako obilno udeležbo ker s tem ste veliko pripomogli k tako lepemu uspehu, kar je bilo osobito igral-Vam povrne! tNadalje se lepo zahvalim igralcem Fantovskega društva '4 Nada", da nam je naklonilo 4 za pomoč svoje izborne igralce; ravno tako se tudi lepo zahvalim dekletom, članicam društva "Kraljica Majnika" za njih sodelovanje. Kako lepo je to, če gredo razna društva drug drugemu rada' na roke, ali na pomoč. Pregovor pravi: "V slogi je moč," in ta pregovor se izpolnuje posebno pri nas v Sheboyganu. * Še nekaj naj omenim. Naši rojaki tudi pridno delajo za državo posebno pri Kohler Co. Tam delajo munieijo, granate, krogle, ročne granate in večje krogle za topove. Ko bi pač imeli tukaj kak orjaški top na 3500 milj daljave, poslali bi takoj eno tako krogljo nemškemu kajzerju proti Berlinu v pozdrav. Če bi taka kroglja zadela njegovo trmasto 44 bučo", bi iste gotovo več ne nosil. Le počakaj Vilče! Saj pridemo skupaj kje bližje, tam na francoski fronti, potem boš pa čutil moč granate, katere izdelujejo tudi naši a-meriški Slovenci: Z domoljubnim pozdravom do vseh rojakov in rojakinj po širni Ameriki. Feliks Erlach. Član dr. Sv. C. in M. "S. N. pogum, tleh, ne proiseč — marveč vajoč popolno svobodo našega milega in do smrti izmučenega na roda. Vaše vjedinjenje v Z." nam d6je največji da vstrajamo na težavnem potu. Sedaj ni časa za brezpomembno strankarstvo, ki je bilo vzrok našega 1200 letnega zasužnjenja. Duh časa, skrajna beda našega (nasv naroda in želja po vjedinjenju in osvobojenju zovejo vse Slovence na branik. Pozabimo nekdanja nasprotstva; časi so resni— ker sedaj, aH nikoli — in delujte složno Vi tam, mi tu, naši dragi v u-mirajoči Avstriji — pa nam izpo-dleteti ne more. "Sloga jači, nesloga tlači!" mrl se Vi živi Složne dsjttT Slovan na vOke naj i & bratskim pozdravom Bhl Logar, narednik 4. četa, III. ^a*. br. Solun, Položaj. CSak>niea,;«*eeee, Europe,)" Iskrena hvala domoljubnemu jugoslovanskemu bojevniku, rojaku* B. Logarju za poslane vrstice, polne plemenitih idej in lepih Frtafcčtti smo iste s srčno željo, da bi obrodile med na-Šfenf rojaki Arom Amerike obilen odmev in sad. Nitjjskrenejie domoljubne poz-drave vsem slovenskim bojevnikom na solunski fronti in gromo-viti Živeli! Vam kliče: Uredništvo "Glasila K. 8. K. kot najvažnejšega vprašanja po-; Hrvatov in Srbov v smislu socijalne i narod danes eksponent prusostva ha egemoniji na Balkanu in z o žirom na dej-kraju zahteva združenje Slovencev, Hr-vo, ni umestno da hočemo po sili najti sode-z Bolgari proti njih lastni volji, ker bi to nasprotovalo principom israŽenim po predsedniku Wilsonu. iLtfTEftSKA NARODNA ZVEZA, 1052 East 62nd St., Clerelsod, O. i! Slovenska Narodna Zveza ▼ Ameriki ' (Slovenian National Alliance) SEDEŽ: CLEVELAND, OHIO. Glavni urad: 1052 East 82nd St. Cleveland, O. Častni predsednik: Rev. Matej F. Kebe, McKeesport, Pa. Predsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. 1) Podpredsedniki: Rev. James Cerne, 820 New Jersey ave., Sheboygan, Wis. 2) Filip Gorup, 1006 N. Chicago, St., Joliet, 111. 3) Rev. Fr. Mihelčič, Ely, Minn. ^4) Louis J. Pire, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Tajnik: Frank Hudovernik, 1052 East 62nd St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: Joseph Svete, 1782 E. 28th St., Lorain, Ohio. Nadzorniki: il) Dr. James M. Seliškar, 6127 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. 2) Josip Perko, 2236 So. Wood St., Chicago, HI. 3) Agnes Zalokar, 1081 Addison Rd., Cleveland, Okio. 4) Louis Jager, box 295, Hibbmg, Minn. Porotniki: 1) Anton Grdina, 6127 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. 2) M. Kostanjšek, 302 No. 3rd West, Virginia, Minn. 3) M. F. Kobal, 1240—3rd St., LaŠalle, 111. 4) Rev. F. J. Ažbe, 620 Tenth St, Waukegan, 111. 5) Jakob Ambrož, 429 East 160th St., Cleveland (Collinwood), Ohio. Zastopniki v Jugoslovanski Narodni Svet: 1) Dr. Frank J. Kern, 6204 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 2) Rev. K. Zakrajšek, 62 St. Marks Place, New York, N. T. 3) Josip Zalf.r, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Uradno glasilo: "Jugoslovanski Svet", 461—8th Ave., New York, N. Y., in drugi listi, ki so nam naklonjeni. Vse denarne poiiljatve in stvari, tikajoče m Zveze naj se blagovoli pošiljati na glav. tajnika Fr. Hudovernik, 1052 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. Strinjam se s to izjavo in želim pristopiti k SI. Nar..Zvezi. Naslov POZIV ČLANOM IN ČLANICAM 8. N. Z.! Skoro se bo približal čas, ko zaslišite glas Amerike, da je razpisano četrto Vojno posojilo, "Fourth Liberty Loan". Naša dolžnost je, da se odzovemo temu glasu kar najznatnejše. > Jaz vem, da nikdo iz naših vrst ne bo vprašal, čemu posojati denar in da ni nobenega, ki bi se obotavljal, da vstopi v vrste bojevnikov za bojno črto in opira armado, ki se bori za cilje in vzore svetovnega naziranja, ki se bori za to, za čemer stremi naša Slo- venska Narodna Zveza, da zadobc mali narodi svobodo in da bodo gospodarji na svojih tlieh. ' In ker smo mi Slovenci med o-nimi tlačenimi rodovi, za katere bo zmaga zaveznikov določila svobodo in prostost, vas poživljam, bratje in sestre, da storimo kar največ moremo, ker s tem, da podpirate vlado in ji pomagate do zmage, istodobno pomagate narodu in svojcem v domovini, da dosežejo to, po čemer hrepene: odpad od Avstrije in zedinjenje tro-imenega naroda. * V Clevelandu, O. dne 1. sept. 1918. Pavei Schneller, predsednik. Komentar icvrševalnega odbora S. N. Z. Članstvu S. N. Z. se očita, da zagovarja monarhijo v bodoči Jugoslaviji, ker podpira Jugoslovanski odbor v Londonu. Predsednik Wilson tudi sodeluje z angdeško, srbsko, belgijsko in italijansko kraljevo vlado, pa vendar se do dana* še nihče ni drznil nazivati predsednika monarhdsta. Ravno tako mi obsojamo sedanjo demagogično gonjo od strani nekaterih rojakov Slovencev, ki bi s par frazami radi razdvojili slovenski narod v sedanjem času, ko bi morali nastopiti vsi kot en mož za svobodo rojakov v domovini. Predvsem pa odklanjamo kritiko slovenskih socialističnih voditeljev v Ameriki, ki vodijo Slovensko Republikansko Združenje, ker bi nas radi učili logike in nam očitajo, da smo monarbisti, ako podpiramo Jugoslovanski odbor. * . Glavni voditelji v odboru S. R. Z. in po posameznih naselbinah po aktivni člani 'Socialist Party of America." To je tista stranka ki se je potom referenduma med člarwtvom z veliko večino izjavila proti vojni Amerike zoper Nemčijo. In ta stranka še do danes ni spremenila svojega stališča. Vsled tega so odstopili od stranke vsi vplivnejši, tukaj rojeni socialistični voditelji, c elo Benson, kandidat za predsednika pri zadnjih predsedniških volitvah. Mi vprašamo torej te voditeije S. R. Z. in powebno še E. Kristana, ki se delajo tako patrlotičnim in zvestim Ameriki in zaveznikom, zakaj niste že zdavnaj odstopili od "Socialist Party", katero smatra ameriška vlada in velika večina ameriškega ljudstva za nelojalno, lahko rečemo izdajalsko! S samimi rahlimi protesti manjšine proti večini ne boste prepričali ameriške vlade in ameriškega ljudstva, da ste bolj lojalni kot je druga velika večina v socialistični stranki. Tudi si ne boste pridobili zaupanja pri ameriški vladi in z vami vred tudi ne S. R. Z., dokler boste vi na krmilu, dasiravno boste v bližnji bodočnosti odstopili od uradne socialistične stranke, ker vas bodo prisilile razhiere. Zato pa opozarjamo slovensko javnost v Ameriki, posebno še slovenske Jednote, ter vse dobre Slovence pri S. R. Z., ki so bili nevede zapeljani na to, da ameriška vlada gleda z jako sumljivim očesom na slovensko ljudstvo v Ameriki, kar se ga je dalo zavesti od sedanjih socialističnih voditeljev. S frazami o kralju in monarhiji so preslepili naše delavce, da mislijo, da se borijo za korist slovenskega ljudstva v domovini in v Ameriki. Danes moramo biti Slovenci lojalni Ameriki, ker le z ameriško zmago bo izvojevana zmaga slovenskega ljudstva v starem kraju. Izvrševalni odbor Slovenske Narodne Zveze vabi vse dobre in lojalne Slovence, da se pridružijo k S. N. Z., da si po vseh naselbinah ustanovijo podružnice in da vsak dober rojak pomaga po avoji moči, da sedanji gigantski boj našega nareda v starem kraju proti tiraniji pruskih in avstrijskih Hunov ne bo zastonj. V narodni edinosti bo našel narod pot, o ktfteri pride do svobede in do ljudske vlade, ki bo odgovarjala modernim potrebam časa, vlade pri kateri bo imel narod prvo in zadnjo besedo. KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE! Jutri, dne 11 septembra je re gistracijski dani IZJAVA &LOVENCEV V AMERIKI. Slovenska Narodna Zveza na svoji prvi konvenciji dne 16ega apri: la 1915, v Cleveland, Ohio, svečano izjavlja: 1. Da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod. 2. Da mi 81ovenci osamljeni ne moremo eksistirati in vidimo rešitev rašega naroda v političnem združenju s Hrvati in Srbi v svojo samostojno in neodvisno državo. 3. Da morajo biti vsi trije deli jugoslovanskega naroda popolnoma enakopravni in da mora biti ta enakost zagarantovana v osnovnih ali temeljnih državnih zakonih. 4. Da stojimo krepko na stališču principov naloga predsednika Wilsona, po katerih ima vsak narod elementarno pravico določati si sam svojo usodo in obliko svoje driave. Vsled tega Slovenska Narodna Zveza kot amerikajiska organizacija izjavlja: Da ima jugoslovanski narod v domovini neovrženo pravico, da si uredi svoje politično in državno življenje v svojem ustavotvornem državnem zboru, ki mora biti izraz prave narodne volje in mora imeti najvišjo suvereno oblast. ' / Vendar pa Slovenska Narodna Zveza v Ameriki globoko prepričana, da je edino popolna demokracija za zdrav ekonomski, kulturni in državni razvoj vsakega naroda, predvsem pa jugoslovanskega naroda absolutno potrebna, smatra umestno izjaviti, da mora bodoča ustava našega naroda temeljiti na sledečih osnovah: 1. Popolna svoboda govora in tiska. 2. Popolna verska in poMtifta svoboda. 3. Popolna svoboda pouka. 4. Popolna svoboda adraševanja in zborovanja. 5. Splošna, enaka, direktna, tajna in proporcijonelna volivna pravica obeh spolov za vse poHtJSne in samoupravttt sastope. ^ Najširša avtonomija samoupravnega življenja. 7. Narodni referendum in inidjatiVa. Poziv k seji. S tem naznanjam vsem članom in članicam podr. S. N. Z. štev. 7 Chicago, 111. da se bo vršila prihodnja redna mesečna seja v pe-tek sveder, dne 18. sept. v navadnih zborovalnih prostorih, ne p^. tretjo soboto, kakor običajno. Odbor podružnice je to sejo preložil iz vzroka, ker bo več važnih in nujnih točk na dnevnem redu. Vsak član(ica) naj se zanesljivo udeleži prihodnje seje dne 13. sept. zvečer ob pol 8. uri! Z domoljubnim pozdravom Ivan Kušar, tajnik. VI. ZAPISNIK m je izvrševalnega odbora "S. N. Z." r Ameriki, katera se je vršila dne 20. Avguata 1918 v pisarni Zve««. G. predsednik Paul Sohneller otvori sejo ob 8:30 zvečer. Tajnik nato prečita imenu uradnikov. — Navzoči »o: Paul Schneller, Louis \ J. Pire, Agnqs Zalokar, Prank Hudovernik, Dr. Frank J. Kern. Odsotni SO: Dr. J. M. Seliškar. Joseph Svete, Anton Grdina in Jakob Ambrož. * . poleg odbora sta bila tudi prisotna gg.: Louis Žužek in Matt F. Intihar. Tajnik prečita 6. zapisnik in se »prejme dobesedno, kakor je bil prečitan. Ker je 4. mesto v nadzorniškem mestu prazno je bil na njegovo mesto imenovan g. Louis Žužek član podružnice iz Chicago, lil. št. 7. G. L. Žužek se * primernim pozdravom zahvali za to mesto. Nadalje je bilo sklenjeno, da se od lokalne podružnice St. 1., S. in Ženska podružnica voli 4 člane v porotni odbor, ki bodo zahajali na seje izvrševal-nega odbora in to glede tega, ker je pri vsaki seji po več glavnih odbornikov odsotnih, ker so zadržani pri njih poslih. Podružnica št. L si lahko voli 2, št. 2. enega in ženske eno zastopnico, sku- P»j 4" *: BW DOPISI IN DRUGA TAJNIŠKA PO BOČILA. Houston, Pa. J. P. box 174 zastopnik Ave Marije pošilja svoto $2.00 za pristop in darilo za ŠNZ. Pojasnuje položaj iste naselbine, ter prosi za informacije za ustanovitev nove podružnice. , * Bridgeport. Ohio. Rojak M. H. naznanja. da mu za sedaj ni mogoče, da bi ustanovil podružnico SXZ., da se se dan j i položaj SRZ. in 8XZ. bolj raz-tolmsči občinstvu. Pošilja svoto denarja za ujegov pristop in za njegovega prijatelja, ter obljubuje. da bo vedno gledal za napredek SNZ. Chicago, HI. Porot-a tajnik podružnice št. 7., da so si na zadnji seji izbrali ime "Woodrow Wilson", nadalje prosijo za nekatere člane "Identification card" in pošiljajo imenik novo spre jetih članov, kakor tudi več la^av za Narodni davek 8NZ. Carbonuale, Pa. Poroda tajnik podruž nice Št. 21., da so si izbrali ime "So ča", pošiljajo imenik novih čianov in več izjav za Narodni davek SNZ. Huaron, Peru. G. Milan Marjanovic. Čin n Jugoslovanakog odbora pošilja lepe pozdrave in častita SNZ. k tako lepem razvoju. Chisholm, Minn. Podružnica "Simen Gregorčič" št. 13., pošilja več podpi sanih. izjav za Narodni davek SNZ. in poroča, da podružnica lepo napreduje. Pueblo, Colo. Podtužniea "Sava" št. . ti. pošilja imena novih članov in nekaj denarja za članarino in knjige. Ob jednem poročajo, da je sedanji tajnik zapustil naselbino in bodo na drugi seji volili novega. St. Louis, llo. Poroča Jugoslovanska tvrdka Momcllovich brata, da je v delu Jugoslovanski znak za vcorec i« kakor hitro bo gotov, ga bodo poslali na ogled in ob jednem ceno istega. Bock Springs, Wy*. Poroča podružnic« "Ilirija" št. 27. o senatorju John B. m ki .o ga ^___ H. T. Srbska Narodna Od poSilja ve« brošur tiskane v jeziku "^or AU sprejem Srbske Misije v AmerikL n^tegton, D. O. Pošiljajo sliko od neke osebe, ki bi rada imela Identi fieation card". Vse prošnje in slike, kateri hoče dobiti iste vrste karte, mora najprvo predložiti prošnjo svoji podružnici in podružnica predloži glavnemu odboru SNZ. in SNZ.1 potem preskrbi karto. Te vrste karte so gelo važnega pomena za naše ljudi, ki nimajo drugega Ameriškega papirja. Zatorej naj tudi podružnice dobro pasi)", komu dovolijo izdati te vrste karte. Camp Levis, Canada. Pošilja član SNZ g. Louis Jager najlepše pozdrave od bregov reke »v. Lovrencija, ter želi obi lo uspeha pri narodnem delu SNZ. On odhaja na Solunsko fronto k Jugoslovanski armadi ,kot prostovoljec. Joliet, HL Podružnica "Knezoškof Jeg-li6" št. 5., pošilja imenik odbora in šlanstva. Black Diamond, Wash. Podružnica št. 17. poroča, da so si izbrali ime "Ivan Hribar". Nadalje omenjajo, da imajo zelo težko stališče, da je Se veliko Avstrij&kov, ki vedno še mislijo na njihovo staro . . , . , ter upajo, da jih bodo s časoma pridobili na njih stranko. Bixerte Tunis, Afrika. Louis Afdamič bivii Sokol in Član SNZ. sedaj oficirski aspirant pri Jugoslovanski ar-msdi, pošilja slike teh prostovoljcev, ki so se lansko leto podali v boj na Solunsko fronto, kjer je ključ naše nove domovine. Nadalje želi najboljši vspeh pri našemu delu in pozdravlja v imenu vseh Slovencev iz dalnje Afrike vse člane in članice SNZ. Geneve, 3vica. Anton Lušin, Slovenec gedsj vslužben pri Srbskem Rdečem križu v Ženevi, pošilja nova pravila novo ustanovljenega društva "JA NEZ KBEK" *, to društvo ima iste cilje, kakor SNZ.: združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno demo kratično državo. To društvo izdaja brošure v francoskem, italijanskem in angleškem jeziku, ter jih pošilja na vse flavne osebe po širnem svetu, da m prinese naše zahteve v javnost. Član tega društva postane lahko vsak Slovenec ali Slovenk*; za informacije naj se obrne na Slovensko društvo "Janez Krek", Geneve, Švica. Case postale Plainpalais 11262. Cleveland, Ohio. Cleveland Americanization Committee prosi 8NZ. za več po-' datkofr o Jugoslovanih in gibanju S. NZ. Prosijo za narodne noše in Jugo-slovansko zastavo, ker bo imelo mesto svojo razstavo v Edgewpter Parku od 21. avgusta 3o* 2rt*sepfce£bra, da bi tam rabili te stvari. Njih prošnja se je vzela z velikim veseljem v nazna-nje in se je naredilo vse potrebno, da se je vse preskrbelo kar so želeli. Brooklyn, N. T. Urednik Ave Marije prosi za imenik podružnic 8NZ. in drugih podatkov o SNZ., da bo rabil za letošnji koledar 1919. Zahtevano se je poslalo na svoje mesto. Droga rasna poročila: Tajnik poroča, fla slike slavnosti z dne 4. julija t. 1. v Washington, D. C. so tukaj izven one slike, ki so Jugoslovanski zastopniki slikani skupaj z državnim tajnikom H. A. Lansingom. Is Rocks Springs, Wyo.*se poroča, da je umrl član Anton Sedej. Se vzame na-snanje. Jugoslovanski Kancelarijl v Washington J). G. se pošlje ček na $200.00 za pripomoček pri delu za osvoboditev Jugoslovanov izpod Avstrijskega jarma. Identification card — : se predložijo prošnje in se odobrijo za sledeče člane: Frank Mohorčič, Cleveland ,0., št. 1. Mike Grdovič, Chicago, 111. št. 7. Mike Kavčič, Chicago, 111. ^ 7. Andrew Poje Chicago, 111. št. 7. 8. R. z., Krfska Deklaracija in 13. točka: se sklene, da se priobči in da tiskati več malih brošur,, kakšno stališče zavzema SNZ. napram Krfski deklaraciji, ker pristaši SRZ. "Vedno v oči mečejo češ, da delate na podlagi točke 13 za kralja. — Dar se jim enkrat zaveže beseda o tem, ker to nam le škoduje. V to svrho so bili izvoljeni trije odborniki, da sestavijo besedilo te resolucije. Ker je bil s tem dnevni red gotov, zaključi predsednik sejo ob 11:00 zvečer. Prihodnja seja se bo vršila v petek 30. avgusta. Pavel Schneller, Frank Hudovernik, predsednik; tajnik. "Torej je prav za gotovo Lojze poglavar lovokiii tatov v moji fa si "Da, gospod župniki" "Dobro! Kot dušni pastir -bom to stvar malo premislil. Seve da mi zdaj še ni prav jasno, kako naj dosežem, da se ljudje poboljšajo, ali morda celo popolnoma opustijo to protipostavno navado. Vendar Lojzetu bom Se posebej vzel v roke." "Vso stvar izročam zaupno v. Vaše roke, in se Vam že vnaprej zahvalim za Vašo p<*jaoč. No, pa lepa^ hvala tudi za prijazno po strežbo.' Z Bogom, gospod žup -nik!" Krepko sta si stisnila oba gospoda roke in se ločila. Župnik je o-stal sam v svoji tihi sobici. Zamiš-jen je gledal tja v veličastni planinski svet, in marsikateri prizor je stopil pred njegov duh. Kakšne strasti gospodarijo vendar v člo-večkem srcu! In kako čudno se človek izpreminja! Tu reši boren llapec življenje svojega bližnjega brez strahu pred nesrečo, in — zaradi ene srne bi ustrelil zvestega "ogarsloega uradnika in se še umora ne boji, samo, da ostane za >ma-časa prost! Strast, nesrečna strast! Kaj ni to v krvi ? Kaj ne >rešine vsakega tirolskega otroka takor elektrika, samo če sliši divji kozi t In on, ki je danes resen dušni pastir, kaj ni bil nekdaj ves srečen, če mu je zašla drobnica v višje kraje, kjer se pasejo že divje koze ? Kako so mu šle oči za ponosnimi in drznimi gamsi! Kako ga je veselil v mladih letih ta pogled in kako mu je želelo srce, da bi hodii s puško za to lepo divja čino in pobiral gamse drugega za drugim s pečin! Kako rad bi bil postal lovec ... oh, kako rad!... pa-prišlo je drugače, in v semenišču so mu prihajale želje, ki so gnale srce proti jugu, k valovom sinjega jadranskega morja, pa tudi te so ostale prazne želje. Vse, vse je drugače ( kakor si je želelo mlado srce! Drugače, čisto dru-gagače!" Zdavnaj je že ugasnila zamišlje-semu župniku pipa, ne da bi bil to Opazil. Nekje na gori poči stre«*; župnik se zgane, toliko da mu ni p&dia pipa iz ust. Torej vendar! Logar ima prav! Kako je le moglo biti, da dozdaj še ni slišal tega pokanja in da se ni prav nič zanj zmenil! Res je slišal strele, pa si ni nikdar mislil kaj posebnega. Torej lovski tatje prebivajo v tej tihi, samotni vasi — in on sam go vori ljudem s prižnice, da so vse stvari božje, vse, kar leze in pa gre. ki jih je ustvaril nebeški oče za človeka. Prebrisani kmetje pa to izrabljajo in mislijo, da jim žup-nikove besede opravičujejo to tatvino. To napako mora popraviti — ali kako ? Svojih lastnih besedi kurat ne more zatajiti, in nevarno bi bilo v prihodnji pridigi nasprotno oznanjevati. Pa tej razvadi se mora ustaviti. Medtem, ko duhovnik še o tem poinislja, potrka nekdo na viala, in kuharica vpraša, ponižno, ali naj gre v dolino kupit mesa za praznike. Zdi se ji, da jb za gospoda župnika potrebna taka izpremem -ba, ker je tako že jedel cele tedne same žgance in ječmenovo kaso. Kakor v mislih izgubljen, mrmra župnik predse: 'Da, da! Km)e-tje jedo divjačino ,mi se pa davimo s polento!" Tiho odide kdVa-rica, slišala je samo dovoljenje, vse drugo ji je postransko. Uživajte svinjetino. Živilska administracija pripo roča vsem ameriškim in drugim gospodinjam, da naj rabijo pri pripravljanju jedil svinjsko me ker je istega sedaj dovolj na trgu. Varčujte m štedite pa z govejim mesom. Vlada vam priporoča, da ne kupujte in ne kuhajte več kot li/4 funta čistega govejega mesa za eno osebo .tekom tedna; ali V/2 lb s kostmi vred- Te odredbe se~džrite do 15. septem bra! Domovina vas kliče, da se jutri bisago na plečih. Pa mu je rekla, da je v kuhinji v župnišču tud treba enkrat izpremembe, in če bi Lojze kedaj slišal, da se divjačina kje dobi, naj to naznani v hipni šču. Ves prestrašen strmi žumuk / kuharico in grižljej mu zastane grlu. In Lojze je rekel, da takoj lahko pomaga, eeš, da ravno nese,srnjaka gostilničarju v dolino. Če mu dp kuharica en goldinar, ji tako, odstopi celega srnjaka. Take prilike ne bo spet Ipnalu, in kuharica je takoj naredila kupčijo. Pečenka je čudovito nežna. "Jejte vendar, gospod župnjk," sili kuharica. "Nesi ukradeno pečenko takoj-vun! Raje suh krompir s pošte -njem, kakor ceneno divjačino iz tatinskih rok!" Vsa začudena gleda kuharica župnika. Potem; pa vpraša plaho, če gospod župnik res misli, da je srna ... ukradena. . Seveda! Kaj -misliš, da bo lo? 1 gar ponujal divjačino kar pod nič in. .. Lojzetu naroČil prodajo?" "Nak, tega jaz tudi ne verjamem!" v "Torej! In nikdar teč mi ne pri* di v hišo divjačina iz* takih rok. .To si zapomni!" "O jej! Lojzetu sem pa še rekla, da bomo v župnišču vselej radi kupili!" "Še to povrh! Zmiraj lepše! Nesi to reč vun! Ne maram je več videti!" Poslušno je pospravila kuharica z mize in vprašala, kaj naj po<%e z ostalo pečenko« Sama jo sn^j, ali pa jo daj re vezem; jaz ne pokusim nobenega koščka več. Kar Jt se ni rabljene oddaj gozdarju. In še nekaj: kt^ dar se Lojze spet oglasi v župnišču, ga pošlji k meni, pa druzega ne reci nič!" Že prav, gospod župnik. Lahko noč!" Zopet sedi kurat s&m v svoji sobici, in lahak tobakov dim se kadi skozi odprto okno v topli večerni zrak. Kuratu gre dogodek bolj po glavi, kakor bi mu bilo prav, in beli si glavo, kako bi kmete najlepše cd vadil od lovske tatvine. ' ^enkrat zazvoni zvonček v župnišču in nekdo vpraša z razburjenim glasom po gospodu.-Prq-strasen pogleda kurat skozi okno in zakliče: "Kaj je?" "Hitro, gospod župnik, Lojze le- kovač! (Konec.) Žal, da se ravno nesrečni pijanci najbolj bojijo resnice, ali se nad njo najbolj hudujejo. Seve: Resnica oči kolje, a to ne vzame božji besedi moči. Sv. Duh pravi i4Spqmni se poslednjih reči in vekomaj ne boš grešil"; beseda božja rivno govori o smrti, sodbi, peklu in nebesih. Tu se kaže kazuje, da spravi strast pijanca ob „ vero in premoženje, in ga priči do nevere, bogokletstva, skru-njenja nedelj in praznikov, nemi ra, zanemarjenja stanovskih dolžnosti, nečistosti, samomora in u-mora; duša se napolnuje s strahom ln studom pred grehom ob e-nem pa tudi z blažilnim zaupanjem na božjo pomoč pri boju zoper tega sovražnika. Od Kristusa postavljena cerkev ima v sebi moč rešiti nas tudi iz časneea zla. Mnogokrat sicer slišimo, da cerkev kaže le na nebesa ter ž njimi uboge, za ta svet 'pa ničesar ne stori. A nič ni bolj napačnega kot to. Priča nam o tem francoski modroslovec Montesquieu. "Čudovito", pravi, kr Sčanska vera, katere predmet je sicer areča. prihodnjega življenja, vtemeljuje srečo sedanjega življenja". Vedno je tudi obračala sv. perkev svojo pozornost na one nesrečneže, kateri so zdihovali v sponah nezmerno8ti. V prvih časih seve tega ni bilo tako treba. Pridi ge apostolov so šle vsem do srca in treba je bilo vernike le odvra-Sčasoma je pa ogenj gorečnosti ponehal in tudi med kristjani se je razširila strast pijančevanja. Zato to£i sv. Avguštin: "Kje je dandanes še kdo, ki bi se še zmenil za greh nezmernega pijančevanja? Ta greh raste neizmerno, in komaj se za njega brigajo. Še so zmerni možje, a malo jih je, in celo pied duhovniki se je razširil ta 5. Pijančevanje oropa nas po mnogih smrtnih grehih, kateri mu sledijo, za posvečujočo milost, za pravico otrok božjih in za nebesa. • "Ne motite se," pravi apo- B*r A*, z- y ', . ,8tol» "pijahci ne bodo posedli bo- sv. družine, čuti, kako blagodejen žjega kraljestva." (1 Kor 6 9 W Ani aladlri 1__i _ • • I i * ' j ' Pijančevanje pahne v peri j PUančevanjem to- klensko brezdno. Z bogatinom bo hkokrat kalil ta mir. Pogled na mučen suženj svoje strasti v pe-sv. Jožefa, kateri skrbi v zdržno- k Ionskem ognju, v žgeči žeji bo »M 111 zatajevanju za njemu izro- prosil in tarnal po kaplici vode in *v- °*ehe> PelJe izgubljene na na vekomaj je ne bo prejel pot poboljšan j a. Ako prištevamo Zato, predragi, varujte se pijan-še mnogotere milosti, katere so eevanja! družbi v družine podeljene, ne bo- Vam pa, ki sle do sedaj služili mo mogli tajiti, da je v tem sred- ti strasti, in sto pripravljeni, raz-stvu mogočen zaveznik v boju zo-| trgati spone te sramotne in sramo-per pijančevanje. Naj bi se to dru- tilne strasti, v« prosimo prisn-stvo razširilo po vseh krajih naše no, da se poslužujete sledečih pri-slovenske domovine, naj bi se s pomočkov: tem društvom omejilo in zajezilo 1. Molite pogostoma na strast rasno uživanje in razudanost da- šne nasledke pijančevanja: Vaša nasiljih dni, m se obudil in okrep- duša se onečasti, vaše telo uniči pravega zatajevanja. v družino pride nesreča, neštevil- fc pravim krščanskim duhom pa ni smrtni grehi se storijo, m ve-pnde v družine tudi domači mir čnc peklenske kazni vam pretijo, in blagodejna sreča in ta veže mo- ako umrjete kot pijanci za ah sina na dom, ga varuje rimo- 2. Izogibajte se priložnosti do gotenh nevarnosti in ga zopet pri- pijančevanja: Varujte se družb, dobi za svoj poklic, ako ga je katere vas hočejo skoz svoje zba- zgrešil. Med naravna kugo alkoholizma spada dan je izneveriti vašim sklepom, sredstva omejiti I hiš, v katerih ste se tolikokrat pouk o vdali grehu, alkohola, vašega naj- »aravi tega strupa in njegovih rfla- hujšega sovražnika. sledkih; temu naj bi se pridružilo za 3. Pogostoma molite in prosite zanimanje za koristno branje.)Boga, da vam podeli milost stano-Mnogi iščejo le v gostilnah krat- vitnosti v dobrem; molite h križa-kega časa in tako zabredejo sča- nemu Zveličarju, kateri je trpel v soma v mreže pijančevanja. Do- svojih zadnjih urah najstrašnejšo bre knjige so najboljši prijatelj; o- žejo, da bi zadostil za grehe pijan-ne vplivajo na značaj in prinese- čevanja, in katerega ste napojili s jo tisočero korist. Ako je v mno- kisom in žolčem; priporočujte gih krajih alkoholizem strašno raz- svoje duše vedno čisti Devici Ma* sirjen, je pa tem kriva nizka du- riji, sv. Jožefu in sv. angelu vari-Sevna izobrazba in strašna revSči- hu. na. V takih naj bi se pred vsem | ustanavljale prekoristne čitalnice. 4. Prejemajte pogostoma vir vseh milosti, začetnika milosti, Je- Kdor je zašel na krivo pot in se zusa Kristusa samega v presv. Re pridno poslužuje teh sredstev, bo šnjem Telesu, da bo vas krepčalo gotovo zopet postal pošten in ko- njegovo presveto telo in njegova nsten ud človeške družbe; blago- dragocena kri ter vas varovalo stanje in sreča se bosta zopet vr- pred nagnenjem do opojnih pijač, nilft v krog njegove družine. * * T---* - " — In vi vsi, očetje, matere, žene, . Karol XII., kralj .švedski, je lju- otroci, molite, da obvaruje Bog va- greh." Sv. Avguštin se je priza-l^1 v svoji mladosti vino. Nekoč še otroke, može in stariše pred j____i u:____1__L~___ j___::_• lzirnvnri v nuonnct, n.J--------.__*__• ___« i___ . . • •. - ži gori pri nekem kmetu*... obstre- tti pridigarji, ki so $ besedo in vz-ljen in bo umrl!" gledom odvračali od strasti tisoče- Ko se vrne zvečer župnik z iz -prenoda in stopi v župnisče, osupne, ker mu udari iz kuhinje pre-prijeten duh pečenke. Kakšno iz-nenadenje! Na navaden delavnik, in še zvečer, pečenko na skromni mizi gorskega župnika! Velikanska zapravljivost! Takoj po molitvi vpraša kuharico, kako si upa zagrešiti tako razkošnost. Mar misli, da je vaški kurat bogat kakor Rotšild? Kuharica hiti pripovedovati, da se o zapravljivasti ne more govoriti, ker je dobila pečenko po smešno nizki ceni; funt je veljat saimo deset krajcarjev, in srnjak je čisto svež. Kurata je kar zbodlo. Vedeti hoče, od koga je kupila divjačino. Moj Bog, bila je tako lepa>prili ka! Kuharica je bila na potu v dolino. Tu gori se dobi sveže meso samo takrat, če zakoljejo kako ponesrečeno živinče, in ko je sla navzdol, jo je srečal Lojze z debelo fleyal.eda bi posebno med svojimi Afrikanci zatrl io strast, in pogostoma jih je poživljal, naj bi bili tudi drugim vernikom v lep. vzgled. Z materinsko skrbjo je gledala cerkev na to, da se odstrani tvsako pohujšanje. Saj je znano, •&akšno strogost jo je zapovedova-lk post pri katerem se od začetka tfi^i ni smelo piti vina in razne cerkvene določbe so predpisovale za greh pijanosti prav občutljivo pokoro. Razen tega so vstali v vsakem času Se posebno goreči in sve- Naglo se preskrbi župnik z vsem potrebnim in teče k imenovani hiši ob gozdu. Zimedeni stoje kmetje v veži; komaj morejo povedati, kako se je zgodila nesreča. S težavo spravi župnik iz njih, da je bil Lojze v gozdu in se je srečal z nekim lo-gorskim uradnikom. Ta je bil urne jši in zdaj ima Lojze kroglo v telesu. "In uradnik?" < "Ta je zdrav in je Lojzeta prinesel doli!" « nS .....- "Kje leži Lojze?" < Župnika peljejo v zakajeno sobo, kjer je stokal lovski tat na revni postelji. "Pustite me samega ž njim," zapove kurat in kmetjfe se plahe umaknejo. Hitro preišče duhovnik rano: krogla je zadela tik pod levo lopa1 tico ' Ali bom moral umreti, gospod župnik," šepeče Lojze. % , ^ '' Zaslužil si že! Pa če gospod Bog hoče, boš ostal pri življenju." Kaj vse. je z Lojzetom kurat govoril, kimetje niso mogii slišali, če so še tako vlekli na ušesa. Osramočeni so povešali glave, ko je žup - • - ~ , - x ,, , • „ik hipoma odprt V*** tdl, ko so prisluškavajj ,ter.;jka. naravnost v obraz povedal, kako malopridni ljudje so! Potem pa je poslal nekega dečka v župnišče po obveze in, kolikor se je dalo, tudi opravil pri ranjencu zdravniško pomoč, dokler ni prišel okrajni zdravnik. (Dalje prihodnjič.) , Še druga vez, trdnejša in krep-kejša, ki divno neenakih v složno misel v prijateljstvo preminja hladne znance, sovražnike v sobojevnike verne: Ljubezen do nesrečne domovine. Jos. Jurčič ("Tugomer") HKP re in rešili cele dežele in narode. Sv. Bernard, sv. Frančišek in drugi so s svojimi spokornimi redovi prenavljali obličje zemlje. Od te skrbi za svoje nesrečne otroke sv. cerkev tudi dandanes ne odneha in to tem manj, ker je število teh nesrečnežev dandanes večje kakor Je nekdaj. Posebno sv. oče Leon XIII., ta velikan na prestolu Petrovem, je čudovito razumel vse potrebe sedanje raz-drapane človeške družbe. Neizmerno gorje pride iz tega, da so jeli razni krivi, nauki in razširjajoči se nazori spodkovati temelj družbinskega življenja. Zato je vpeljal Leon XIII. "družbo sv. družine". Tega sredstva v boju zoper pijančevanje ne smemo spregledati. V mnogih krajih se je ta družba udomačila in upati smemo, da bo mogočno vplivala na družine in posebno na one družbinske u-de, kateri služijo strasti pijančevanja. Saj je tudi sv. družina mogočen vzgled za vse. Recimo tud* nesrečni oče ali izpridili sin se še ne udeležujeta domačih pobožno-sti, drugi udje, mati in otroci, bo- litvi, živo občutili, ker manjka (nesrečni ud, in tem gorečnejše bodo molili za njegovo izpreobrnitev. In koliko zamore taka stanovitna molitev! . Dober zgled in molitev ne moreta biti brez sadu. Oživi se zopet krščanski duh in ta duh prešine kmalo tudi one, kateri se odtujijo družini v nesrečni strasti. Tudi taki udje se bodo udeleževali skupno pobožnosti — in izpreobrnitev ne more več dolgo izostati. Kdor začne v krogu svojih pridno moliti, v tem se obudi ljubezen do družine, prijeten mu je zopet domači dom* on zgubi veselje nad gostilno in nad družbo ničvrednih tovarišev. Ako moli pred podobo cev izgovori v. pijanosti nad svojo ma-i strašno in ostudno strastjo pijan-terjo trde in razžaljivc besede, čevanja." Drugega dne odkrije dober prija- Kdor pozna naše domače razuie-telj kralju prav odločno, kako bo- re in vidi, kako zdihuje naš Iju-lestno rn razžaljivo mora biti za j bi jeni narod pod jarmom pijanče-dobro, staro mater njegovo včeraj- vanja, bo pritrdil, ako izražam že- snje obnašanje. Karol posluša mirno svojega prijatelja, , spozna svojo krivico in pravi odločno in resno: "Prinesite mi najboljšega vina in kupico!" Tako se zgodi. Potem vzame vino in kupico, gre k svoji kraljevi materi in pravi: "Mati, žalil sem vas včeraj in ožalostil vaše srce." Potem na-pohii kupico do vrha, jo izpije pred začudeno materjo do zadnje kapljice in pravi: "To je bila zad nja kupica vina, katero sem izpraznil; zdaj nikoli več, celo svoje življenje!" In ostal je mož-be-seda! Da bi pač vsi nesrečni prišli do enakega sklepa. Koliko več srečnih ljudi bi bilo na zemlji. Pred vsem morajo biti pa vsi prepričani, da za nje ni druge rešitve; kakor le popolna vzdržnost. Zato prosimo in zarotimo vse pivce, naj pogostoma preberejo, kar postavimo zdaj na konec našega spisa: Po nekem misijonu 1.1891. sklenejo župniki mesta Paderborn, da b odovsako leto 6 krat prebrali sledeči bojni klic zoper pijančevanje: "Ob koncu misijona ste se, dragi verniki, slovesno odpovedali hudiču, njegovemu napuhu in njegovim dejanjem ter z veselim srcem obljubili, da hočete zvesto služiti Bogu, svojemu Gospodu, do smrti. Na to sv, obljubo opominjamo mi, mestni župniki, vas vse, posebno one, kateri se, kakor uči izkušnja, najprej izneverijo, ki so vdani strastin pijančevanja. Nje pred vsem opominjamo resno in nujno: vstrajajte, bodite zvesti do konca! Pomislite na žalostne nasledke pijančevanja. 1. Pijančevanje oropa človeka za pamet in prosto voljo, one krasne božje darove, po katerih se odlikuje pred vsem vidnim stvarje-njem; ono ponižuje krasno stvar, podobo božjo, pod žival. 2. Pijančevamje uničuje telesno zdravje, stori Človeka nesrečnega in povzroča prerano smrt. 3. Pijančevanje povzročuje revščino in pomanjkanje. Pijanosti udani sin ne podpira svojih stari-gev, oče, ki je v sponah te strasti, pusti stradati ž£no in otroke. 4. Pijančevanje podkopava družbinsko srečo. Dokaz temu je morje solz, katere pretakajo nesrečni stariši, žene in otroci pijan- ljo, da bi se ta bojni klic prečital in razložil večkrat v letu tudi v vseh slovenskih cerkvah. Postavili smo si tri stopinje, ki naj bi nas dovedle do dosegljive in mogočne časne sreče. V podanih naukih najde lahko vsakdo potrebno svarilo, katero naj bi ga odvračalo od slabih, krivih potov, ob enem pa tudi kažipot, ki mu veli iti tja, kjer je "ključ do sreče prave." Sklepamo z besedami našega pesnika Cimpermana, ki poje: Prijatelj, življenja se modro veseli, Samo od sveta premnogo ne želi, Dokler ti sijejo dnevi mladosti, Telesne in dušne vežbaj kreposti. Kadar nezgoda krog tebe vihari, Obupu se ne vdajaj nikari. Pozorno uke mi slušaj modrakov, A skrbno se čuvaj lisic in lisjakov, Služabnik odločen ostani resnici Ter klanjaj se brez upora pravici: V srce si zapiši te svete moje In lahko sem porok sreče tvoje! Umrl je vsled prenagle rasti. Camden, N. J., 2. avgusta. — Dne 31. julija je tukaj umrl 19-letni mladenič Joseph Janiuek, ki je bil gotovo največji človek v Ze-dinjenih državah, meril je namreč 7 čevljev in 10 palcev. Bolehal je že nad leto dni. Zdravniki zatrjujejo, da je Janiuek umrl vsled tega, ker je prenaglo rasel, kar mu niso zamogli nikakor ustaviti. Orjaški mladenič je živel pri svojih starisih na 1038 Liberty St. Za pogreb so morali narediti za njegovo truplo posebno krsto, dolgo devet čevljev; krsto so peljali na nekem posebnem vozu, ker ni šla v po^rebniški voz. Stariši so morali kupiti na pokopališču dve loti, ker je meril grob celih 10 čevljev, kamor je bil njih pokojni velikan položen k počitku.. Stanovitnost, vztrajnost in politična neomajanost lastnosti, katere mora imeti neizogibno vsak narod, ki hoče utrditi svoje pravice in svobodo. K. Havliček B. Na potu do uspeha in sreče, ni nikakih počivališč, j Dekleta, ne ozirajte se za možmi, ampak za samci. / b Sane, na leto. Za nečlane . .. Zrn inozemstvo GRAND CARNIOLIAN OFFICIAL ORGAN of the CATHOLIC UNION UNITED STATES OF AMERICA lagged every Wednesday.? Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. 1961 West £2nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription price: . For Members, per year........................................f&JJ For Nonmembers ............................................ For Foreign Countries.................................................^.00 81 Vladno priznanje K* S* K« J* V zaduji številki smo omenili, da je poslal publikacijski urad zakladniškega departments v Washington, D. C. vsem, v Združenih državah tujezemskim listom zelo laskavo notico o patri-jotičnem čiuu, katerega bo izvršila Prva slovaška katoL ženska Jednota in naša K. S. K. J. s tem, da bo vsaka izmed teh podpisala za $IT50,000 prihodnjega, ali Četrtega Vojnega posojila. Naslov dotične vesti se glasi: "Naši inozemci in četrto Posojilo Svobode. — Slovaška in slovenska narodna organizacija na čelu." Ko je zvedel zakladniški department v Washingtonu, da bo naša K. S. K. J. podpisala za $100,000 pridodnjega Vojnega posojila, je bil gl. tajnik uradno naprošen, da naj pošlje v Washington tozadevno resolucijo, kar je tudi rade volje storil. Ker vemo, da bo vsakega čla-na(ico) zanimala vsebina te resolucije, prinašamo isto na teim mestu v angleškem in v slovenskem jeziku, izmed katerih se glasi vsaka sledeče: j RESOLUTION OF THE Grand - Carniolian Slovenian Ca-tolic Union (K. S. K. J.) of the United States, r Preamble and resolution adopted by the Supreme Officers of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union (K. S. K. J.) of the United States of America at a meeting held at the home office in Joliet, Illinois July 25, 1918. Whereas: Our Country 4s now engaged in war with the Imperial Goverrments of Germany and Austria-Hungary and calls upon it-citizens to stand by and support the Goverment in the prosecution of that war to a victorious conclusion in order that this world may bo made safe for Democracy and that the people of all countries can freely choose their own form of Government:. And Whereas: In order to successfully carry on said war it is necessary for every citizen of the United States to subscribe to the full limit of his resources to the Fourth Liberty Loan, and to see to it that any and all funds aya-iable for that purpose be loaned to our Goverment: And Whercs, The Supreme Treasurer of this Society has now on hand about One Hunderd Thousand Dollars ($100,000.00.) which under peace conditions he would be required to loan on rela estate security at the current rate of 6% interest. And Whereas: Said Supreme Officers feel it their patriotic duty to direct said funds to be invested in Liberty Bonds and thereby give expression not only of their allegiance to our Country but also to give expression of the patriotism of the thousands of members of this Society, many of whom are in the army and navy and scattered throughout the various States of the Union, for whose loyalty *we can fully vouch: v Therefore, Be it resolved by the Supreme Officers of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of tHe United States of America, by its Supreme Officers in Regular meeting assembled at Joliet, Illinois on this 25th day of July 1918, that Paul Schneller, Supreme President aud Joseph Dunda, Chairman of Tru- thorized and directed to purchase Bonds of the Foutrh Loan to the full amount of said, fund. RESOLUCIJA Jednote (K. S. K. J. v Združenih državah ameriških. Uvod in resolucija, sprejeta po glavnih gradnikih Kranjsko-Slo-venske Katoliške Jednote (K. S. K. J.) v Združenih državah ameriških na seji v glavnem uradu v Jolietu, 111. dne 25,. julija 1918. Ker je naša domovina sedaj v vojni s cesarskimi vladami Nemčije in Avstro-Ogrske in ker kliče svojim državljanom, da naj ji stojijo na strani, da pomagajo naši vladi v izvrševanju vojne v svrho dosege zmagoslavnega za ključka z namenom, da bo sedanji svet varen za demokracijo in da ljudstvo vseh dežel lahko svobo dno izbira svoj način vlade: in ker je v svrho uspešnega vodstva'te vojne potrebno za vsa kega državljana Združenih dr žav da podpiše Četrto posojilo Svobode v polni meri svojih sredstev in da pazi na to, da naj se v to svrho porabi naši vladi, vsa ko, ali mogoče svote in ker ima glavni blagajnik te Jednote na rokah približno sto ti *oč dolarjev ($100,000) kar bi moral v mirnih časih naložiti na zemljiško vrednost po 6odst. o-bresti in ker smatrajo označeni glavni uradniki za svojo patrijotično dolžnost, da naročajo, da se -to svoto naloži v bonde'Svobode, kažejo izraz svoje .lojalnosti ne samo do svoje domovine, ampak kažejo s tem tudi izraz lojalnosti tisočerih članov te Jednote, od ka-« terih jih je dosti že v armadi in mornarici in so ti člani raztreseni po različnih državah naše Unije, za ko je lojalnost mi v celem obsegu jamčimo. Vsled tega naj bo sklenjeno po glavnih uradnikih K. S. K. J. v Združenih državah ameriških, na redni glavni seji v Jolietu, lil. dne 25. julija 1918, da naj se Pa vel Schnellerja • predsednika in Josip 4)unda, podpredsednika nadzornega odbora določa, s tem pooblašča in jima naroča, da naj kupita bonde četrtega posojila za celo svoto označenega sklada." Wilsonova poslanica delavstvo. vojna napadom Nemčije. Belgijo se je s silo napadlo. Francijo tudi in Nemčija je bila zopet v vojni kot leta 1870 in 1866 da bi dovršila svoje ambicije v Evropi; treba je bilo torej nastopiti s silo zoper silo. Sedaj je pa jasno, da je to več kot vojna za premembo sotežja evropskih sil. Sedaj je jasno, da je Nemčija udarila po onem, po čemer želi vsepovsod svobodno \ljudstvo, to je pravica določevati svojo lastno usodo opirati se na pravico in siliti vlado, da deluje za ljudstvo, ne pa za privatne in sebične tia-mene vladajočega razreda. To vojno se vodi, da bi se svetovni narodi in ljudstvo zavarovalo pred vsako tako silo, kakoršna predstavlja nemška avtokracija. To je vojna emancipacije. Dokler ta vojna ne bo dobljena, ne bo moglo ljudstvo svobodno živeti pred strahom in svobodno dihati, idoči za svojimi vsakdanjimi nalogami, vedoči da so njih vlade njih služabniki, ne pa ujih gospodarji. To je torej vojna vseh vojn, katero naj bi delavstvo podpiralo z vseuif svojimi osredotočnimi silami. Svet ne more biti varen, ljudsko življenje ne more biti sigurno, nobena ljudska pravica ,se ne more odločno in uspešno vzel rža vati' zoper vlado in gospod-stvo odločujočih skupin in posebnih interesov, dokler morejo vlade, kakor nemška in avstrijska, ki sta po dolgem pripravljanju spravili narode v vojno, kontrolirati usodo in vsakdanjo srečo ljudi in narodov, kujoče spore, med tem ko so pošteni ljudje na delu, užigajoče požare, katerih so nedolžni možje, žene in otroci. Vam je značaj te vojne poznat, To je vojna, kateri mora pomaga- ti tudi indust eev doma je Armada delav-ol ,važna, kakor Povodom letošnjega Delavskega praznika, dne 2. septembra je izdal predsednik Wilson na ameriško delavstvo sledečo poslanico: "Mojim tovarišem sodržavljanom:— "Delavski dan" 1918 ni navaden delavski praznik, v kolikor smo jih dosedaj poznali. Delavski dan je bil za nas vedno velikega pomena; dandanes, ali sedaj je še osobito velike važnosti. Čeravno smo se pred letom dni dobro zavedali podjetja na življenje in smrt, za katero se je bil. narod odločil, vendar tedaj še nismo razumeli njegovega smisla tako natančno kakor sedaj. ♦Vedeli smo, da smo vsi drugo-vi, da moramo skupno stati in se skupno boriti; vendar nismo še tedaj umeli tako kot danes, da smo vsi vnovačeni, člani ene same armade iz raznih delov in z mnogimi nalogami; nam vsem ukazuje samo ena obveznost; naši o-brazi gledajo vsi prot^ enemu cilju. Mi sedaj vemo, da je vsako o-rodje vsake važne industrije o-rožje; to orožje je namenjeno v bojujoča se armada v pravi vojni na daljnem bojnem polju. Če ne bomo zmagali, bo v nevarnosti vse, za kar se je delavec bojeval, vse, kar mu je bilo drago, odkar mu je napočila jirva zarja*, 8Y3t>ode in odkar se je pričel boriti za pravico. Vojaki na fronti to dobro vedo. To utrjuje njih mišice, da mislijo na to. Ti vojaki so križarji. se ne borijo za kake sebične koristi svojega lastnega narodp. .,Ti bi prezirali vsakega, kdor,b| se, bojeval za sebične pridobitve kateregakoli naroda. Ti žrtvujejo svoje življenje, da bi bili domovi povsod kakor domovi Amerike posvečeni in vami in da bi bili ljudje povsod svobodni. Oni se borijo za ideale svoje lastne domovine — velike ideale, nesmrtne ideale, ideale, ki naj bi prižgali luč na potu do svobode in pravice za vse ljudstvo, ki je navdušeno s svobodnimi mislimi. To je torej vzrok, čemu se naši vojaki borijo z veseljem in so nepremagljivi. Naj nam.bo torej današnji dan, dan novega spoznanja, ne samo zato, da spoznamo, zakaj "smo tukaj, da naredimo ta dan nove jasne zaobljube — ampak da se ta dan tudi posvetimo brez omejitve' veliki nalogi, _ da osvobodimo svojo domovino, in ves svet, da se bo dajalo pravico vsem, da bo manjšim skupinam nemogoče pomočjo političnih vladarjev kaliti naš mir, ali svetovni mir, ali da bi napravili orodje j. istih, od katerih dovoljenja in moči je odvisna njih lastna avtoriteta ter njih obstanek. Lahko se zanašamo drug na drugega. narod je ene same misli. Ta narod se ne ozira na nasvete kakega posebnega razreda. Naš narod ne služi privatnim in posameznim interesom. Lastne njegove misli so se izčistile ter u-trdile tekom teh dni, ki požigajo rjo. Luč novega prepričanja je pre: šinila v vsak. razred med nami. Mi spoznavamo, kot nismo še nikdar prej spoznali, da smo tovariši, eden odvisen od drugega; da bomo nepremagljivi ako smo združeni — in brez moči če smo razdeljeni. Vsled tega si torej podajamo danes roke, da povede-mo svet k novemu in lepšemu dnevu. Woodrow Wilson." ravno take svrhe, kakor kako voj-stees, be they are hereby an- no orožje; ako to orožje položi- Kupujte Vojno varčevalne znamke! lijonalni M žav (17. sept. 1787). Kaj je pravzaprav ustava (kon-stitucija) Združenih držav? — Ista je zbirka najbolj važnih in glavnih postav, na katere se opira ves na$n naše vlade in je merodajna ter veljayna sedaj že ža 110 milijonov ljudstva, živečega pod našo zvezdnato zastavo. Konstitucija Združenih držav je najbolj važna in merodajna postavna listine na svetu. Tp postavo so naredili leta 1787 od ameriškega ljudstva izvoljeni zastopniki in tvori naše temeljne principe, vladanja po ljud stvu za ljudstvo. * t. Ker je zgodovina postanka kon stifcucije Združenih držav zelo važna in zanimiva, hočemo na tem mestu na poljuden način navesti, da še ista ni kar čez noč narodila. Republike ali ljudovlade namreč ne nastajajo tako, kakor gobe po deževnem vremenu; za to je treba časa hi zopet časa. To navajamo na tem mestu, da bodo pristali S. R. Z. lahko umeli, da so popolnoma na krivem potu, ker zahtevajo naj prvo republikanski način vlade za novo Jugoslavijo že sedaj, ko se Jugoslavija še ni oprostila izpod tujega jarma. Znano je, da je spadalo prvih 13, kolonijalnih držav naše domovine k Angliji in sicer za dobro več sto let. Še le dne 4. julija 1776 sti se tc državice odcepile in osvobedile izpod angleškega jarma s svojo znano proklamacijo neodvisnosti, koje spominski dan obhajamo vsako leto dne 4. julija. Celili ena jat let za tem (1. 1787) je bila še le konstitucija Združenih držav sprejeta. V tej konstituciji je bilo določeno, da se mora uvesti republičanski način vlade, da se mora voliti predsednika i. t. d. In res, na podlagi te ustave je bil izvoljen leta 1789 prvim predsednikom Združenih d rža v-oče na^e no-vcTdomovine, nepozabni George Washington, torej šele 13 let potem, ko,so Združene države odpovedale pokorščino Angliji. Naši navdušeni slovenski republikanci bivpa najraje že danes iz,valili svojega predsednika za vo Jugoslavijo, dasiravno se Slovenci, Hrvati in Srbi še niso osvobodili izpod habsburškega jarma. Tu doma imate najlepši izgled, kako se dela republiko* Le pazno prečitajte zgodovino Združenih držav, pa se boste prepričali, kako počasi in previdno sp delali pijo-nirji (očetje) Združenih držav za ustanovitev republike. Dasiravno je bila ustava naše nove domovine sprejeta na kon veheiji v Filad^lfiji že 17. septembra leta 1787 je bilo tedaj potreba, da isto sprejme in odobri vseh tedanjih 13 posameznih držav: Delaware, Pennsylvania, New Jersey, Georgia, Connecticut, Massachusetts, Maryland, So. Carolina, New Hampshire, Virginia, New York, North Carolina in Rhode Island. Kakor zdolej razvidno, je odp-brila konstitucijo slednja (trinajsta) država šele dne 29. maja 1. 1790, ali tedaj, ko je bil George Washington že izvoljen predsednikom. Med največjimi nasprotniki o-dobritve te koimtitucije so bili tedanji vodje kolonijalnih držav: Samuel Adams iz Mass.; Patrick Hejiiy iz Virginije; Luther Martin iz So. Caroline; Melanthon Smith iz New Yorka in James, Iredell iz N Caroline. In čemu se je vse to vršilo? Zato, ker so se ti voditelji bali, da nova centralna vlada ne bo vpoštevala in dajala v resnici po-popolne svobode vsaki posamezni državi, ali vsakemu posameznemu državljanu. Strah pred tem je bil sicer plemenit in lia mestu, vendar pa popolnoma neutemeljen. Država N. Carolina je že leta 1788 z 188 proti 88 glasovi zavrgla spnejem te konstitucije; šele 21. nov. 1789, pri ponovnem glasovanju je bfla ista z 193 proti 75 glasovi sprejeta. *' Razne države so sprejele konstitucijo kakor sledil Delaware, dne 6. decembra 1787 soglasno. Pennsylvania, dne 12. decembra 1787 46 proti 23 glasovi. New Jersey, dne 18. dec. 1787, soglasno. Georgia, dne 2. jan. 1788, soglasno. Connecticut, dne 9. jan. 28. a-11 glasovi, dne 23. maja 1788 z 3 glasovi. New Hamshi-re, dne 21. jun. 1788 z57 proti 46 glasovi. Virginia,dne 25. jun. 1788 z 89 proti 79 glasovi. New York, dne 26. julija 1788 z 30 proti 27 glasovi. North Carolina, dne 21. nov. 1789 z 193 proti 75 glasovi in Rhode Island, dne 29. maja 1790 z 34 proti 32 glasovoma. Živela samostojna Češka! Nepopisno je bilo navdušenje med ameriškimi Čehi in Slovaki, tako tudi med vsemi ameriškimi Slovani, ko j^ dne 3. t. m. vlada Združenih držav obelodanil^ vest, da formalno priznava Čeho-Slova-ke kot zavezniško vojskojučo se armado in Češko-Slovaški, Naro dni Svet kot "de facto" vlado. Dne 3. septembra t. 1. je državni tajnik Lansing namreč pozval k sebi voditelja češko-slovaških organizacij, prof. Masaryka, ter mu je pri tej priliki uradno naznanil, da Združene države priznavajo Čeho-Slovake kot samostojen narod in njihov Narodni Svet kot začasno vlado. Zasluga za to priznanje gre prvi vrsti neumornemu voditelju češkega naroda, prof. Masaryku, ki je došel pred nekaj meseci v Ameriko nalašč v to svrho. Kakor smo čitali, so Anglija, Francija, Italija ter Japonska že tudi pri-poznale samostojnost Češke; sedaj so se tem pridružile še Zdru žene države. Vsaka, izmed teh dr žav se dobro zaveda velikega de la, katero doprinašajo Čeho-Slo-vaki v sedanji vojni. Na franco ski fronti, na Italijanskem in v Sibiriji so češke legije prostovoljcev dosegle že sijajne uspehe v korist ententnim zaveznikom. Saj se vendar Čehi in Slovaki juna ško boroji napram skupnemu sovražniku: Nemčiji in Avstro-Ogrski; njih namen je pred vsem razkosati Avstrijo, da bodo lahko posamezni narodi uživali popolno svobodo, kakoršno zaslužijo. Državni tajnik Lansing je dne 3. t. m. omenil prof. Masaryku, da bo vlada Združenih držav zana prej uradno nastopala z de facto vlado Ččho^Siovakov v vseh voj nih zadevah. Ali niso vsi ameriški Čeho-Slo vaki in oni v Evropi lahko ponosni, ter veseli tega priznanja! Ker so skoro že vse večje velesile pri znale Čeho-Slovake za samosto jen in neodvisen narod (državo) se je s tem odcepilo sedanjo če ško kraljevino od Avstrije. To od cepitev se bo na vsak način tudi vpoštevalo na svetovni mirovni konferenci in Čeho-Slovaki ki bo do proglašeni samostojnim naro dom pred vsem svetom. Živela torej svobodna Češka! Povodom te značilne izjave so prinesli vsi večji angleški dnevni ki širom Amerike navdušene član ke v katerih izražajo Čehom Slovakom čestitke ter radost Chicaški dnevnik "Daily News' je pisal dne 5. t. m. o tem sledeče : ."S priznanjem češko-slovaške-ga naroda kot sobojevniki in zavezniki Združenih držav je naša vlada sledila Angliji in Franciji. Ta korak smatramo pametnim,z vsako jakega stališča, militarist i čnega, diplomatskega in moralnega. Že državni tajnik je navedel vse glavne vzroke, čemu je naša pt fe več drugih raznih katere moramo v tem navajati. To priznanje bo ?čalo upor in nezadovoljna na češkem, Moravskem in vGalici-ji. 1st ot a ko bo navdušilo tudi Jugoslovane, ki trpe « vsled nemškega in a vstro-ogrskega tiranstva; tudi Jugoslovani bi bili srečni, če t>i se mogli boriti v vrstah zaveznikov, katerih namen je, osvoboditi vse zatirane narode. Ako se daje torej javno priznanje aspi-racijam Slovanov iz Avstro-Ogr-ske, bo to nevarnosti in težave vlade doma m v vojni znatno povečalo. Kakor prof. Masaryk zatrjuje, je velika razlika v uradnem priznanju samostojnosti Čeho-Slova-kov od strani Združenih držav in tozadevnem priznanju Anglije ter Francije. Amerika uradno priznava češko-slovaško armado in Narodni Svet, ter bo zanaprej postopala ž njimi, kakor z drugim samostojnim drža vami. Anglija in Francija sta priznali le Ceho-Slo-vaški narod in njega pravice do popolne samostojnosti. Vsled priznanja Združenih držav ne moremo tega tudi v tem slučaju primerjati in šele sedaj vpoštevati; saj se je predsednik Wilson že » ečkrat izrazil, da bodo Združeue države delale na to, da dobijo vsi narodi iz Avstro-Ogrske svojo avtonomijo.—" . . Pri tej priliki pomislimo, na kak način so dosegli domoljubni Čeho-Slovaki svojo neodvisnost! Vsled tega, ker so bili edini in složni v svojih asrpiracijah, bodisi že doma, ali v Ameriki. Med Čehi ne najdete sppra in raznih političnih narodnih strank, kakor n. pr. med Slovenci. Čehi so se držali znanega gesla: "V edinosti je moč". Čehi se niso prepirali in pričkali, kakor se to vrši med nami, ampak so vzeli puške v svoje roke, ter stopili v vrste zaveznikov, dobro vedoči, da se borijo s Jem tudi za svojo samostojnost. Čehi niso pri tpm bobnali v svet: Mi zahtevamo republikanski način vlade, ampak: Mi se hočemo odcepiti od Avstrije. Z uradno proglasitvijo samostojnosti češkega naroda še ni nikjer naprej povedano, da obstoja že danes kaka češka republika; o tem bo določala mirovna konferenca in ljudstvo samo. Vsekako je pa splošna sodba, da po vojni ne bo veo deške kraljevine,., ampak bo Češka ljudovlada in da bo prof. Masaryk prvi predsednik te republike. Jugoslovani, naj bi vzeli za izgled junaške in napredne Ceho-Slovake. Pri nas se nekateri pogajajo, kako streho naj ima jugoslovanska državna hiša, med tem ko še zidovje ni zgrajeno. Svobode se ne deli samo s prepiranjem in z besedami, ampafc s krvjo in dejanji. Pristaši SRZ. vpijejo vedno: "Mi zahtevamo republiko!" pri tem pa držijo doma roke križem hrbta. Ali naj vam republiko pes na svojem repu prinese! Za dosego iste morate tudi Kaj v resnici storiti, kakor so storili Čehi in Slovaki. Koliko prostovoljcev ste že poslali na fronto? S. N. Z. se pa ponaša že z lepim številom boril- vlada uradno izdala to izjavo. Ipjiry iz Vlrginije; Luther Martin ? - v. . , V1 . ... , . . < Slarylanda, Thomas Sumter irJ. <^ško-slova«ki se bojuje- jo v Franciji, na Ruskem, v Sibiriji in drugod. Sedaj se tvori še več teh polkov, ki bodo na francoski in italijanski fronti nastopili proti skupnemu sovražniku centralnih sil. Te polke vodijo sami češki častniki in so pod vrhovnim poveljstvom Češkega Narodnega *Sveta, kojemu načelu^jc prof. Masaryk. izboren»češki domoljub. Dosedaj je avtstroogrska vlada ravnala z vojnimi ujetniki češko-slovaške narodnosti kakor z begunci in izdajalci. Koliko navdušenih Čehov in Slovakov je vsled tega že padlo pod kruto roko avstrijskih vladnih krvnikov! Sedaj se bo moralo pa s tem početjem prenehati. Čeho-Slovaki so dosegli priznanje samostojnosti, ker so se pridružili zaveznikom na bojnem polju. Vsled tega bo morala Avstro-Ogrska zanaprej ž njimi ravno tako ravnati, kakor z vjetimi A-merikanci, Francozi, Angleži in Italijani. To se bo vršilo na pod-1788 z 48 proti 40 glasovi. Massa- lagi mednarodnega prava. cev-prostovoljcev na solunski fronti. Kdo dela torej v resnici za osvobojenje Slovencev? Vi, ali S. N. Z.? Pojasnite to ameriškim Slovencem z dejstvi in dokazi! Razvitje službene zastave. Društvo sv. Štefana štev. 1 K. S. K. J. Chicago, 111. je na svoji redni mesečni seji dne 7. t. m. razvilo lično službeno zastavo (Service flag), v spomin in po- * čast 16 društvenikom, ki so v vojaški službi. Razvitje se je vršilo z navdušenimi patri jezičnimi govori od strani društvenih odbornikov. Končno se je zaklicalo vsem članoTii-vojakom društva in K. S. K. J. trikrat: "Slava" in določilo, da mora biti ta zastava poleg ameriške in slovenske pri vsaki seji. Zastavo je društvu podaril vrli in neumorni I. dr. tajnik sobr. Math Grill. Vsa čast in priznanje društvu sv. Štefana. Da bi mu v •tem sledila še ostala krajevna društva naše Jednote! Stalnost, odločnost in nepo-pustljivost — to so lastnosti, ki jih mora imeti neizogibno vsak narod, ako hoče okrepiti svoje pravice in svojo svobodo. — K. Havlicek. —. —i KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE! • ILL. od ustanovitve do 1. avg. 1918 skupna izplačana podpora mmm $1,411330.32. GLAVNI UBADNIKI: .»-edeednik: Paul !*chneller, 6313 8t. Clair Are., CleveUnd. Ohio. T. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, IU. IL Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 HJ Broadway St., Joliet, IH. Dnhovni vodja: Eev. Francis J. Ažbe, 020—10 St., Waukegan, HI. .. i'ooblaMenee: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, J1L NADZORNI ODBOB: Josip Dnnda, 704 North Raynor Ave., Joliet, ID. Martin Nemanich, 1900 W. 22 8t., Chicago, 111. Math Kofltainšek, 302 No. 3rd Ave. Wert; Virginia, Mian. John Mravinta, 1107 Haalage Ave., N. a Pittsburgh, Pa. Frank Fran«?, 311~-2nd Ave., Milwaukee, Wis. POBOTNI ODBOB: Mihael J. K raker, 614 E. 3rd St., Moat. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. > Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, IU. PBAVNI ODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlaadt St., New York, N. T. Joseph Russ. 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo. UEEDNIK "GLA8ILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Flaee, Chicago, III. Tele/on Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajnika J08IP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliot, HL, dopise, društvene resti. razna naznanila, oglaae in naročnino pa na": "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. URADNO NAZNANILO. IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA K. 8. K. JEDNOTE. SPREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC K. S. K. J. Pristopili člani. K dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. — Cert. štev. 22818, Čulek Ivan roj. 1902 R. 16 $1000. — Cert. štev. 22819, Plut Edvard roj. »1902 R. 16 $500. Sprejeta 4. avgusta 1918. Društvo šteje 280 ela-nov(ie). •K dr. sv. Družine štev. 5 v I^a Salle, 111. — Cert. štev. 22820, Savnik Ivan roj. 1902 R. 16 $1000. — Cert. štev. 22821, Samida Ivan roj 1870 R. 48 $250. Spr. 4. avgusta 1918. Dr. šteje 154 članov(ic). K dr. sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo. — Cert. štev. 22822, Jaklovič Jožef roj. 1902 R. 16 $1000 Spr. 18. avgusta 1918. Dr. šteje Hi Članov (ie). K društvu sv. Janeza Krat., št. 11 v Aurora, III. Cert. št. 22823, Toson Tomaž, roj. 1871. R. 47. $250.00. Sprejet 4. avgusta 1918. — Društvo šteje 68 članov. K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 22824, Pri-mo7. Štefan, roj. 1868., 50. Zavar. za $250.00. Sprejet 3. avgusta 3918. — Društvo šteje 491 članov (ic). K društvu Jezus Dobri Pastir št, 32 v Enuniclaw, Wa>h. Cert. št. 22825, Polajnar Ivan, rojen 1873. R. 45. Zavarovan za $1000.00. Sprejet 28. julija 1918. — Društvo šteje 58 članov(ic). K društvu sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kansas. Cert. st. 22826, Košmerl Rudolf, rojen 1883. R. 35. Zavarovan za $1000.00. Sprejet 4. avgusta 1918. — Društvo šteje 83 članov (ic). K društvu sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, IU. Cert. št. 22827, liučar Jožef, rojen 1894. R. 24. Zavarovan za $1000.00. Sprejet 4. avgusta 1918. — Društvo šteje 241 elanov(ic). K društvu sv. Alojzija št. 47 v Chicago, III. Cert. št. 22828, Kra-lovič Ivan, rojen 1891. R. 28. Zavarovan za $100.00/ Sprejet 10. avgusta 1918. — Društvo šteje 101 člana(ico). K društvu sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind. Cert. št. 22829, Lovišeek Jožef, rojen 1878. R, 40. Zavarovan za $500.00. Sprejet 20. avgusta 1918. — Društvo šteje 79 članov (ic). K društvu sv. Janeza Krst. št. 65 v Milwaukee, W.Ls. Cert. št. 228:30, Zupančič Ivan, rojen 1878, R. 40. Zavarovan za $500.00. Sprejet 4. avgusta 1918. — Društvo šteje 155 članov. K društvu sv. Nikolaja št. 67 v Stcclton, Pa. Cert. št. 22831, Gata Martin, rojen 1882. R. 36. Zavarovan za $1000.00. Sprejet 21. julija 1918. — Društvo šteje 49 članov (ic). K drušUui sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich. Cert. št. 22832, Kotaian Ur., ml., rojen 1902. R. 16. Zavarovan za $1000.00. Sprejet 7. avgusta 1918. — Društvo šteje 42 članov(ic). K društvu sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. št. 22833, Hrelič Štefan, rojen 1884, R. 34. Zavarovan za $500.00. Sprejet 4. avgusta 1918. — Društvo šteje 150 članov (ic). K društvu sv. Družine št. 151 v Indianapolis, lnd. Cert. štev. 22834, Skrajnar Franc, rojen 1891. R. 27. Zavarovan za $500.00. Cert. štev. 22835, Sinkovič Anton, rojen 1874. R. 44. $500.00. Sprejeta 4. avgusta 1918. — Društvo šteje 36 članov(ic). K društvu sv. Jeroninia št. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. št. 22836, Matusieviez Jožef, rojen 1880, R. 38. Zavarovan za $500.00. Sprejet 13. avgusta 1918. — Društvo šteje 62 članov(ic). K društvu sv. Alojzija št. 161 v Gilbert, Minn. Cert. št. 22837, l malek Jurij, rojen 1878. R. 40. Zavarovan za $1000.00. Sprejet 22. avgusta 1918. — Društvo šteje 19 članov (ic). K društvu sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 22838, Kebrovič Miko, rojen 1897. R. 22. Zavarovan ?a $1000.00. Sprejet 11. avgusta 1918. — Društvo šteje 70 članov(ic). K društvu jv. Srce Jezusovo št. 16G v So. Chicago, III. Cert, št. 22X39, Grahova* Ivan,-rojen 1895. R. 23. Zavarovan za $1000.00. Sprejet 25. avgusta 1918. — Društvo šteje 32 članov(ic). Pristopile članiGe. K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 8658, Do-linar Katarina, rojena 1902, R. 16. Zavarovana za $1000.00. Sprejeta 3. avgusta 1918. — Društvo šteje 492 članov (icK K društvu Marija Sedem Žalosti št. 50 v Alleghuiy, Pa. Cert. št. *>59, Kroteč Doroteja, rojena 1892. R. 27. Zavar. za $1000.00. — Cert. štev. 8660, Gašperič Marija, rojena 1889. R. 29. Zavar. za Sl^00- — Cert. št. 8661, Vajdetič Kristina, rojena 1883. R. 36. Zavar. za $1000. Sprejete 22. avgusta 1918. — Društvo šteje 299 članov(ie), K društvu sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. št. 8662, Kinkela Katarina, rojena 1889. R. 29. Zavarovana za $1000.00. Spre-'jeta 4. avgusta 1918. — Društvo šteje 151 članov(ic). K društvu sv. Cirila in Metoda št. 90 v So. Omaha, Nebr. Cert. štev. 8663, Jerman Marija, rojena 1902. R. 16. Zavarovana za $1000. prejeta 18. avgusta 1918. - Društvo šteje 21 članov (ic)^ _ K društvu sv. An*-St 123 v Bridgeport, Ohio. Cert. st. 86*4, ■ _______w_____r(ie). sv. jeromma št. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. St. 8667, rojena 1898. R. 20. Zavarovana za $1000.00: — Cert št. 8668, Tomšič Franca, rojena 1394. R. 25. Zavarovana za $500.00. Cert. št. 8669, Matusieviez Vladislava, roj. 1883. R. 35, Zavar* vana za $500.00. Sprejete 13. avgusta 1918. Društvo šteje 65 čla-n#v(ie). i * K društvu sv. Ane št. 156 v Ohisholm, Minn. Cert. št. 8670, Dra-gišič Marija, rojena 1898. R, 20. Zavarovana za $1000.00. Sprejeta 4. avgusta 1918 — Društvo šteje 76 članic. K društvu Marija Magdalena št. 162 v Cleveland, Ohifc. C«rt. št. 8671, Maizel Marija, rojena 1886, R. 32. Zavarovana za $1000.00. — Cert. št. 8672, Ahlin Marjeta, rojena 1886. R. 3?. Zavarovana zA $500.00. Sprejeta 5. avgusta 1918. — Društvo šteje 183 članov(ic). K društvu Marije Pomagaj št. 164 v Eveleth, Minn. Cert 8673, Drobnič Marjeta, rojena 1883. R, 35. Zavarovana za $1000,00. - Cert. št. 8674, Zakrajšek Rozftlija, rojena 1898, R. 29. Zavarovana za $500.00. — Cert. št. 8675, Gej-čman Neža, rojena 1890. R. 29. Zava^ rovana za $500.00. — Cert. 8t. 8676, Skubic Rozalija, rojena 1888. R. 30. Zavarovana za $500.00. — Cert. št. 8677,Tihovuik Elizabeta, rojena 1882 R. 36. Zavarovana za $500.00. — Cert. št. 8678, Rakovec Elizabeta, rojena 1878. R. 40. Zavarovana za' $500.00., — Cert. št. 8679, Pribanič Marija, rojena 18851 R. 33. Zavarovana za $1000.00. Sprejete 21. avgusta 1918. — Društvo šteje 35 članic. Suspendovani člani zopet sprejeti. K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 18344, Zupane Josip, R. 33. $1000.00. — Cert. št. 20105, Zidar Martin, R. 34, $1000.00. — Cert. št. 13267, Jernejlič Franc, R. 40. $1000.00. — Cert. št. 21399, Stanfel Jožef, R. «3. $509-00. — Cert. 5t. Strekelj Anton, R. 19, $500.00. Zopet sprejeti 3. avgusta 1918. — Društvo šteje 497 članov in članic. K društvu Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 15583, Adlešič Franc, R. 19. $1000.00. Zopet sprejet 5. avgusta 1918. — Društvo šteje 168 članov(ic). K društvu sv. Antona Padovanskega št. 71 v Crabtree, Pa, Cert. št. 18854, Vrbančič Ferdinand, R. 23. $1000.00. Zopet sprejet 7. avgusta 1918. — Društvo šteje 18 članov(ic), K društvu Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa. Cert. št. 8191, Kavčič Josip, R. 27. $1000.00. — Cert. št. 20731, Omahen Ivan, R. 40. $1000.00. Zopet sprejeta 11.-avgusta 1918. — Društvo šteje 200 članov(ic). K društvu sv. Antona Padovanskega št. 87 v Joliet, 111, Cert. št. 22565, Bačnik Alojz, R. 28. $500.00. Zopet sprejet 2. avgusta 1918. — Društvo šteje 126 članov(ic).' K društvu svi Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich. Cert. st. 9216, Ab-zic Ivan, R. 19. $1000.00. Zopet sprejet 5. avgusta 1918. — Društvo šteje 42 članov (ic). K društvu sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa. Cert. št. 19189, Berkovič Franc, R. 16. $500.00. Zopet sprejet 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 125 članov(ic). >. - , K društvu sv. Roka št. 132 v Frontenac, Kans. Cert. št. 15308, Prelc Matija, R. 30, $500.00. Zopet sprejet 11. avgusta 1618. — Drur štvo šteje 65 članov(ic). 4 < . 1 , • K društvu sv. Cirila iu.Metcda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. št. 22278, Komata* Franc, R. 23. $500; Zopet sprejet 24. feU 1918. — Društvo šteje 99 članov (ic). K društvu sv, Družine št. 136 v Willard, Wis. Cert. št. 12992, Kaučnik Josip, li. 32. $1000.00. Žopet sprejet 27. avgusta 1918. — Društvo šteje 65 članov (ic). Suspendovane članice zopet sprejete. K (k-uštvu sv. Jožefa št. 21 v F^cral, Pa. Cert. št. 1746, Skender Neža, R. 36. $500.00. Zopet sprajeta 11. avgusta 1918. — Društvo šteje 64 članov(ic). K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 3075, Zupane Genovefa, R. 24. $500.00. Zopet sprejeta 3. avgusta 1918. — Društvo šteje 497 članov (ic). K društvu Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa. Cert. št. 6305, Omahen Ana, R. 37. $500.00. Zopet sprejeta 11. avgusta 1918. Društvo šteje 201 člana(ico). s K društvu sv. Veronike št. 115 v Kansas City, Kans. Cert. št. 4098, Smit Jožefa, R. 29, $500.00. Zopet sprejeta 24. avgusta 1918. Društvo šteje 91 članov (ic). Suspendovani člani. Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, IU. — Cert. št. 17691, Volčanjšek Marka, R. 25. $500.00. — Cert. št. 21553, M*rtincič Jožef, R. 23, $1000.00. — Cert. št. 16336, Krvina Franc, R. 22. $1000.00 - Cert. št. 19877, Ferenčak Frimc, R 200. $500.00. Suspendirani 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 274 članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. — Cert. št. 19320, Gruden Jožef, R. 18. $1000.00. — Cert. št. 4676, Tomec Mihael, R. 18, $1000.00. — Cert. št. 18622, Lavrič Anton, R. 19. $1000.00. Suspend: rani 20. avgusta 1918. — Društvo šteje 410 članov (ic). Od društva Vit. sv. Jurija št. 3 v Joliet, III. — Cert. št. 10736, Završnik Franc, R. 24. $1000.00. Suspendiran 12. avgusta 1918. — Društvo šteje 162 čianov(ic). % . j ; Od društva sv. Drtižine.št. 5 v La Salie, 111. — Cert. št. 57, Levk Jožef, 11. 21. $1000.00. — Cert. št. 18722, Brekan Ivan, R. 29. $1000.00. Suspendirana 12. avgusta i918 — Društvo šteje 152 članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa, — Cert,. št. 11613, Janežič Franc, R. 18. $1000.00. — Cert. št. 18679, Kusar Jakob, R. 24. $1000.00. — Cert. štev. 19999, Bedenift Jakob, R. 33. $1000.00. Suspendirani 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 297 članov (ic). Od društva sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont. — Cert. št. 22544, Antonich Miha, R. 30. $1000.00. Suspendiran 28. avgusta 1918. — Društvo šteje 193 elanov(ic). - Od društva sv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa. — Cert. št. 19385. Selan Matija, R. 21. $1000.00. Suspendiran 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 166 članov (ic). Od društva sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio. - Cert. št. H988. Bisčan Štefan, R. 18. $500.00. Suspendiran 21. avgusta 1918 — Društvo šteje 41 članov(ic). » Od društva sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. — Cert. st. I7:i52. Jančar Ciril, R. 28. $1000.00. Suspendiran 22. avgusta 1918. — Društvo šteje 497 članov(ic). Od društva sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. — Cert. št. 6319, Ovduč Alojzij, B. 19. $1000.00. — Cert. št. 16913, Geršič Matija, R 24. $1000.00. — Cert. št. 19268, Škof Jožef, R. 38. $500.00. Suspendirani 22. avgusta 1918. — Društvo šteje 329 članov (ic). Od društva sv. Petra št. 30 v Calumet. Mich. — Cert. št. 21580, Majerle Peter M., R. 18. $1000.00. Suspendiran 15. avgusta 1918. — Društvo šteje 303 člane (ice). Od društva sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. — Cert. št. 22600, Leščanec Ivan, R. 24, $1000.00. Suspendiran 16. avgusta 1918. f-Društvo šteje 135 članov(ie). Od društva sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont. — Cert. št. 20924, Kanduth Franc, R. 29. $1000.00. Suspendiran 20. avgusta 1918. — Društvo šteje 135 članov(ic). Od društva Vit. sv. Florijana št. 44 v So. Cicago, 111. — Cert. št. 16172, Stiberuik Franc, R. 19. $1000.00. — Cert. št. 17886, Ferkulj Josip, R. 24. $250.00. Suspendirana 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 239 članov(ic). r«HM i št. 45 v E. Helena, Mont. — Cert. , R. 24. $1000.00, — Cert. št. 20218, Šašek ). Suspendirana 19. avgusta 1918. — Društvo sv. Alojzija st. 47 v Chicago, 111. — Cert. št. 21083, R. 29, $500.00. Suspefdiran 10. avgusta 1918. — Dru-aov(ic). sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo. — Cert. št. 9003, eb, R. 24, $1000.00. — Cert. št. 19590, Oblak Matija, R. 37. $1600.00. — Cert. št. 20380, Gornik Martin, R. 19, $1000.00. — Cert. št. 18948, Kržan Jožef, R. 27, $500.00. Suspendirani 14. avgusta 1918. — Društvo šteje 175 članov(ic) , Od društva sv. Mihael* št. 61 v Youngstown, Ohio. — Cert, št. 20450, Rogan Mihael, R. 31, $1000.00. — 19978, Žuti Mihael, R. 23, $1000.00. — Cert. št. 21827, Šipušič Ivan, R. 36, $1000. Suspendirani 24. avgusta 1918. — Društvo šteje 124 članov (ic). Od društva Vit. sv. Martina št. 75 v La Salle, 111. — Cert. št. mi> Gregorič Alojz, R. 27. $1000.00. — Cert. št. 12209, Derzanič Martin, H. 36, $1000.00. — Cert. št. 18347, Kalin Anton, R. 25. $1000. Suspendirani 23. avgusta 1918. — Društvo šteje 61 članov(ic). Qd društva Marije Vnebovzete šj. 77 v Forest City, Pa. — Cert, št. 10662, Šenčur Matija, R. 22. $1000.00. Suspendiran 8. avgusta 1918. Drttftvo štege 200 članov. Od društva Marija Sedem Žalosti št. 84 v Trimountain, Mich.— Cert. št. 7271, Grentz Mihael, R. 18. $1000.00. — Cert. št. 17028, Jak-šič Tecdor, R. 19, $1000.00. — Cert. št. 20692, Mrvoš Simon, R. 35. $1000.00. Suspendirani 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 45 članov. Od društva Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn. — Cert. št. 19599, Bartol Anton, R. 34, $1000.00. Suspendiran 11. avgusta 1918. Društvo šteje 137 članov(ic). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio. — Cert. št. 21612, Šuštcršič Maks, R. 24, $1000.00. — Cert. št. 21486, Lavriha Jakob, R. 24. $500.00. — Cert. št. 22156, Fudak Luka, R. 25. $500.00. — crt. št. 10490, Ulakovich Miha, R. 41. $500. Suspendirani 10. avg. 1918. — Društvo šteje 55 članOv(ic). , Od.drušiva sv. Družine št. 109 v Alliquippa, Pa. — ert. št. 19024, I.ambergar Ivan, R. 27. $1000.00. — Cert. št. 22532, Kotar Jacob, R. 24. $500.00. — Cert. št. 22399, Gerand Miha, R. 27. $500.00. Suspendirani 11. avgusta 1918. — Društvo šteje 43 članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 112 v Ely, Minn. — Cert. št. 17170, Metež Anton, R. 21. $1000.00. Suspendiran 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 84 članov (ic). Od tjruštva sv. Pavla št. 118 v Little Falls, N. Y. — Cert. št. 21314, Kunstelj Ivan, R. 25. $1000.00. — Cert. št 15054, Gerzelj Tomaž R 18 $1000.00. Suspendirana 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 21 člaudv(ic). Od društva Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn. — Cert. št. 21538, Bundič Milan, R. 19, $1000.00. Suspendiran 27. avgu-fta 1918. — Društvo šteje 138 članov (ic). Od društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. — Cert. št. 22614, Lutar Štefan, R. 36. $1000.00. Suspendiran 24. avgusta 1918. —Društvo šteje 90 članov (ic). Od društva sv. Mihaela št. 152 v So. Deering, Pa. — Cert. št. 21795, Pešut Josip, R. 22, $1000.00. — Cert. št. 21742, Vrkljan Dujo, H, 25. $1000.00. — Cert. št. 21329, Sertič Tomaž, R. 28. $1000.00. — Suspendirani 28. avgusta 1918. — Društvo šteje 88 članov(ic). Od društva sv. Štefana št. 159 v Delagua, Colo. — Cert. št. 21178, Pudlik Franc, R. 30, $1000.00. Suspendiran 4. avgusta 1918. — Društvo št oje 7 članov(ic). : ■ Od društva sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. — Cert. št. 22402, KiJfoč; Andrej, R. 21. $1000.00. Suspendiran 11 .avgusta 1918. —. DcuštVo. šteje 69 članov(ie). Suspendovane članice. t Od društva sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. — Cert. št. 57, Lavrič Matilda, R. 37. $1000.00. Suspendirana 20. avgusta 1918. — Društvo šteje 409 člano-v(ic). Od društva Vit. sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. — Cert. št. 8493, Ferkul Marija, R. 32. $500.00. Suspendirana 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 238 članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo. — Cert. št. 6216, Kastelie Tin«, R. 26. $1000.00. — Cert. št. 5806, Oblak Johana, R. 27, $1000.00. Suspendirane 14. avgusta 1918. \— Društvo šteje 173 član. Cd društva Marija Pomagaj št. 78 v Chicago, 111. — Cert. št. 7861, Sufaadolnik Antonia, R. 32. $1000^00. — Cert. št. 7666, Simončič Marija« R. 20, $500.00. — Cert. št. 5041, Zulič Eva, R. 23, $1000.00,— Cert. št. 3137, Mihelič Franca, R. 30. $500. Suspendirane 17. avgusta 1918. I? Društvo šteje 208 članov (ic). Od društva Marije Čist. Spočetja št. 85 v Lorain, Ohio. — Cert. št. 7604, Živčič Bara, R. 21, $1000.00. Suspendirana 11. avgusta 1918. — Društvo šteje 48 članov(ii ). Od društva sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio. — Cert. št? 2549, G una Marija, R» 24, $1000.00. Suspendirana 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 71 člauov(ic). Od društva sv. Barbare št. 128 v Etna, Pa. — Cert. št. 5829, Vv-banek Marija, R. 27, $1000.00. — Cert. št. 5614, Baša Hermina, H. 33, $1000.00. — Cert. št. 5966, Novak Franca, R. 25, $500.00. — Cert. št. 6188, Benkovič Ana, R. 22, $1000.00. Suspendirane 27. avgusta 1918. — Društvo šteje 36 članov(ic). Prestopili člani. Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, lil., k društvu sv. Antona Pad. št. 71 v Crabtree, Pa., cert. št. 17603, Darovec Math, R. 38. Zavarovan A $1000.00. Prestopil dne 13. avgusta 1918. — I društvo šteje 277 članov(ic), II. društvo šteje 18 članov(ie). Od društva sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont., k društvu sv. Janeza Krstnika št. 14 v But te, Mont., cert. št. 21584. Nordoni Maks, R. 22. Zavarovan za $1000.00. Prestopil 28. avgusta 1918. — I društvo šteje 134 članov(ic), II. društvo šteje 195 članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., k društvu št. 63 v Cleveland, Ohio, cert. št. 15014, Perhavec Alojz, R. 18. Zavarovan za $1000.00. Prestopil 10. avgusta 1918. — I. društvo šteje 203 člane(icc), II. društvo šteje 204 čtene(ice). Od društva sv. Alojzija št. 83 v Fleming, Kans., k društvu sv. Roka št. 132 v Frontenac, Kans., cert. št. 17014, Benedik Ivan, R. 17. Zavarovan za $1000.00. Pi-estopil 11. avgusta 1918. — I društvo šteje 44 članov(ie), II društvo šteje 66 čianov(ic). Od društva sv. Barbare št. 97 v Mount Olive, 111., k društvu sv. Roka št. 113 v Denver, Colo., cert. št. 19741, Obranovič Andrej, R. 29. Zavarovan za $1000.00. Prestopil 18. avgusta 1918. — I. društvo šteje 42 članov(ie), II. društvo šteje 60 članov (ic). Od društva sv. Martina št. 126 v Mineral, Kans., k društvu sv. Roka št. 132 v Frontenac, Kans., cert. št. 10667, Leskovitz Gašpar, R. 21, zavarovan za $1000.00. Prestopil 11. avgusta 1918. — I. društvo šteje 22 članov(ic), II društvo šteje 07 članov(ic). Prestopile članice. Od društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., k društvu sv. Ane št 120 v Forest City, Pa., cert. št. 5720, Bedelnik Ivana, R. 32. Zavarovana za $500.00. Prestopila 18. avgusta 1918. — I društvo šteje 299 Članov (ic), II društvo šteje 147 članov(ic). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., k društvu Marije Pomagaj št. 164 v Eveleth, Minn., cert. št. 1708, Drobnič Marjeta, R. 19. Zavarovana za $500.00. Prestopila 18. avgusta 1918. — I- društvo šteje 223 članov (ic), II. društvo šteje 34 članov(ic). Od društva Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa., k društvu sv Ane št. 120 v Forest City, Pa., eert. št. 4330, Movšek Marij.), ----------„ 17 članov(ic) Od društva sv. Janeza Evang. št.. 65 v Milwaukee, Wis., cert. št. 8244, G re gore Maks, R. 24, zavarovan za $500.00. Odstopil 20. avgusta 1918. — Društvo šteje 154 članov (ic). Od društva »v. Barbare št. 74 v Springfield, 111., cert. št. 17044, llanigman Franc, R. 16/zavarovan za $1000.00. — Cert. št. 20687, Setlar Franc, R. 30, zavarovan za $1000.00. Odstopila 11. avgusta 1918. — Društvo šteje 55 članov (ic). Od društva Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111., ccrt. št. 18396, Jereb Franc, R. 25, zavarovan za $500.00. Odstopil 11. avgusta 1918. — Društvo šteje 79 članov(ic). Od društva sv. Pavla št. 118 v Little Falls, X. Y., cert. št. 12799, Petkovšek Lovrenc, R. 42, zavarovan za $500.00. Odstopil 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 20 članov (ic). Odstopile članice. Od društva sv. Barbare št. 74 v Springfield, 111., cert. št. 4131, Setlar Kristina, R. 17, zavarovana za $1000. Odstopila 11. avgusta 1918. — Društvo šteje 54 članov (ic). Od društva Marije Pomagaj št. 121 v Little Falls, N. cert. št. 5038, Mevšek Rozalija, R. 20, zavarovana za $1000.00. — Cert. št. 6166, Gregorin Marija, R. 18, zavarovana za $500.00. Odstopile 10. avgusta 1918. — Društvo šteje 51 članov(ic). 1 Od društva Ma&ja Čistega Spočetja št. 160 v Kansas City, Ivans., cert. št. 5841, Novosel Alojzija, R. 33, zavarovana za $500. Odstopila 7. avgusta 1918. — Društvo šteje 28 članov(ic). Od društva Marije Pomagaj št. 164 v Eveleth, Minn., cert; št. 8086, Bobič Marija, R. 17, zavarovana za $1000.00. Odstopila 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 32 članov (ic). Izločeni člani. •,< Od društva sv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa., cert. št. 19545, De-lach Mihael, R. 16, zavarovan za $1000.00. — Cert. št. 92246, Curl Martin, R 27, zavarovan za $1000.00. Izločena 18. avgusta 1918. — Društvo šteje 164 članov(ic). Zvišali zavarovalnino. Pri dru&tvu sv .Jožefa it. 41 v Pittsburgh, Pa., cert. št. 4108, lllad Antonija, R. 37, z $500.00 na $1000.00. Zvišala 20. avgusta 1918. Pri društvu sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111., cert. št: 8322, Šu-štaršič Franca, R. 20, z $500.00 na $1000.00. Zvišala 10. avgusta 1918. Pri društvu sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn., cert. št. 8294, Kolar Katarina, R. 29, z $500.00 na $1000.00. Zvišala 9. avgusta 1918. Znižali zavarovalnino. Pri društvu sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111., cert. št. 22549, Dolinšek Leo, R. 37, z $1000.00 na $500.00. Znižal 17. avgusta 1918. Snzpendovani člani. Od. dr, sv. Antona Pad o v. št. 87 v Joliet, IU., cert. štev. 19798, St Cajnar Franc R 21 $1000 — Cert. štev. 9345, Kuhel Franc, R. 19, $1000. — Cert. štev. 10320, Zabukovec Anton, R 23, $1000. Susp. 5. septembra 1918. Društvo šteje 126 ulanov(ic). Josip Zalar, gl. tajnik. (Jug. Čas. Urad. Washington, D. 0.) Ali ste naveličani varčevanja? Ali ste že naveličani varčevanja pri živilih? Naveličani, delati kruh iz moke, kakoršne niste prej nikdar rabili T Ali se vam zdi sitno biti brez sladkorja? Ali se pri tem izgovarjate: "Ne morem več vzdržavati, ker mi škoduje." Da, ali veste, da so tudi drugr enako naveličani in utrujeni? Angleški in francoski vojaki so gotovo že naveličani bivati vedno v blatnih zakopih. Pred vsem se - nam mora smiliti to vojaštvo in armada civilistov za bojno črto; ti so gotovo že do grla siti biti v službi Hunov. Tudi nekaj naših ameriških fantov bo sčasoma u-trujenih; ti naši vojaki so oddaljeni nad 3000 milj z doma; kdo ve, kedaj se bodo vrnili? Nihče pa ne čuje godrnanja od onih preko oceana, kake težave mora vsa zavezniška armada prenašati. Njih cilj je — zmaga. •Tu, pri na« doma je pa najti posameznike, ki se pritožujejo, da so že naveličani varčevati pri jedi. Pri tem si pa želijo mir, da bi* imeli zopet vsega zadosti, kakor bi bila sama hrana edini vzrok, da je dalo že na milijone vojakov svoje življenje v sedanji vojni. Korajžno, odločno in z veseljem gredo ameriški vojaki in pomorščaki preko vode na svoje delo. Tem je voina naloga, priložnost, dolžnost. Čemu torej tarnati? Morala naše armade je odvisna od sile in moči onih, ki so doma. Samo en glas vaše pritožbe se čuje preko morja k onim 2e jako; li čujete morda kak odmev tega glasu? — Ne. — Predstavljajte si, kaj si bo mislil vojak, ko Stoji do kolen v blatu sredi strelnega jarka, med tem ko padajo krogle okoli njega — če dobi pismo iz Amerike "Mi občutimo vojno. Vsak mesec dobivamo samo po 2 funta sladkorja, čistega pšeničnega kruha pa že nismo več tednov videli." Ali res občutite vojno? Morda? — Vendar pa ne tako, kakor jo občutijo ženske v Severni Franciji. Močno verigo, ki vleče do zmage se ne sme oslabiti niti z jednim delcem pritožbe. — Be mislite torej kako umestne so vs*. Nemškd gimnazija V Opatiji. — Kakor zrtano, je bila že 1. 1917. o-t,y/orjena nemška gimnazija v O-patiji. Pri otvoritvi se je upisalo mo teoretično ali platonično za: X, njo 72 dijakov. — Naj se pri demokratski princij, in ta se glasi: enakopravnost za vse enako, tako za majhne, kakor za velike* za močne, kakor za slabotne. Naš? geslo je: narod Hrvatov, Sloven -cev in Srbov enoten na zunaj, vsa tri plemena pa so in imajo biti popolnoma enakopravna med seboj na znotraj. Na tem temelju mi naj-odloLČnejše odklanjamo vsako "vodstvo", kajti to ne bi nasprotovalo samo demokratičnemu principu, temveč bi imeli zopet, pa bodisi v kakoršnikoli obliki in naj se tiče kateregakoli od nas treh enakopravnih bratov (tri vrste zaplenjene.) Nikoli več nas ne bodo premotili; mi ostanemo zvesti de -mokratskim principom in borbi za zedinjenjc in popolno svobodo edinstvenega naroda — pa ako nas tudi nekateri, ki se očividno ne zavedajo (pol vrste konfisci-rane) svoje služeče rabote, še dalje napadajo, ker nečemo biti tudi nacionalni Jugoslovani, temveč smo to, kar smo tudi v resnici in kar edino moranfo biti, Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in Srbi. Hrvatska opera v Trstu. — Za - tijie naši Avstrijaki zopet vprašaja ali imajo Slovenci in Hrvati v let ^i j ji na Goriškem, katerih je ha jftotisoče, kako svojo srednjo šplo, medtem ko nimajo Čehi na Dunaju, katerih je par stotisoč, njti ene ljudske šole. Po Hrvatski Državi od 23. VI. pi£e o tem graška Tagespost: Kar ni dalo doseči v mirnem času, se je doseglo v vojni. Osnovana je nemška realna gimnazija v Opatiji. Leta 1917., ko je bila šola ot-vorjena, jo je posečalo 72 dijakov. List dalje trdi, da se iz tega velikega (?) števila vidi, da je bilo potrebno otvoriti nemško realko, in poživlja Nemce, da se prizadevajo okrepiti šolo, ker se bo na ta način avstrijska Rivijera v večji meri in čini prej postavila v službo domače narodne sile. . Zavednost slovenskih otrok: — Hrvatska Država piše 20. junija: Evo, kako delajo Slovenci. Neka -Srbkinja je vprašala v Ljubljani desetletnega dečka za pojasnilo o neki stvari. O^vorila je srbski, in ker je ni razumel, ga je vprašala nemški. Toda deček je zagnal od četkom junija je odpotovala Hr-^besa svojo kapo na tla ter pono- vatska opera iz Zagreba s poseb -nim vlakom v Trst, kjer bo gosto« vala v gledališču " Polit eamo Ro-setti". Skupno je odpotovalo 120 oseb z ravnateljem Albini jem in režišerjem Prejcem. Repertoir bo otvorjen s. "Traviatom", nato pa bodo dali opero "Zrinjski", "Prodano Nevesto", "Carmen", itd. Opera bo ostala v Trstu najbrž en mesec. Na Koroškem je umrl najstarejši mož na Zgornjem Koroškem, Jurij Eger, ki je bil rojen leta 1816., bil je torej star 102 leti. Smrtna kosa. — Na Bičevju (Kranjsko) je umrla gospa Neža Šinkovec. — V Praporčah pri Semiču je umrl Janez Konda, oče župana občine Črešnjevee, v 71. letu starosti. Bil je splošno pri -ljubljen v onih krajih.'— V Ljubljani je umrl Martin Dokler, medi-cinec .— V Trstu je umrl Primož — V Spodnji Šiški je umrla gospa Frančiška Hribernik, rojena Ma -rinšek. — V Slivnem na Krasu je umrla gospa Alojzija Šušteršič. — V Celju je umrl Jože Smekal, kro vilparkratr "prepovedano spominjati." Tako dela otrok zavednega naroda." * 50,000 kron za stradajoče otroke.'— Odbor slovenskih hrvatskih in srbskih žen za prireditev "Narodnega praznika", je prejel n^t ta dah od rodoljubnih bratov Gavrilovič, veleindustricev v Pe-trinjah dar 50,000 K, kateri je bil izročen predsednici odbora gospej Zlati Kovačevičevi. Danes in jutri ni kruha... —Kakor da se čita v kakem trgovskem oglasu, se čita v nekem listu:'"Danes in jutri ni v Mariboru kruha — bo ga pa v petek in soboto." — Potrpežljivost je dobra lastnost, samo kedor jo ima. .-Ji' Letaki iz sovražnih aeroplanov. —Iz Ljubljane javlja Fremden-blatt: Zopet se poroča-, da so italijanski avijatiki leteli nad raznimi kranjskimi kraji in metali letake. Na njih je bil natiskan jugoslovanski manifest, katerega je podpisal dr. Trumbič. Na letakih so objavljeni tudi kapitolski zaključki. Trutnbič sokoli jugoslovan- jač, v starosti 83 let, ter Frančiške agitatorje ter jih poživlja, da Druškovič, nmirovljeni uradnik J gredo nemoteno za svojim ciljem, V Gabrenju pri Celju'je umrla!ker je osvoboditev blizo. Ententa Moji otroci naj bi bili Vaši otro-; Marija Kovač, stara 99 let — V i bo v najkrajšem času osnovala ju- dr. oblast je preda-f kot da je bil dr*. Krek lfevolucijonaree, anarhist Luchenijevega kova. (Hrvatska Država.) Na tirolskem bojiiču je padel sin glavnega urednika tržaške Edinosti, Dušan Cotič, nadebu den mladenič, ki se je kljub svoji mladosti odlikoval v narodnem boju in bil odličen član tržaškega sokola. Slovencem prepovedujejo slo venske liste. — Vojaške oblasti so prepovedale dostavljanja mariborskega tednika "Slovenski Go spodar" vojakom na fronti. Naj brž piše revolucijonarno." Narodni shodi na Štajerskem prepovedani. — Slovenski Narod od 27. VI. piše: Iz Vranskega smo prejeli pod datumom od 25. t. m. naslednje poročilo: Shod, ki se je imel vršiti zadnjo nedeljo pod predsedništvom dr. Korošca, predsednika Jug. kluba, je bil prepovedan. Na predvečer shoda, v soboto, se je zbrala v Vranskem cela armada policajev, in ker so bili postavljeni pod komando civilnega komisarja, ni bilo niti misliti na kak poskus, da bi se shod vseeno vršil. Kljub temu pa se je zbralo na tisoče oseb, da pozdravijo voditelja. V soboto zvečer se je odpeljal dr. Korošec iz Celja po Savinjski dolini v Vransko. Njegovo potovanje je bilo prav triumfalno. Vse vasi so bile okrašene z narodnimi zastavami in cvetlicami. Povsod je bil navdušeno pozdravljen. Vsepovsod se je zbralo na tisoče ljudstva, da priredi predsedniku Jug. kluba prisrčno ovacijo. V malem mestecu Vranskem so prepevali narodne himne, in kjerkoli se je prikazal narodni voditelj, je "bil" navdušeno pozdrav ljens "klici": "Živela Jugoslavija.'* in "Živel dr. Korošec." "Živel Jugoslovanski klub." Da prepreči vsako zborovanje, je po licija zasedla vse javne prostore, kjer se je ljudstvo zbiralo in kjer je bil dr. Korošec naprošen, da govori. Utis, katerega je napravila ta vladna odreba na ljudstvo, si je lahko predstavljati. Oblasti sosednega Kamniškega okrožja so se zelo zbale, da ne bi prišel Korošec tudi na Kranjsko, in vsled tega so poslale na mejo komisarja z velikim številom policajev, da bi jih v slučaju potrebe uporabil proti Štajercem. Toda naša stvar sledi naravnemu poteku in njega razširjanje ne morejo preprečiti niti vsi komisarji niti legije žandarjev." Uvoz in izvoz iz slovenskih pokrajin. — Lujbljanski Slovenec piše 28. VI., "Slovenske dežele, katerih površina znaša 20.700 štir-jaških kilometrov in kjer živi 1,-260,000 prebivalcev, so uvažale pred vojno za okroglo 160 milijonov različnega'blaga na leto, in to, 55 milijonov za živila, 25 milijonov za sirovine in 80 milijonov razne izdelke. Poleg tega so za morale plačevati slovenske dežele 40 milijonov kron na leto za o-brestovanje in mortizacijo narodnega dolga, tako da sa plačevale okroglo 200 milijonov kron na leto tujim deželam. Naš eksport živil zadnja leta pred vojno je bil vreden 55 milijonov kron, sirovine 50 milijonov in razni izdeki 75 milijonov kron. Ta svota pa ni zadostovala za pokritje celega dolga tujim deželam, in zaradi tega smo morali poslati del našega naroda v tujino, da se preživi. Sodf se, da so ti izseljenci poslali vsako leto v domovino nad 20 milijonov kron." Avstrijska rešitev jugoslovanskega vprašanja. — Slovenski Narod piše 27. VI.: "O novem načinu rešitve jugoslovanskega vprašanja na Dunaju poroča splitska Nova Doba. Po tem listu se dunajski krogi marljivo pečajo z idejo, združiti Dalmacijo, Bosno in Hercegovino z banovino (Hrvatsko), tako da bi nastala tretja država, enakopravna z Avstrijo in Ogrsko. Reka in Trst bi ostala skupna last cesarstva, slovenske dežele in cela Istra pa bi še nadalje ostala pod Avstrijo. Avstrijska vlada z zunanjim ministrom, zlasti pa Berlin kot glavni inicija-tor so baje odobrili ta načrt. Baje so pridobili tudi cesarja za ta načrt, Madžari pa so proti njemu. Sodi pa se, da bo mogoče pridobiti tudi nje z ekonomskimi in drugimi koncesijami, in ako bi drugače ne šlo, bi se stavil predlog, da Polovico pa o-Dunaj je zelo navdušeu ta načrt, medtem ko si Weker-leva pridobiti Hrvate za načrt, ki bi bil bolj primere« ogrskim interesom." Zatiranje jugoslovanskih časopisov. — Mariborski Slovenski Gospodar od 22. VI., piše: "Ako pade dopisnica s sliko dr. Korošca, .predsednika Jug. kluba, v roke mornarskim oblastim, pokličejo osebo, na katero je bil razglednica naslovljena, pred se in ji ze-groze s kaznijo. Celo vrsto kazni so odredili proti mornarjem, ki sb prejeli take dopisnice. Objednem pa so naznanili tem mornarjem, da bodo oni, ki so poslali te slike, i-fctotako kaznovani. — Kar se tiče časopisja, smo že naznanili, da je bilo večje število slovenskih časopisov prepovedanih, zlasti jugoslovanskih in čeških. Kakor sedaj zazhanjemo, je bilo postavljenih kakih šestdeset listov na indeks. Skoro vsi slovenski listi »o bili prepovedani, izvzemši seveda Resnica, glasilo dr. Šušteršiča." Jugoslovanska deklaracija. — Dunajski Fremdenblatt prinaša 29. junija naslednpjo vest iz Gradca: "Liberalna demokratična stranka, je sklicala konvencijo vseh strank, ki se bo vršila jutri in pojutrajšnjem. Ta konvencija bo d^oČ;>i točke deklaracije glede osnovanja Jugoslovanske države." Dva meseca brez kruha: — Narodni List piše 20. junija: "Žc skoro dva meseca so zadarski prebivalci brez moke za kruh. okoličani pa so že skoro pozabili, kakšen je kruh. Na dan imamo samo sto gramov polente. Od zadnjega tedna se je zvišal dnevni odmerek koruzne moke od 110 na 150 gramov. Ni nam pa znano, ali so razširili to veliko dobroto tudi na za-drsko okolico, kjer izgledajo pre-bišalci kot okostnjaki." PRIMORSKE VESTI. Kaj dobimo ta teden? — Pod tem naslovom piše tržaška Edinost 2. junija: Ta teden od 2.—3. junija (35 razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju številke 35 izkaznice za živila dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na osebo in teden: Ena četrtinka koruzne moke, po K 1 kg; koruzna moka namesto kruha: 650 g koruzne moke, oziroma nadaljnih 700 g za delavca pri težkih delih; eno osminko kg ječmen, kaše po K1.08 kg 10 dkg. suhe zelenjadi, po Kil; eno os-zavoja kavne zmesi (zavoj tehta y4 kg po K4 kg.) zavoja stane 50 vin; eno osminko kg cikorijc po K9.60; eno osminko kg soli na osebo na teden po 28 vinarjev kg; eno Vfe litra kisa po 52 v liter; na vsakih 6 odrezkov uradne izkaznice za maščobe se dobi 3 dkg slanine;) cena je 18 K za kg, za nei-movite sloje po K 6 kg; eno škat-jo konzendiranega mleka za starce, bolnike in otroke po K 3,30; en kos mila okoli 10 dkg težak, po 10 vin. kos. Pritožbe zaradi slabega kruha. — Namestništvo poroča:. Z ozi-rom na tožbe, ki so prihajale namestniku iz občinstva o 'manjvredni kakovosti kruha, ki ga izdelujejo nekateri tukajšnji peki, se je pričela zadnji dni izvrševati oblastvena revizija v pekovskih n , obratih. V enem slučaju se je v gotovilo, da je slabo kakovost kruha pripisati večiuoma premajhni skrbnosti v izdelavi kruha. Dotični pek je dobil od oblasti na-og, da mora v bodoče posvečati večjo skrb izdelavi kruha. Obenem se mu je zagrozilo, da se mu v slučaju ponovnih pritožb ustavi obrat. Revizija se nadaljuje. Proslava obletnice majske deklaracije. — Tržaška Edinost poroča : Tc dni je dospel dr. Korošec • v Trst. Sprejeli si ga tiho in skoro neopazno radi položaja, r katerem se nahajajo. Česar niso mogli storiti prvi dan, so storili na dan proslave v dvorani Narodnega doma. Dvorana je bila natlačeno polna. Predsednik političnega društva dr. Josip Wilfan je otvo-ril sestanek in pozdravil apostola Jugoslavije. Čudi se, kako morajo Italijani klevetati in sc bati. Oni, ki postavljajo vse svoje v sa-moodločevanje in sporazum med narodi ne morejo biti nikdar na strah sosedom. Ako zahtevamo Trst, ga ne zahtevamo iz sovraštva do Italijanov ali da jih izpodrinemo od tu, temveč zaradi tega, ker vemo, da je to jugoslovanska zemlja in da je neobhodno I I - fM >«A ki so v pa dr. njih delovanje in popolno priz-__ »nje. Dalje izražajo svoje prepričanje, da se mora t*kpj skleniti mir, ter obtožujejo znova pred celini kulturnim svetom avstrijsko vlado radi vstr^jnega odslednega zanemarjanja potreb šolstva pri vsem slovenskem prebivalstvu na primorskem, najbolj pa v Trstu, ter prosijo poslance, da napravijo čim prej konee temu škanda- ln' Po sprejeti resoluciji je govoril dr. Korošec. Govoril je o razvijanju ideje narodnega edinstva, ki je dosegla sedaj svoj vrhunec. Ako bi se pogajali Jugoslovani z vlado, ne bi nikoli dobili svpbode in Jugoslavije. S pomočjo etap hočejo odločiti štajerske in koroške Nemce od Kranjske in tako zo pet od godit i Jugoslavijo za drugo stoletje. — Kaj pomeni za nas Trsi in Reka, ve vsakdo od nas. To je vir našega življenja, in zato hvali navdušeno delovanje in njih vspehe v borbi. —Prvo leto deklaracije je preteklo. Jugoslovanska misel je prodrla v zadnje koče. sedaj pa pričenja drugo leto premišljenega in enoduŠnega delovanja za jugoslovansko misel. — Zatem je pozdravil Trst in tržaške žene, ki so mu izročile kito cvetja in trajno zaupnico. Za dr. Korošcem je govoril dr. Otokar Rybar o šolstvu, za njim v imenu jugoslovanske socijalne stranke g. Golouh in spremeljeva-let« dr. Korošca župnik Bajec, ki je spomnil prisotne na Krekov? besede: "Ljubezen naj vas veže, in r.aroda, katefega veže ljubezen, ne more nihče več ogrožati." Predsednik Wilfan je nato zaključil zborovanje z resumira-njem vseh misli: Trst in celo Pri-morje pripada Jugoslaviji, in v tem ni nobenega kompromisa. V politiki stojimo kot eden, potreben pa je tudi boj v socijalnem o-ziru, kulturni boj. Resolucija je bila sprejeta soglasno ter so se zborovalci raašli vsi navdušeni pevajoe "Hej Slovani" in "Lepa naša domovina." Živela cenzura. — Pod tem naslovom piše Edinost 2. junija: Zaradi četrtkove pobeljene Edinosti smo prejeli naslednji oblastveni odlomek: "V štev. 143 Edinosti z dne 31. maja 1918 je bilo ^rtanih od politične tiskovne cenzure 17 mesi in odstavkov članka pod naslovom: Proslava obletnice majni-ške deklaracije Jugoslovanskega kluba", nadalje tri mesta članka "Naš odgovor dr. Krausenecku, volksratom in tržaškim patriotom", ter celo prvo notico pod naslovom "Domače vesti", in to radi tega, ker bi objava istih o-škodovala interese vojevanja in vnanje politike." Objavili smo ta odlok, da ne bo mislilo naše občinstvo, da je bila Edinost morda zaplenjena zaradi naše majniške deklaracije ali česar drugega. Iirtaumkia za apno. — Edinost piše: 2. junija: Za vse imamo, hvala Bogu, izkaznice, namreč za vse, kar je treba devati v usta, toda, fcakor se nam zdi, živo apno do danes vendar še ni bilo živilo." Ali izkaznico je vendar treba i-meti zanje. Če hoče danes naš o-liean pobeliti svojo kuhinjo, če hoče morda z apnenim mlekom nekoliko pomazati svoje ognjišče, da prežene ščurke, če hoče morda zamazaii luknjo, ki se mu je naredila v zidu ali zopet pritrditi ko-*e na strehi, ki ga je odtrgala burja: mora imeti izkaznico za — apno. Teči mora v mesto k name-»tništvenemu svetovalcu ter tam-k,j moledovati in prosjačiti, da dobi izkaznico za — eno ali dve kili apna." Večje neumnosti si Pač ne moremo misliti. In zakaj v«e to! Morda zato, ker primanjkuje apna, kakor moke in drugih živil in mora morda vlada, država upravljati promet z apnom t One! Zato ker so stavbni podjetniki s pomočjo vlade zasegli apno zase iu si tako osvojili izključno pra-vico do vseh del, ki jih je drugače opravljal mali hišni posestnik s*®. Ali bo morda naš mali oko-ličanski kmetič, naš ubogi dela-vet'. ki je sedaj tam zunaj bogve katerem bojišču, najemal tega oneg* podjetnika, inženirja in arhitekta za to, da mu pobeli kuhinjo pred ščurki in .pritrdi korec *** »trehi? Ali je morda treba in- rvalstvu izkaznice menda še ne ve, da je kamen ~ apnenec doma pri nas na našem Krasu in da apna menda vendar ni treba uvažati v Trst na tak način, kakor sprovizaeijsko mast. Poživljamo toraj visoko natfe na-mestništvo, da naj napravi nemudoma konec temu brezprimerne-mu šikaniranju našega itak db-volj rtpečega okoličanskega in tudi mestnega prebivalstva. Ali so stavbni podjetniki res taki izključni vzdrževalci države, da jim dajejo oblasti tako izključno pravico za tako nujno potrebe stvari, kakor je apno? Če so potem pa naj tud plačujejo tiste davke, ki jih' plačujejo hišni posestniki, in naj se finančne oblasti obračajo nanje, ne pa na tiste ubožne ženice, katerih možje so na bojišču, in se morajo one ure in ure prerivati in pehati po uradih, preden se jim dovoli nakup ene ali dve kil apna za drag denar. Takih neumnosti bi pač ne bilo treba poleg vseh ostalih vojnih dobrot. Preko nesebičnosti h koncentraciji narodnih sil. Gotovo je — naglasa zagrebški "Tagblatt" — da vse'slovanske stranke in skupine na slovanskem jugu žele tako zvane koncentracije narodnih sil. Da, želja je tu in volja tudi. Toda želja sama ne zadošča. Če jo hočemo udejstviti,' treba velike moralične sile in nravnosti. Moremo odpreti oči in priti do izpo-znanja, da svoboda se mora priboriti le z lastnimi silami. Vsak korak naprej je treba kupiti s težkimi žrtvami, ker pajlepše besede ne morejo odtehtati dejstev, lzpoznati moremo, da- preporod naroda mora pričeti pri posameznostih : pri poedinem človeku, pri skupinah, pri posameznih stran-kih zvez, koalicij in novih grupa-cij zajame in objame skupnost. Zato se moramo očistiti od malenkostnega osebnega, strankarske-gaegoizma, da bomo s čisto dušo in jasnim razumom pokladali po-ti^btie žrtve, vedno tmajoč svoj \ cilj pred očmi. S čisto dušo, in jasnim razumom, kajti žrtve same ne zadoščajo. Tudi jagneta se koljejo. Ko govore pri nas o koncentraciji, radi kažejo na Čehe, pozabljajo pa, da češki narod ni porazdeljen pod različne vlade in v različna u-pravna območja, kakor smo Jugoslovani. Pozabljajo, da je češki narod na visoki stopinji — kul-turelno in gospodarski, da je bil že pred vojno narodno in politično trdno organiziran. Slednjič pozabljajo, da se Čehi od probu-dit,ve k narodni zavesti čutili kot enoten narod, dočim so se pri nas še celo skupine intelenktualcev, ki imajo najbolje namene, borile v notranjščini s pojmom enotnega hnvatsko-slovenska-srbskega naroda. Narodna in politična organizacija Čehov more biti za nas vzor, mi se moremo tudi truditi, da se približamo temu vzoru: rimerjati pa se še ne moremo s ehi. , To je resnica, ki jej moramo i-skreno gledati v lice. Hrvatje se navdušujejo za južno Slovanstvo, ne izvajajo pa — obremenjeni po strankarskih tradicijah —potrebnih konsenkvenc ter ter prepuščajo te lepo, vspehe obetajoče delo svojim otrokom in otrok otro- smo tava- ___narodnih sil. Ali do cela se še nismo očistili tudi mi. Še je tudi v nas elementov, ki jim je prepričanje koncentracije — program, ki jim je osebni ali strankarski interes nad Interesom skupnosti, ker vedo, da njihova zvezda more blesteti le v temi med seboj sprtega razdejanega naroda. Še je ljudij v nas, kiszbog svoje sebičnosti niso vs-po8obljeni, da bi sodelovali na o-svobojevanjU naroda. Te slabe o-stanke na našem narodnem in političnem življenju moramo še odstraniti do zadnjega. To naj store poedinci, poedine skupine in stranke, ki so se že očistile vsake sebičnosti, strankarske in osebne, podredivši svoje specijalne interese interese naroda in njegove bodočnosti. Ta članek iz tržaške Edinosti hi morali upoštevati zlasti mi a-meriški Slovenci in Jugoslovani sploh. Tudi nam je treba koncentracije narodnih sil, ki so dosedaj razkosane, predvsem pa se nam je otresti sebičnosti, bodisi osebne, bodisi strankarske ali plemenske. Ta sebičnost, to predpostavljanje koristi posameznikom in posameznih sttfank koristim celokupnega naroda je glavna ovira, da ne moramo združiti svojih sil. Napovejmo torej predvsem boj tej sebičnosti, ki vidi le lastni jaz, ali kvečjemu svojo stranko pred seboj, da bomo gledali vsi edinole na koristi vseh Jugoslovanov in podpirali to, kar more pospešiti našo boi bo in dosego našega cilja. kom. To otežuje delo za kOncfeh tralizaeijo. Vrhu tega jim nedo-staje ftflgUma do lastnega mnenja, če to ni — popularno. Zato ne more priti do dela, .ki bi bilo tako potrebno, ako hočemo dosegati jia-rodne vspehe velike vrednosti. Tako ostajajo lepe besede —besede, ker ne odgovarjajo resničnemu stanju stvari in resničnim razmeram. Kajti, narodi se osvo-bojajo le z lastno močjo: ne pa z radikalnimi govori, ki naj služijo ugledu strank. In kedor stav-lja strankarski nad narodni interes, ni vposlovljen, da sodeluje na osvobojenje naroda. Saj nam govori hrvatska zgodovina, kako često je bilo strankarsko sovraštvo močneje, nego pa ljubezen do naroda! In posledice občutimo še danes.'' Ta izvajanja, ta preresni opomin, ta poziv k preporodu poedin-eev in poedinih skupin k smotre-nemu nesebičnemu delu in preko tega preroda h koncentraciji Nemška megalomanija. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. 0.) Za one naše rojake, ki so Še Avstrijski, Habsburgovci ali jazbeci in kakor se še zovejo ti nesrečniki, ki so popolnoma nepoučeni o pomenu in namenu našega gibanja, hočemo navesti nekoliko citatov iz knjige "Gross Deutschland", katero je spisal neki Otto Richard Tannenberg in ki je izšla v založbi Bruna Voglerja v Lipsko-Raschnitz na Nemškem leta 1911. J Tannenberg piše, da nima smisla, govoriti, in pogajati se s Čehi in Jugoslovani, ter more pomagati samo železna sfla. "Doba pripravljanja je dovolj dolgo trajala, od 1871—1911. Štirideset let preračunanega dela na suhem in na morju. Sedaj pa pomeni boriti se v težkem boju, zmagati in osvojiti, dobiti nove deleže za nemške kmete, očete bodočih boriteljev." Mir je grda beseda; mir med Nemci in Slovani je kot dogovor na papriju med ognjem in vodo. (Stran 18.) Vsled tega je tudi treba tolči, osvajati in ponemČevati, kar pa se ne da ponemčiti, se mora izseliti, kajti Gross Deutschland se mora razširiti od jednega do drugega, in tretjega morja, toraj tja do Jadrana." Zato se morajo u-m a knit i s poti Slovenci in Hrvati, pa tudi — Italijani. "Mi Nemci imamo na otokih dalmatinske obale mnogo lepše področje (od Tri-enta in Rive), kateremu manjkajo sedaj* samo kulturne uredbe, katere moremo po pravici zahte-tevati. (Stran 28.) "Kranjska, Gorica, Gradiska, Istra in Trst, zatem severna polovica Hrvatske ima istotako pripasti Prusiji. To bi bila pokrajina Suedmark z okrožji Zagreb, Ljubljana in Trst. (Stran 61.) Področja južne Hrvatske z o-toki in Dalmacijo brez področja, Neretve, za otoki Brač, Vis, Kor-čula in Kastovo spadajo istotako Prliski pod imenom nemško Pri-morje. Upravna okrožja bi bila Sonj, Zader in Split. (Stran 84.) Saškemu plemenu Nemcev je odrejeno, da se preselijo v naše južne kraje, (stran 60.) Slovenci, Hrvati in Dalmatinci pa naj se preselijo v Srbijo, Bosno in Her-cegpvino, (ki naj tvorijo Veliko Srbijo), medtem ko bi Italijane pognali v Tunis in Tripoli«. "Posest Slovencev, Hrvatov in Dal matinee v v zemlji in hišah se ima preceniti po strokovnjakih po vrednosti, katero je imela v starih časifi. Vrednost hiš naj se izprača v gotovini, zemljišča pa z zadolžnicami, katere ima Srbija okupirati. (Stran 74.) V ''v'' danjem času pa so štajerski Nemci ih nemčurji saOii nasvetovali, da naj bf se feife)tff Slovenci na štajerskem v — Srbijo, ako hočejo imefi svojo Jugoslavijo, da bi se tako Nemci polastiti nase dežele. Isto bi se zgodilo tudi s Hr-vati in Dalmatinci, da bi prišli Nemci r>a ta n&čirt v posest naše obale, predvsem pa Trsta in Jadrana. PO ŽIV SLOVENCEM. Slovenski prostovoljec Rado Lenart iz Goriškega, sefžant v srbski vojski na solunski fronti, piše v pismu od 25. julija med drugim sledeče: "Čudim se, kako je mogoče Se danes dobiti take elemente iz našega naroda, kateri tavajo po temi, kateri ne znajo prave poti. Saj je vendar stvar tako čista, tako lepa, tako privabljiva in ni dvoma več, da je to delo ustvarjeno, da je to, že davno posejano seme padlo na prava tla, iz katerih bode pognala naša svoboda, naše ust a jen je. Ali na žalost ima tdkih, ki pričakujejo, da se jim ta svoboda prinese na dom na pogrnjeno mizo, in mogoče ima tudi še slabših od njih. . . Mi tukaj imamo vso pravico, di jih sodimo, mi, kateri stojimo na vratih naše domovine in ki nismo nikdar pomislili na nevarnost, ki nismo nikdar obžalovali naše eksistence, katero smo ostavili, oziroma izgubili tatn. Mi tu jim kličemo ob 12 uri: "Vrzite črne misli od sebe, dokler je še čas, in pridite tudi vi k nam." To je naše izporočilo, to so pozdravi nas vseh, kateri tukaj že tri leta v težkoči in, trpljenju, a vendar neustrašeno čakamo s puško v roki na izhod, ker smo gotovi, da seznam bode rodilo soln-ce, solnce svobode in sreče. Tukaj se vsaki dan množe naši fantje; prihajajo iz Rusije, I-talije, Francije in Amerike. V naši sosednji diviziji imamo dobre pevefc, pri katerih smo se za Veliko hoČ prijetno zabavali." Pač uvaževanja in upoštevanja vredne besede, o katerih bi morali razmišljati vsi naši rojaki. S samimi besedami in prepiranjem se ne dobi nobena borba, zlasti pa ne naša obupna borba za svobodo in zjedinjenje. Na bojnem polju se odiločuje usoda narodov, vsa njih bodočnost in sreča; zmaga-li nemški militarizem in avtokraci-ja, zasužnjen bo svet, tlačen in zatiran po nemški oholosti in tiraniji; zmaga-li pravična stvar zaveznikov, oddahnili se bodo vsi narodi, kajti dosegli bodo največje dobro, svobodo in neodvisnost. , Naprej toraj, slovenski junaki! Poslušajte poziv onih, ki se že 4 leta bore za svobodo naše domovine, sledite njihovim pozivom, dokler še ni prepozno, kajti potem pride tudi za nas daii plačila in obsodbe od celokupnega našega naroda. Stavka slovenskih rudarjev v Idriji. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Pod tem naslovom piše Slovenski Narod dne 10. julija: "V državnem rudniku živega srebra v Idriji se je začela generalna stayka delavcev. Glavni vzrok stavke je pomanjkanje živeža, ki postaja od dne do dne hyj-Še. Poleg tega je rudnik še vedno v rokah vojaške komande. . V nedeljo se je vršil shod delavcev, na kkterem je bilo sklenjeno, da se zafeočn* z generalno stavko. Stari odbor je odstopil ter so delavci izvolili nov odbor, šesto ječ iz po treh Članov od vsake stranke, jugoslovanske demokratične, ljudske demokratične in so-cijalno-demokratične stranke. Ta odbor bo imel izvrševalno avtoriteto v glavnem stiniu." Isti list Objavlja tudi besedilo delavskih zahtev, ki so sledeče: znatno zvišanje plače, 300 gramov kruha na dan za delavce in po 200 gramov za vsakega člana njih družin, 20 gramov masti za delavca in po 15 gramov za vsakega'diužinskega člana, Vi kilograma krompirja na osebo, 100 gramov mesa na dan za delaven 50 gramov za vsakega članr. Zahteva-najo sloven- co do štiri- w ----na leto s plačo in Odpravo militaH-e rudnika. "8. t. m. se je ustavijo vse delo Delavski svet je naznanil delav-vem vspeh pogajanj, ki so se vršila t nedeljo z rudarsko upravo, ftel&vci so zavrnili ponudbe in so oklenili, nadaljevati s stavko. Tekom dneva je imel delavski svet več sej, katerih se je udeležil tudi vojaški poveljnik rudnika in poslanec Gostinčar. Vojaški poveljnik je poslal delavskemu svetu Ultimatum, da se morajo delavci vrniti na delo in zaČet-i z delom do četrtka, v drugem slučaju pi> bo poklical vojaštvo na pomot*. Istočasup je opozoril delavski svet, ds je prišlo vojaštvo v Idrijo in da bo tudi ono nastopilo, ako bi bilo potrebno. Ta ultimatum pa ni najmanje prestrašil delavcev. Oni vstrajajo pri svojih zahtevah. Poslanec Gostinčar jim je zagotovil pomoč Jugoslovanskega kluba ter se je takoj podal na Dunaj. Simpatija Idrijčanov kakor tudi okoličanskega prebivalstva je izključno na strani delavcev." Po Slovencu od 9. julija stavka v Idriji kakih 30.000 delavcev. Z ozirom na to stavko piše Slovenec 11. VII.: "Kakar je znano, so znižali dnevni odmerek moke za polovico. Ta narc.lba je zadela delavce ter je bila vzrok, da so začeli stavkati. Oi.i zahtevajo, da se jim da vsaj dovolj hrane, da bodo v. stanu delat!/" A. KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE! Molčečnost ie večkrat sad blagoslov družinske sreče. m Ima svojo redne meaečno sejo ▼•ako drugo nedeljo ▼ mesecu ▼ Kranjsko Slovenskem Domu, 67 faa Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki aa leto 1918: Predsednik: John Mrartots, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij GreguraS, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 800 Lockhart St., N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je 61000, S500 ali 6250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali 67.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste Sri nobenem društvu, spadajoče k K. . K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 6212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan he zboli in ravno tako zopet ko osdravi. Pomnožite svofe znanje v naravoslovju. Narava nam daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam . v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni oenik. Knjiga "Mali domaČi zdravnik", ki stane samo 25 centov, obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni ia kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučljivo knjigo. ^ MATH. PBZJ3IB, P. O. Box 772, City Hall Sta., New York, N. Y. CENJ. ČLANI IN ČLANICE TEB ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgov oe, Id oglašujejo t našem Ust«! Ne strašite se! Vaš denar je varen! C« tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklattaelja. Kar je Vaše, j« torej Vaše in ostane Vaft»rafli«e aims pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadriite mirno in ne rujete soper našo državo. 3% obresti na hranilnih nlogah 3% Obresti ako nedvigniene, •e pripišejo h glavnici in m tako s?pet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno poetrešeni po svojem rojaka. Naša banka je pod nadroratvom vlade Združenih drŽav in članica Federalnega rezervnega aiatema* Denarja v stari kraj vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi n« po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $8.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi Poslopja, kjer so napi uradi, je naša lastnina. N«ie kr-v» i* depositni urad sa avesno poštno hranilnico, sa mesto Jollet, sa okraj Will, sa driavo Illinois in sa vlade Zdruftenifa driav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop. Tfie Joliet National Bank JOL1ET. ILLINOIS $150,900. Rezervni sklad »60,008. m JOSIV VE^RKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Chicago, IBinoU Telefon: Oanal 9S3. Se priporoča rojakom Slovencem sa obilen poset. "Dobra in dobra pij*«»". to je moje geslo. _ . ■ - i it.tr- ' —— \\\\\\xvvvxwvww\\\xvwxv \vvvwxxxvxwv i Telefon: Canal 80 Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA [N RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, 111 Rojaki Slovenci vedno dobro došli! %xxxxxxxxxxxxxvxv .XXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXX'I X'* w Spomnil sera se, da je bil zdrav pornava i* zdravnika V rekla Marta. 1 jen v naSo vojašnico y vjltei Pgfa-sonniert (r. Fgasoftiur). Ifltel som tedaj naglo tja tet ga k sreči rta-|el Ko sem prišel ž njim v M teški hotel, so ranjenca raimo \ ložili v posteljo, in ranoeeVnik mit je hotel zopet ptiščftti fe ke.r se ranjenec ni Se zavedel. Nas zdravnik pa tega m hotel dopustiti na noben način, in oba sta se hudo sprla. Da bi na kratko k on-i so bili že ^ neprijetni prizor, zapodj a z bodali, ranocelnika skozi vrata, ----tudi se je upiral. Nazadnje je vendar odšel zagrozivK mi, da se bo meni, aristokratur osvetila svoboda, ter prorokujoč ranjecu gotovo smrt v rokah tega voJaSkegn zdravnika. \ Z Marto sem potem pomagal nafiemu doktorju, Izabella pa se je vsa topila v solzah. (Dalje prihodnjih) Srednjeveški grad v nesu je ležal biku eno Vincen-uro vzhodno od Pariza. Že zadnje dni sem bil slišal, da se širijo med ljudstvom o gradu kar najbolj čudne bajke. Ceš, da je s podzemskimi hodniki zvezan s Tuilerija-mi, ki so vsaj tri ure oddaljene; da ga baje hočejo prezidati v novo Bastijo ter v njegovih kleteh žive pokopati prvoboritelje za svobodo, in podobne bedastoče, ki so jih izmišljali, da bi Sveto-an-tonsko drhal naščuvali k novemu nasilstvu. In res je bil pivovarnar Santerre, moj znanec, peljal krdelo teh predmestnih junakov nad Vineennes ter začel razdirati, ko je prihitei Lafayette na čelu narodnih brambovcev in z orožjem napravil red. Sicer mi ta vest o boju za Vineennes ni delala velike skrbi. Tembolj pa me je vznemirjala govorica, da se je v Tuilerijah izvrftil napad na kralja. Hitel sem torej tja. V ulici Saint-Honore in po vseh dohodih na Trg za karruselj sem srečaval može, ki so tudi naglih korakov hiteli proti palači, in poulična dečad je porogljivo klicala za njimi t Živio vitezi z bodali! Že sem mislil, da bomo težko prišli v grad. Toda ne; stražniki narodne brambe so nas pustili v-stopiti. StopniSče, preddvorane. galerija poslancev, vsi prostori so mrgoleli ljudi, ki so pod obleko tiščali meče, bodala, pištole in razburjeno vse križem govorili. Nekateri so trdili, da je neki lopov, preoblečen la plemiča, res izvršil, ali vsaj nameraval napad na kralja; da, govorilo se je celo, da je kralj ranjen, da ga njegov kaplan pravkar deva v sveto olje in podobno. Svoj živ dan nisem slišal bolj blaznih reči praviti nego v tej vseobče razburjenosti. Umevno, da sem mej navzočimi našel tudi nrarquisa Valdoueur-skega, ki je vkljub mrazu — bilo je zadnjega svečana 1791 — na prvi glas o kraljevi nevarnosti prihitei na mesto. Z eno roko se je opiral na palico, z drugo je držal meč ter gledal tembolj srdito, ker je le s težavo zatajeval bolečino v svoji nogi. Ko me je zagledal, je vzkliknil: "Moj dragi med--ved, urno idite po svoje hrabre Švicarje! Ti lopovi strežejo kralju po življenju. Krili ga bomo tako dolgo s svojimi telesi, da pri de pomoč, ali pa umrjemo z njim!" Tu je prišel d'Hervilly maršalom palače, vojvodom od Ville-quier (b. Viljkie), doli po stopnicah ter je oznanil da je kralj o-hranjen m zdrav; reč so bili sicer nekega plemffia, ki se je sumljivo obnašal, pomotoma prijeli, a izkazalo se je, da je sum čisto neopravičen ; kralj se zvestemu plemstvu zahvaljuje za njegovo gorečnost ter jih prosi, da mirno zapustijo grad. Ve&u* je nato res rata vila Tui-lerije, a ne tako stari Valdouleur. On in stotina njegovih stanovni-kov se niso hoteli pomiriti, dokler ni vsaj iz Vinceunesa prišlo obve-fitilo, da je naval ljudstva odbit. Zaman sem ga skušal pregovoriti, da bi se vrnil z menoj v Malteški hotel. Trdovratno je vztrajal pri svojem sklepu: 44Tu v kraljevi preddvorani je moje mesto, dokler jc še kaka senca nevarnosti za kraljevo življenje. "Za Boga in lilije!" Pri moji veri, prav nič ne zaupam tem narodnim bram-bovcem, ki nas že dlje časa gledajo, kakor bd nas hoteli prebosti. Če bi drhAl grad napadla, kaj mislite, da bi jo resn6 odbili V' Ni mi ostalo nič drugega, kakor da sera odšel. Hotel sem pomiriti vsaj njegovi hčeri. Ko pa sfcm zavil okoli vogla ulice Saint-Nicaise (r. Sen-Nikez), zagledal sem Lafay^tta, ki je hitel na čelu oddelka narodnih brambovcev proti Tuilerijam. "Kaj pa to po-pomeni.. sem vprašal. Videti je bilo, kakor da je zelo razburjen, in zdelo se mi je, da je zavpil svojim ljudem, da je treba grad šči-stiti. Vrnil sem se tedaj na Trg za karruselj, da bi videl, kaj se zgodi ter da bi mogel pomagati marquisu, če bi bilo treba. Ko se je Lafayette vračal z mnogimi ujetnika iz Vincennese, je dobil sporočilo od Gouviona (r. Gu-vjon), ki je poveljeval grajski : se je zbralo nenavadno veliko Število »plemičev v kraljevih predsobah. Ali je mislil, da namerava dvorna stranka poma gati "kralju, da ubeži, ali pa je hotel nastopiti proti plemstvu, da »e spet prikupi ljudstvu, ki ga ni gledalo več tako. rado, odkar je s strogostjo nastopil tudi proti njemu, zgodilo se je, kakor se mi je že pozdevalo — ukazal je "viteze" razorožiti. Narodni brambovci dolgo gor ki 4'viteze m zato so izvršili Lafayettovo povelje s surovini veseljem. Plemiči so morali cddati orožje; branili so se ter so ubogali šele na kraljev ukaz, mnogi so se uklonili le sili. Narodni brambovci so jih suvali in tepli; pehali surovo po stopnicah navzdol in ven na dvorišče, bili so jih s puškinimi kopiti, nekatere celo zbadali z bajoneti, potem pa so jih tako zdelane prepustili besni drhali, ki se je bila naglo zbrala na trgu. Zaman sem pozival stražo, nr.j brani nesrečneže, ki so bili vsi o-krvavljeni in raztrgani. Stotnik je malomarno skomignil z rameni, vojaki pa so vpili, da se godi Čisto prav tem aristokratom, ki so sami sovražniki domovine. V tem sem zagledal starega Valdouleur-ja, ki se je pokazal pod portaloni in se prepiral z dvema brambov-cema. da jima ni govoril lepih besedi, sem videl na njegovem razburjenem obličju in na stisnjenih pesteh, ki jih je dvigal proti njima. Zdi se mi celo, da je enega uda ril < ker sem videl, da se jc zdrznil. Tedaj pa sta planila nanj s kopiti in bajoneti. Eden ga jc zabodel v bok druga pa ga je v prsi, da je padel vznak po stop nieah in obležal nezavesten v svoji krvi. Skočil sera k njemu in menil iz-početka, dn .ie mrtev; kmalu pr sem zapazil, da še diha. Vzel sem ga na roke, kakor otroka ter gr nesel iz gneče k ranooelnikii. k: je stanoval blizu gradu. Že več krat sem videl njegovo kričeč* desko, na kateri je bilo naslikano, kako beži mrtvaško okostje prcr' zdravnikom. Drhal se je sifter ved la, kakor da bi me ne hotela pu stiti skozi; toda zagrozil sem, eta čaka smrt prvega, ki se me dotakne, in moj pogled jim je povedal, da mislim resno, zato so nr napravili prostor, in nesel sem marquisa k "Bežeči smrti." Ranoeelnik je imel polne roke dela, ker je prišlo tja že večje število ranjenih, da bi se dali obvezati. Ko pa je zagledal Valdou leurja, je popustil vse druge "Tukaj imamo opraviti, kafcor pravim jaz, z bolj ali manj resnim slučajem," je zaklical. "Mož je tako rekoč mrtev; vendar u pam, da smrt še preženem. Tukaj je zaboden v bok — morda drofo ranjen; prsi stlačene; eno rebro zlomljeno, najhujše pa padec nr zatilnik, ki mu je pretresel mož gane. Hm, hm! Na vsak način je treba žili puščati, prsi narezati in deti pijavko na zatilnik. Pri-hiteti moramo vročico, drugače je mož izgubljen!" Jaz sem bil seveda prepričan, da je starček izgubil že zadosti krvi, ker, je rana na tilniku močno krvavela. Ko pa sem to povedal ranocelmku, me je zaničlji-vo pogledal po strani, kakor bi bi hotel reči: "Kaj pač ti razumeš!" Zato sem ga pustil v božjem imena, da je napravil, kar se mu je zdelo, sam pa sem hitel v bližnji Malteški hotel, da obvc stim hčeri o nesreči, ki je zadela njunega očeta. Težka pot je bila to zame. Že ko sem se prikazal, in sta me zagledali, sta slutili, da se je zgodila nesrečah "Moj Bog! Ste-li ranjeni?" je zaklicala Izabela in obledela. "Jaz ne— toda v gradu smo s? malo spoprijeli in —" "In oče je ubiti" je zakričala Marta. "Ne, ne! Le malo ranjen je. U pam, da ne težko." "Kje je, peljite me takoj k njemu," je odločno rekla Marta. Izabela pa je ihtela - "Oh, gotovo umira! Ce ne bi ga bili spravili sem." "Kmalu ga prinesejo. Jaz sem hitel naprej, da.se ne prestraši- s Dairy mlekarna [118 W. SSnd Street CMcafl©, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko rasvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar MMHilA 1828 W Ha »ha dovoljen jot Tvrdka E. Bachman, inker*. ZASTAVE, REOALUE Of BA. ZNE DRUŠTVENE POTKA fičnvE. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova drufitvena pravila, liSno izdelana pisraa, kuverte, vabila in vstopnice ra veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 21415« Blue Island Ave., Chicago, M. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnaU glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne 2107 S. Hamlin Ave., Chicago, m. Telefon: LawndaU 441. Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter po- botnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liate, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. trr Na zahtevo poSljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". Skrb žene za m»Ža se lahko sodi po ovratnici, kakorSno m rž nosi. KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE! JAKOB STAUDOHAR 9580 Avenue L, South Chiosfo, HI. Telefon: So. Chicago 12.".«. se priporoča Slovencem in Tlrva- ^ tout. X Prodajam in rarvažain premog $ in drva, selim pohištvo in op m v-ljain eks presne poli o. Svoji k svojimi $ • < C NA PRODAJ imam tri farme na Willard, Wis prav blizo'postaje,-ali železnice. PiSite za pojasnilo - na Joseph Pekolj. Bok 12 g£j| Willard, Wis - (Clark County) {Adv. No. 36, 36,. 37} >. Tri lepe lastnosti. Popolnost, čistost in užitnos: so tri lep£^a&#Osti, s katerim' se lahko ponaSa splosnoznjnv« ♦rinerje^-^lhieriSko grenko zdravilno vino, ki je najbolj^-sredstvo zoper vse želodčne nepri-like posebno zoper zabasanost. neprebavo, glavobol migreno', napenjanje, nervoznost, slabo spanje, splošno' slabost i. t. d. Pri izdelovanju tega zdravila se gleda pred vsem rta popolnost, in čistost, vsled česar je to vino tako užitno in prikladno za vsak želodec. Pri nakupovanju kake stvari se more gledati na kakovost; pred vsem, kadar se kupuje želodčne zdravilo. Zahtevajte torej odločno Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino; ker je tako izborne kvalitete. Dobiva se v lekarnah po $1.10 steklenica. — Ce vas tare revmatizem, ,nevral-gija, hrbtobol, izpahki: otekline, i. t. d. ne odlašajte, ampak vprašajte takoj vašega lekarnarja za Trinerjevi Liniment. Boljšega zdravila za te vrste bolezni ne morete dobiti. Prodaja se v lekarnah po 35 in 65c; po poŠti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, 1333—1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. (Advertis.) Slabotni ljudje potrebujejo večkrat faSco krepčilo, prodno se $hne prfah* boltaen za trdno in prodno le ni prepozna Vi potreb i^ete torij toniko, ki bo utrdila vea val telesni fšstav. Ne AJla W — T A. — .fil^l^ m M. M* kj. oqiatajce torej, iwtnr vam oe do fa^ ffr* poskusita mgmmm Balaam of Life |Severov Življenski balzam). To adravOoJe znano, kot izborna toni-ha in prave zdravil v slučaju če sto zabaaani, oe ne morete preba-vljati, če vaa tare mrzlica, če sto v obte slabotru ali te imate neprilike vilo veom, oeobito postaranim in slabotnim natiiti' Poskusite ga. Cena 8S centov vtseh lekarnah. TISKOVINE Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike. 500 papirjev..........$2.00 500 kyvert............ 1.75 250 vel. kuvert........ 1.75 500 vstopnic.......... 1.50 Bolr.iike list«, nakatnice in pobotnice; po intotako niski ceni. Pilite nam sa ceno predno naročite -pravila in tiskovine kje drugje. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliat, 111. 8koro že 30 let se Trinerjeva zdravila nspeino rabijo z največjim zaupanjem. A to tndi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zanpanje in Čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povi&anje cen je sedsnja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo ee dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil le zadnji steber in morali smo eeae nekoliko povtfati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v eedanjoeti, ko arrramo veliko ve« plačevati sa potrebtčine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno =Grenko Vino — • if torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stalilče. lamed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in 'odftrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakien brlog zlotvocaik tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lok." po prosti vsakoršne nepotrebne me&ar.ice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter kras»o žareče rudeče vino. V zadevi zabasanoeti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosfi, uavao*« slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in umore delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lok, boste našli ▼ njem neprecenljivo vrednost. Dobite r-* m vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju proti u a. ali revmatiama, nevralgije, lumbago, olrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša i gotovo pomo& Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za ma-inje po kopauju nog. Dobite je v vseh lekarnah. n utnn je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. KAJNOVBJIE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS , > POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ŽE a O LEX je ta banka varno tavala in drfala prihranke ljudstva natega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima ie 14,000 ula^ateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje anaia nad $8,500.000.00. Preostanek glavniee in čisti dobiček inaia nad $660.000.00, kar se drži r popotnem aaiČitnem skladu. Satoitts torej Vale prihranke v MAJSTAREJil IH NAJVEČJI BANKI V JOL 1TU. Oql Narasti« obresti si polletno pripisujejo k tirnici, *>7(/ ali pa izplatujaja na hranilni uloge od $1.00 naprej. 396 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Jollet, IJUDtU BAHKA' Illinois.