mump aro vmwwn mrpni fmmpt ma. wriurmifffiiwiww ijwiibw * mwrmm m fow oracs or maw T^^m^mimm mm*M1%TLm.vMiwMi*.n.mm Hajvečji ilomuU dnevnik f Združenih drfavah. Velja sa celo leto......... fft.OO Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto----$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. Tli« l&rgllf Slovenian DaSj En t&e United Stal* Zmed every daj except Snndsyl and lagal Holidaji. W 76,000 Readeri. TELEFON: 2870 CORTLANDT. Entered aa Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT. NO. 166. — ŠTEV. 166. NEW YORK, MONDAY, JULY 18, 1921. — PONDELJEK, 18. JULIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. SITNOSTI S PRISELNIŠKO POSTAVO KOVA POSTAVA JE ZOPET USTAVILA ŠTEVILNE POTNIKE, KI SO PRlfiLI S FRANCOSKIM PARNIKOM. — ČAKATI MORAJO NA NOVA POVELJA Strašilo zadržanj:i celo salonskih potnikov se je v soboto popoldne zopet pojavilo, ki> je dospel iz Havra francoski parnik Rocham-Leau z velikim številom potnikov. Washington se z^pet smatra odgovornim zh zadržanje gotovih potnikov-inozmcev prvega razreda, kajti poslal ni nikakih navodil, kako naj se reši tozadevne slučaje. Parnik Rochambear. je prišel v pristanišče predpoldne in ker se drže polovičnega sobotnega praznika v skoro vseh vladnih depart-inentih, je vrjf tno, d h se teh slučajev ne bo rešilo pred ponedeljkom. Parnik je privedtl le kabinske potnike ter one medkrova. V prvem razredu je bilo 305 oseb, povečini ameriških državljanov, katere se je seveda takoj izkrcalo. Nekateri izmed onili, ki niso bili državljani, pa so morali ostati na krovu dokler bi ne prišlo primerno n.wodilo iz Washingtona. Med onimi, ki so bili zadržani, je bil senior Emilio de Jlotla, n katerem se glasi, da je španski konzul v Philadelphia; ncl.i J.e-r;.nd New Orleansa, trgovec, ki biva že tiinaj-it kc \ tej dt.V.i, 1 i pa u ohranil svoje fra^oeosko državljanstvo in neki Feroiid, z^vf.iovaln" zastopnik iz Pariza, kojega sedež je v Montrealn. Ftrand je bil zelo jezen ter rekel ladijskim častnikom, da bi vzei parnik direktno v Montreal, če bi vedel, da ga bodo v New Yorku zadržali. DOMINION VLADO ZA IRSKO LONDON ČUJE, DA BO ULSTER VLADA POD KONTROLO NAJVIŠJIH SIL SINN FEINCEV. — DE VALERA JE BAJE ZMAGAL V BOJU. — ZADUŠNICA V SPOMIN McSWINEY A. London, Anglija, 16. julija. — Eamon de Yalera, 4'predsednik irske republike", je praktično izvojeval Home Kule vlado za Irsko, na dejansko i>ti podlagi kot obstaja v Južni Afriki, soglasno z najboljšimi informacijami, katere je bilo mogoče dobiti v tem času iz-vaauedne tajnosti. Soglasno s tem načrtom bo Ulster ohranil svojo dosedanjo vlado, pod pogojem, da prizna, da poC-iva centralna irska avtoriteta v Dublinu ter v rokah Sinn Feincev. To je bilo bistvo predloga, ki ga je stavil de Valera ministrskemu predsedniku Lloyd George-u tekom pogovorov včeraj in četrtek. Glasi se, da je napravil de Valera izvrsten utis na ministrskega predsednika. Splošno se je sprejelo poročilo, da smatra ministrski predsednik de Valero in njegov predlog za primeren. Višek pogajanj glede Irske je bil dosežen danes zvečer. Položaj je bil skrajno zadovoljiv in razvoji so prihajali s presenetljivo naglico. Sir James CVaig, ulsterski ministrski predsednik, se je posveto-\al na dolgo s štirimi glavnimi člani svojega kabineta glede predloga. ki ga je stavil Valera ministrskemu predsedniku Lloyd Georgu. Llovd George je opusiil namen, da se umakne za nekaj časa na svoje poletno bivališče ter je bil v svojem uradu celi dan. Posvetoval se je glede novih razvojev s številnimi člani svojega kabineta. De Valera, o katerem se je domnevalo, da si bo privoščil zelo potrebni počitek, se je mesto tega posvetoval s svojimi svetovalci ter se glasi, da je obiskal tudi ^generala Smutsa, ministrskega predsednika Južno-afriške Unije. Predno bo dosežena definitivna uravnava morata vlada in Sin Fein organizacija skleniti številne kompromise, tikajoče se financ, a iz dosedanjih znamenj je razvidno, da se ni pojavilo ničesar, kar bi onemogočalo rešitev problema finančnih odnošajev Irske z Anglijo. Bistveno vprašanje pri razpravah, ki zahteva zase glavno pozornost angleškega ministrskega predsednika ter tudi irskih delegatov, je ono političnega priznanja. Kakorhitro bo sklenjeno, kakšen status naj ima Irska v bodoči vladi miru, bodo nadaljna pogajanja glede posameznosti kaj lahka. Kot stoji položaj sedaj, se pogaja de Valera z ministrskim predsednikom kot predstavitelj cele Irske ter je deležen pri razpravah istega priznanja kot dominijski ministrski predsednik. Nekatere skupine Sinn Feincev govore še vedno o neodvisnosti, a njih razlaga te besede se v veliki meri razlikuje od pomena, katerega Ainerikanci pripisujejo tej besedi. Pristaši de Valere pojasnjujejo, da se bo v par letih završila velika izprememba v organizaciji amgleškega cesarstva in da bo takrat dobila Irska popolno neodvisnost, obenem z Južno Afriko, Canado in Indijo. To pojasnilo je lahko smatrati ali za naziranje dalekoviduega drža vništva ali pa naziranje ljudi, ki so izgubili srce v dolgem boju. Ko so si bili Irci in Angleži v laseh, je zvenela beseda "neodvisnost" strašno važno, a sedaj, ko se voditelji obeh srrank razgovarjajo o celi zadevi pri čaši čaja, ni ta beseda tako vznemirljiva kot je bila videti od pričetka. Ministrski predsednik se bo sestal z de Valera najbrž v ponede-ljek popoldne. Še pred koncem tedna se bo mogoče voditelj Sinn Feincev vrnil v Dublin ter predložil irskemu republikanskemu parlamentu uspeh konferenc v Londonu. Vse je odvisno od tega, če bo mogoče potolažiti Ulster ter ga spraviti v vrsto. Lloyd George je prepričan, da ima danes priliko, katero so zaman iskali številni drugi angleški državniki prejšnjh dni in on hoče na vsak način zmagati pri teh pogajanjh. On se ne more obrniti nazaj, kajti šel je že predaleč ter dela vsled tega načrte, da doseže trajno uravnavo. Doseči mir s Sin£ Feinci bi pomenjalo višek njegovega presenetljivega rekorda v javnem življenju ter napravilo njegovo ime še bolj slavno v zgodovini. I)e Valera in njegovi tovariši 'se bodo v nedeljo vdeležili maše ZL-dusmce v katoliški katedrali v spomin lorda župana MacSwineya :z Corka, ki je umrl približno pred enim letom ČLANI NEWYOR&KE PUBLIC SERVICE COMMISSION. S ika nam kaže člane newyorške javne službe, ki so odločno nastopili proti zvišanju pristojbin na newyorskih cestnih železnicah. Pr sicibina za eno vožnjo je v New Yorku še vedno pet centov. NEMŠKA ČASTNIKA OBSOJENA NA 4 LETA Nemška mornariška Častnika, ki sta streljala na bolniško ladij o, sta bila obsojena na štiri leta ječe. Lipsko, Nemčija, 16. julija. — Poročnika Dittmar in Boldt, katera se je dolžilo umora po prvem redu. ker sta streljala na reailne čolne, potem ko je bila canadska bolniška ladija Lando-very Castle torpedirana v poletju leta 1918, sta bila obsojena danes tukaj vsak na štiri leta ječe. Obsodba pa ne določa težkega dela kot je zahte\al to državni pravdnik. Slučaj Dittmarja in Boldta se je razlikoval od drugih kajti oba poročnika je spravil pred sodišče nemški državni pravdnik. Anglija je le zahtevala kazenska zasledovanje kapitana Pa t žiga, poveljnika podmorskega čolna, ki je torpediral bolniško ladijo, a kapitan je pobegnil iz dežele. Državni pravdnik pa je po pregledu dokazov od redil obravnavo proti obema poročnikoma. Polega ječe sta bila oba poročnika izbrisana iz častniškega zbora nemške Reiehwehr. Poročniku Boldt, ki je pred kratkim izstopil iz mornarice, se je odvzelo tudi državljanske pravice. Oba sta bila spoznana krivim uboja, ne pa umora in sicer na temelju domneve,da sta kot častnika ter v vojnem času nastopila sogl asno s trenutnim impulzom. Dr. Schmidt, predsednik sodišča, ki vrši obravnave proti Nemcem, obtoženim kršenja civiliziranega vojevanja, je v svojem pregledu slučaja proti obema poročnikoma izjavil, da je bila bolniška ladija torpedirana proti določbam mednarodnega prava. TRIJE MORILCI MORAJO V SMRT. Albany, N. Y„ 15. julija. — Prizivno sodišče je zavrnilo prošnjo za novo obravnavo, katero je vložil Angelo Giordano, ki je bil spoznan krivim umora po prvem redu, ker je ubil nekega Giuseppe Verrazano dne 16. oktbra 1916. Sodišče je nadalje potrdilo obsodbo Harry Vann Reeda, ki je bil spoznan krivim umora po prvem redu, izvršenega nad Maksom Rabinovicem, dne 15. septembra 1920. Potrdilo je konečno obsodbo Edvarda McNallv. ki je umoril Walterja Jaskovskija v Richmond okraju. VOLSTEADOVISOSEDJI j ZAHTEVAJO 2.75 PIVO! To svojo zahtevo utemeljujejo z izjavo, da bi se dalo na ta način ustvariti t-g za ječmen. Washington. D. C., 16. julija. — Zakonodajo, ki naj bi odobrila iz-j delovanje in prodajo piva, ki bi vsebovalo dva in tričetrt odstotka,) je zahtevala pred skupno kongres-; no komisijo za poljedelstvo dele-1 gacija farmerskih organizacij iz> Minnesote, k jer je dom sv. Vol-steada, očeta slavne enforement postave. Zastopniki farmerjev so izjavili, da podpirajo to zahtevo vsi far-merji severo zapada, ki bi se radi izuebili 80,000,000 b uši je v ječmena. (Med vojr.o so uveljavili pro-hibieijo, da "varčujejo" z žitom!) Ta korak. — se je glasilo, — je edini varni korak, da se odporno-j rc farmerjem severozapada. Uve-ljavljenje take postave bi pomenilo za farmerje letni dohodek $300,000,000, soglasno s pričevanjem dveh farmerjev, zastopanih v delegaciji. (Bili so v glavnem farmerji in njih bigotne žene, ki so spravili prchibicijo skozi in sedaj se jočejo, ker ne morejo prodati svojega ječmena. Mr. Jones, ki načeljuje prodajalcem žita v Minnesoti, se. je zelo povspel do predrzne in naravnost veleizdajalske trditve, da je taka vrsta piva nenpijančljiva ter predlagal, naj se tozadevno dejstvo " uveljavi in potrdi od posebne komisije, kateri naj bi načeloval poljedelski department. To gibanje je izključno ono farmerjev ter nimajo pivovarnarji z njim nobenega stika, je rekel Mr. Jones, ki je prečital peticijo, podpisano od vseh prizadetih farmerjev. V peticiji se glasi, da bi tako . pivo preprečilo butleganje ter iz-boljalo zdravje farmerske mladine. (Do tega spoznanja so prišli farmerji šele tedaj, ko se je pojavila kača v njih žepu.) Koncem svoje izjave je rekel " Mr. Jones komisiji, da bi bila presenečena, če bi izvedela za pravo mnenje narod^ o tem vprašanju v sedanjem času. i s RUSUA SI ŽELI VOJNE MED AMERIKO IN JAPONSKO. Berlin, Nemčija, 16. julija. — Ruska sovjetska vlada, ki očivid-no ni še sprejela nobenega poročila o teh, da se bo kmalu vršila v Washingtonu razoroževalna konferenca, pričakuje v skoraj snem času izbruha vojne med Združenimi državami ter Japonsko. — Tak konflikt je potreben, — se glasi v bolj še viške m oficijelnem listu "Iz vest j.*;", če se hočejo uresniči načrti glede svetovne revolucije. List dostavlja, da je vsled tega taka vojna neizogibna in da bodo v njo potegnem poleg Anglije še dragi narodi. PRISELJEVANJE BO ŠE BOU OMEJENO? Nova predloga predlaga vstav-ljenje priseljevanja za vse case. — Preiskava v pristaniščih. Washington, 1). C., 16. julija. Trajno omejevanje priseljevanja soglasno z novo postavo, ki naj b istopila na mesto začasne postave. ki je sedaj pravomočna. je bilo predlagano v predlogi, katero je predložil danes poslanski zbor niči kongresnik Albert Johnson, načelnik priseljeniškega komiteja ter se glasi, da bo slednji ugodno poročal o njej. Soglasno z novim načrtom naj bi vsakega bodočega priseljenca v Združene države pregledal v domačem pristanišču zastopnik Združenih držav. V to deželo naj bi ne mogel nikdo. ki bi ne imel vizeja ameriškega zastopnika iz pristanišča, iz katerega je odpotoval. Predloga določa, naj se nameravane izseljence v Združeno države preišče n^i amriških konzulatih v inozemstvu, v katero svr-ho naj se imenuje posebne inšpektorje in zdravnike, ki naj bi poslovali kot podkonzuli. Mr. Johnson je pojasnil, da so predlogo preučile in odobrile največje avtoritete dežele glede vprašanja priseljevanja. — Ta predloga, — je rekel Mr. Johnson, — hoče postaviti sistem viziranja potnih listov lia mirovno podlago, v kolikor pride vpoš-tev vprašanje priseljevanja. S to predlogo se namerava izključiti odpotovanje iz inozemskih pristanišč takih izseljencev, katerih se ne more in katerih se ne sine pripustiti v Združene države. Izkušnja tekoui vojne je pokazala uspešnost sistema viziranja potnih listov, ki je že preprečilo prihod tisočih in tisočih izseljencev ,v to deželo. Zaželjivo je vsled tega, da bi tozadevne določbe ostale pravomočne tudi v času miru, posebno s stališča bodočega priseljenca samega, ki je po mojem mnenju upravičen vedeti, še predno odpotuje v Združene države, če bo dejanski pripuščen. — Na ta način bi bilo mogoče uveljaviti izborilo priseljevanje, katero so zagovarjali skozi leta in leta najbolj izborni proučeval-ci našega priseljeniškega problema. Na ta način bi bila uveljavljena izbira ter bi se pripustilo v deželo le take ljudi, ki so v resnici zaželjivi v vsakem pogledu. STAVKA RUDARJEV OB RUHR London, Anglija, 16. julja. — Vsi premogarji ob Ruhr okraju v Nemčiji so zaptavkali, — soglasno s poročilom na Exchange Telegraph Company iz Amsterdama, kamor je prišlo tozadevno poročilo po telefonu. Pogajanja z delodajalci so se izjalovila, kajti slednji niso hoteli privoliti v zahteve premogarjev. RUCCIIUJ6CIIBJC6I IVCBIIDBCI RUBfl nUolJA BAJE NI PROSO AMERIKE Rusija izjavlja, da se ni oficijel-no obrnila na Ameriko, čeprav je poslal Gorki prošnjo. Riga, Letska, 16. julija. — Jurij Oičerin. rtuski sovjetski minister za zunanje zadeve, je rekel v zvezi a poročili, ki so izšli v listih v baltiških državah in v katerih se je glasilo, tla ie naprosila Rusija radi splošno razšir-jene lakote Ameriko za pomoč in sicer s posredovanjem senatorja France iz Marylanda, da ni bil poslan noben direkten poziv na Združene države. V svojem sporočilu pravi Čičerin: — Mi se nismo obrnili na Ameriko za pomoč, razven potom splošnih pozivov Maksima Gorki- ; ja ter dr. Tikhona. patriarha cele ' Iiusije. Mi nimamo nikake zveze z ameriško vlado ter nimamo vsled tega nobenega namena obr- ' niti se na Amerikance za pomoč, ker se zavedamo, da ne moremo : naprositi za ameriške pomožne 1 zastopnike, ko nimamo vendar nikakih odnošajev z Ameriko. Listi so poročali, da je na tozadevno prošnjo ameriška vlada odgovorila," da bi mogla razmišljati o pomoči le pod pogojem, da bi se ustanovilo v Rusiji kon-štitueijonalno vlado in poročila pravijo, da se Nikolaj Lenin, sovjetski ministrski predsednik, zavzema za to. 1 — Nikdo ni predlagal oiivo-tvorjenja ustavne vlade na Ru- : skem na priucipju narodne skupščine. — trdi Oičerin v svojem poročilu. — To je smešna govorica. I I zvest ja v Moskvi pravijo, da se ceni število stradajočih na naj. : manj deset milijonov duš in sicer v Astrahanu, Caricinu, Saratovu, . Samari, Ufi in Vijatka guberni- ' jah. Ta lakoto se smatra za pravo-narodno, nesrečo. London, Anglija, 16. julija. — "Ev ening Starnard" je danes sporočil, da je izvedel iz zaneslji- j vega vira, da je stopil Zinovjev, j governer Petrograda, iz sovjetske vlade . j Potni listi. ; i Po najnovejši odredbi belgrsj-ske vlade dobe Jugoslovani potne 3 liste samo tedaj, ako prinesejo ■ seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je do- . ma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovniea. Navadno piamo ne zadostuje ' več. Kdor tedaj nima nobene take ■ listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v kateio je pristojen, po do- j movnico, potem bo šele mogel dobili jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenit, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. FrmiJc Sakser State Bank, S2 CartUadt St, New York, N. T. REPUBLIKA PERU DOBILA ZAPLENJENE LADJE. Pariz, Francija, 16. julija. — Reparacijska komisija je po zaslišanju delegata republike Peru soglasno sklenila, da naj pripadajo nemške ladje, katere je zaplenila republika tekom svetovne vojne, pripadejo tej deželi. Vsled tega nimajo zavezniki nobene nadaljne pravice do teh ladij. KOLIKO LJUDI JE IZGUBILO ŽIVLJENJE V PREMOGOROVIH Harrisburg, Pa., 17. julija. — Tekom prvih sest mesecev tega leta se je v rovih mehkega premoga ponesrečilo devetdeset ljudi manj kot pa v istem času prejšnjega leta. V ameriških premogovnikih se je v tem letu smrtno ponesrečilo S93 oseb. PREDSEDNIK ZVEZE DELODAJALCEV USMRČEN. ____m- Perrol, Španska, 17. julija. — Včeraj je umrl na zadobljenih ranah predsednik Zveze delodajalcev, Nicasion Perez. Pred dvemi dnevi so ga bili napadli sindikalisti. ŠKODA POVZROČENA VSLED PLEMENSKIH IZGREDOV V TULSI. Oklahoma City, Okla., 15. julija. Izgubo povzročeno od požarov ob priliki plenunskih izgredov v TuLsi. ki si se vršili dne 31. maja in 1. junija, cenijo na poldrug mi-ljon dolarjev. Življenje je izgubil samo eden. — Tako pravi današnje poročilo požarnega maršala. SMRT A VIJATKA. San Francisco, Cal., 16. julija. Howard Smith, poštni zrakoplo-vec, je bil ubit danes v bližini Marina, ko je padel iz višine 300 čevljev. Hotel je ravno pričeti s svojim rednim poletom v Reno, Nevada. ZVEZA BALTIŠKIH DRŽAV. Riga* Letska, 16. julija. — Politični krogi tukaj pričakujejo utvarjenja trejne baltiške zveze, ki naj bi obsegala Letsko, Estonsko in Litvirsko. Nova koalicija naj bi predstavljala najmočnejšo \ez proti možnim napadom od strani sovjetske Rusije ali od strani Poljske. 1 Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m potom nafte banke izvršujejo po osni, zanesljivo In kitro tVčeraj ao bila nafta cene aledeče: jugoslavija; Razpošilja mm zadnje poftte in izplačuje "E>. potoni tokova) Urad" in "Jedranaks banka" ▼ Ljubljani. 300 kron .... $2.20 1,000 kron .... $ 7.00 400 kron----$2 00 6,000 kron ____ $35.00 600 kron .... $3.60 10,000 kron .... $60.00 italija ih zasedeno ozemlji: • Razpošilja na zadnje poftte in izplačuje "Jadranska banka" r Tnt*. 60 lir ...... $ 2.90 600 lir ...... $25.50 100 lir ...... $ 6.30 1000 lir ...... $50.00 300 lir $15.60 • - ■» nemška avstrija: Kaspoftalja aa zadnje poftte In izplačuje ** AdrUtUche Bank" na Dunaja. 1,000 nemško-avstrijskih kron____$ 2.30 6,000 nemško-avitrijskih kron ... $ 10.50 10,000 nemško-avstrijskih kron .... $ 21.00 60,000 nemško-avstrijskih kron____$100.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja ao večkrat nepričakovano ; iz tega naloga nam ni mogoče podati natančno cene vnaprej Mi računamo po eeni istega dno ko nam poslani denar dospe t roka Kot generalni zastopniki "Jadranske Banka" in njenih podrnS aie imamo zajamčene i zv an redno ngodne pogoje, ki bodo velike ko rieti aa one. ki ae ie ali ao bodo poeluievali nafte banka. Dm*r mm J« poslati aajbrfj po Dom satis Mossy Ordsr, aH pi po vow Yst* Bank Draft. FrMfc Sifcžtr Still Bat mmihmhh mrvi "GLAS NARODA" ---1 ___- BtlVINlAM BAILYl * ^ WMwmBormS^^SrooSaAXT ' ^ ' k irurttKrt t »milili afl MM mi antf ........ mt Above Offlcleret ■ CftUrtl Mraafc. ■■nun t Mtiihitun. Ne« York City. N. Y. _**8tfas mriO" ItftU —tel to iivtMft MMIInprunlksf. ——. ———- i ■a sat* tate velja M M i Ilifcl ga N«w Yeck u c*k> lese »t M In C»>m (UM aa ael leta mjo ■a sel tata HJI Za lii—1u ca I« lata 97 M ■a toa* lata »U8_«a aai tata —-_1».— a L A I N A R • ■ A % * . (Vataa a« tlia Paapla) ^^^ »• HiMrtlwim an aareeoien« fenH fcrea potato* Is iiili ill aa aa prlofc&UoJo. Denar »al aa UacovoU »o« ■UMI 90 Mmr Ordar. Pri apramatnbl kraj« nmroentkoT »ruaimo. Oa aa MB _ trnm iwmio MwflMi t"V fc kltraja najdemo naalovnifca«_ • LA1NARODA ■ laiuil (Mraat aoreue* of Menhattait. New Yarfe. H. v. Ta«aa*>ona> Cartiandt «7»___ ZDRUŽENJE. Onim, ki se zanimajo za to reč, podajamo naslednje informacije: *'Z združenjem slovenskih podpornih organizacij ne ho, kakor se poroča, nič. Da ne bo pravega uspeha, eino vedeli že zdavnaj. Ce hi bilo zdniženje tako lahko in v resnici koristna za vse člane, bi taka združenja po skusili drugi narodi in druge organizacije, ki obstajajo že dalj časa kot pa slovenske. *'lJa je združenje velik fijasko, se je prvi prepričal odbor Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze v Chi-cagi. Zal, da je potrošil na tisoče našega trdo zasluženega denarja in delal na račun članstva eksperimente. Voziti se iz Clevenlanda h 1 i Kansasa po dva ali trikrat na mesec in ubijati čas, stane članstvo denar. | "Ko sta gl. tajnik in blagajnik SSPZ hotela do-i kazati, da je združenje kakor je v pogodbi, za člane nevarno, sta bila na seji, ki se je vršila v začetku t. m. j odstavljena. julija so zopet hodili po Chieagi odborniki SSPS. in končno so prišli v urad gl. tajnika in blagajnika ter naznanili, da prekličejo združenje. "18. julija je bilo poročano, da se ima vršiti sodnji-j ska obravnava večine in manjšine glavnega odbora.; SSPZ. in določiti, če imata prav tajnik William K us in, blagajnik John Kalan ali kaki misijonarji, ki imajo to-i liko pojma o podpornih organizacijah kot leto star! otrok. "Kadar pride do sodnije, s«; bluff konča. "Njih odvetnik, to je odvetnik, katerega je najel! gl. predsdnik SSPZ., France Somrak je baje sam svetoval, tla naj gredo gl. predsednik, začasno izvoljeni tajnik Junko in blagajnik Kotnik naznanit, da z združenjem( ni nič in da se naj na 18. julija namesto sodnjiske obrav-l nave skliče izredna seja glavnega odbora, na kateri se bo! preklicalo vse sklepe, storjene na seji prve dni meseca i julija. "Sedaj pa pomislite člani SSPZ. kake voditelje ste izvolili na zadnji konvenciji. Namesto, da bi delali za korist svoje organizacije, so delali za druge interese. "Kaj bi še prišlo iz tega združenja črez leto in koliko škode bi morali trpeti posamezni člani in članice, j tega si ne more nikdo predstavljati. O takozvanem re-ins ura licu imamo dovolj dokazov in vemo tudi posledice;! zdr u/.enje po pogodbi, katero se nam je hotelo vsiliti' pa ni nič drugo kot re-insurance, seveda omotan in za-j vit v bratskem plašču. "l)a so preprečene vse intrige, preklinjanje in spi oš- ] 110 nezadovoljstvo članov, ki bo lahko prišlo in je, skoraj neizogibno, je treba, da se zahvali sedanjemu i gl. tajniku W. Rusu in gl. blagajniku Jolni Kalanu,1 proti katerima čitamo danes proteste od ljudi, ki se zanimajo toliko za svojo organizacijo in njih olbornike.. da jim še pravega imena ne znajo pisati." ------I ]Slovenske novice. Cleveland, Ohio. Družini Athpič, ki stanuje na 1107 K. 61. St., j.- umrla Uletsia llčerka Kristma, ki je v s<>b<>tn II. julija rio&Ja /. materjo in I lJetno sestro iz stare domovino. 1*«» poli iz New Yorka že je čutila bolečina v {»lavi. Ta kuj, ko je došla v Clevelan-J, je morala v mestno bolnišnico, kjer je drugi dan umrla. Revu-a niti vs^h svojih sorodnikov. ki jih ima v Clevelandu, ni videla. K«*r je bolezen nalezljiva, je vrši! |>oprrei) v sredo 13. julija do]H»ldne iz mestne lx>l-n i.šn ice. Stari-^-m KorimVk na 7720 (teftjje Avr jV umrl siin-ek Albert, star 5 mesecev. Slovenvka Dobrodelna Zveza v ' t'levelaiwhi je dobila 11. julija li- ( eeneo od države Ohio za 1. 1921. 1 Američan Steel & Wirt* Co. je priredila v |»ondeljek 11. julija piknik, katerega je j>oK«-tilo tisoč oseb. Dne 11. julija je »prejela mestna zbornica councilman Sulzinan- | novo predlogo, da naj bi >bila. vožnja na cestni železnici za otroke po 2in sicer za vožnjo v mast- ne parke i:i nazaj ter veljavna 30 «lui vsako leto. Predsednik cestne žH.eznLe** Stanley se je izjavil, da družba ne bo .^prejela. Tukajšnja podružnica delavni-ce Erie železnice je zopet začela obratovati. 90 dela\cev je dobilo d.-lo. Policija porocn, da je sedaj zelo malo žepnih tatvin, ker so vsled l>r<'Zjjos.'lnosti — žepi -prazni. j Lorain, Ohio., i V nedeljo 10. julija je bila pre-' poljana v bolnišnico Mrs. Vinovič,] H. F. D. 3 i Tovarna National Tube Co. je' zopet (pričela obratovati. 3 00 de-1 lavcev je dobilo delo. Tovarna bo1 obratovala v dveh oddelkih in Juicer od 7. zjutraj do 3.30 po«poldine cn del in od S. zvečer do 4.30 zju-j t raj drn^i del. Mostni zbornici bo predložena pranja, naj-bi mesto poatavilo vj 4. wardi javna kopališča za otro-l ke. ker imajo predaleč do jezera. | ROJAKI naročajte sb j na. "glas nahoda" naj. i vscji slovenski dnevNIK vmeMimft -B« Kemal paša sedaj napasti Carigrad (in sicer raditcjra. ker mu manjka [najnovejše vojne opreme, kot so j vozovi, aeropiani, brezžični brzojavni aparati, izstrelki s plinom in j težki topovi. Med njim in njejro-,vim končnim ciljem je zasidrano | angleško brodovje, ki lahko pože-|ne. nj^fra in njegove ljudi visoko v (zrak. če bi poskusili stopiti z azijske na evropsko stran. Treba je nadalje obraniti v mislih, da je bila Turčija neprestano j v vojni izza leta 1911. to je za tri-tpolitanske kampanje, in da se je bojni materija: turškega plemena Jskrčil, Kemal paša se je držal do .sedaj že celi dve leti ter ni hotel skleniti nobenega premirja z zrna-.palci, razen pod pogojem, da se (vrne Turčiji zapadno Tracijo in S mirno in da se zopet izroči tur->k emu narodu Carigrad brez vsa- ' kcjra pridržka. Nespametno pa bi bilo precenjevati njegovo moč, če-i prav stoji sedaj na točki, ki je i komaj petdeset milj oddaljena od ! jrlavnejra mesta. Mogoče je bil do-j (sedaj v večji meri uspešen vsled i nesposobnosti Grkov kot pa vsled' j svojih lastnih vojaških zmožnosti.' Kljub temu pa lahko postane ze-| ,lo neprijeten za zaveznike. Nič IveČ kot 15.000 zavezniških čet se naliaja v celr-m internacijonalizi-' ranem ozemlju, ki sejra od Galipo-j lisa pa do ustja Črnejra morja in to je Kemal paši dobro znano. —' Zavezniki so že naprosili Rumunce (!) za vojaško pomoč, kajti j a v-: no mnenje v Angliji, Praneiji in j Italiji bi ne dopustilo, da bi se odposlalo nadffljne čete na Bližnji vzhod. Angleži bi lahko dobili en j bataljon ali dva z Malte, a to bi bilo tudi vse, V sedanjem času je Kako je postal Carigrad rusko mesto. I Poroča Ferdinand Tucry. Kros leta 1SS0 je krožila po celi Angliji pe^em. v kateri se je j glasilo, da Anglija nikdar ne bo dopustila, da bi padel Carigrad v ro- ^ ke Rusov. Xe ve se. če je bila ta pesem, ali pa bojna sila Anglije — , vzrok, da je car opusti! svojo namero, da se polasti turškega glavne- " ga mesta. ( Danes pa je ta stvar drugačna. Vsakdo, ki s? je v zadnjem času 1 vrnil iz Carigrada, bo izpovedal, da ima Anglije sicer še vedno polno 1 ladij ob Bosporu in da se nahaja tam še vedno precejšnja sila zavez-n niških vojakov, da pa se Rusi kljub temu hitro polaščajo Carigrada. . Tii.ie plazovi Rusov so zadeli Carigrad v teku zadnjih osemnaj- j stih mesecev, obstoječi iz beguncev, ki so pribežali pred boljševiki s m Krima, iz Odese, Xovoroska in Batuma. in ti begunci so se vgnezdili ] ob Zlatem rogu ter se nočejo nikamor premakniti. Če vzamemo Grke iz tege računa, so dane^ Kusi v večini v Carigradu, v razmerju petdesetih proti enemu ali mogoče še več z ozi- 1 rom na katerokoli drugo zunanjo kolonijo, kot ameriško ali augie— fcko. Evropski mestni del Pera izgleda kot kako predmestje Moskve. • Ruski klubi in restavranti, v katerih se prodajajo ruske narodne je- ' d i ter toči močno vodko, so se pojavili vsepovsod in ti restavraftti i in a jo posebno privlačno silo zato, ker so natakv.ice navadno bivše princesinje ali grofice. Spominjam se. da je bila moja najbolj priljubljena natakarica, Vera Aleksandrovim, hčerka bivšega governerja iz Kersona in vdova nekega umorjenega carjevega pribočnika. Ona vam tega ni povedala, a mala restavracija v majhni stranski ulici, kjer je bila zaposle-l na, je bila polna govoric o lepotici iz južne Rusije ki je rajša pribe-žala v Carigrad na angleški bojni ladji kot pa da bi se vdala boljše-viškemu pohlepu. Ruski jezik je skero edini jezik, katerega se dandanes izplača znati v Carigradu. Vsepovsod se ga čuje in tri ruske liste prodajajo po ulicah mesta člani ruske inteligence. Rusi so zaposleni v trgovini in obrti in ustanovilo se je že več ruskih trgovskih družb. Pera in Gallia. evropska dela Carigrada sta postala, z eno besedo rečeno, ruska. To stvar sem omenil bolj podrobno raditega, ker je bilo poruše-nje Carigrada, proti kateremu se je Anglija borila dolga desetletja, glavni plod zavezniške okupacije Carigrada. Če bi ostali Turki go spodarji Carigrada, bi ne mogli najti Rusi v njem nobenega zavetišča. Kol pa stoji stvar sedaj, so navalili na Bospor. ter povzročili zaveznikom. in prav posebno Angliji, največje zapreke in zadrege, če ne dejanskega strahu. Tak strah bi ne obstojal, "c bi bili Rusi navadni razred beguncev. To pa niso. To so skoro sami izobraženci, možki lin ženske. 200.000 po številu. Na enak način vznemirljiva je navzočnost zelo velikega odstotka izvežbar.ih artnadnih častnikov med be-gunei, ki nimajo niti centa v žepu, a ki so bili vajeni dobrega življenja in ki nočejo pod nobenim pogojem oditi na (.tok Lemnos. To so iljudje, ki bi bili v danili okolščinah gotovo pripravljeni prijeti za •puške ter streljati. Ne sme se pa reči, da bi bilo kako oboroženo nasilje od strani Rusov v Carigradu bolj uspešno k.»t pa je bila mirna penetracija, ki se je že za vršila. Izza davnih, davnih časov so obračali Rusi svoje oči proti Cari-gradu. V pričetku vojne so krožile govorice, da bo Carigrad pripadel | Rusiji v slučaju zmagovitega miru. Te govorice so izginile, ko je ru-,ski vojni stroj obstal ali obtičal v blatu, a Rusi niso nikdar pozabili na svoje stare aspiracije in na cerkev svete Sofije. Vsled tega se tu-|«i. danes obnašajo in govore v mestu kot da je že njihovo. Velika ru-jska nrednja straža s» jo vgnezdila v Carigradu. doČim so vsa prista-jiršča v Črnem morju, Odesa, Moborosi.sk in Batuin v rokah Rusov. ; lies je, da imajo ta mesta boljševiki in da so Rnsi v Carigradu beža-|li pred boljševiki, a vedno bolj se je pričelo utrjevati uaziranje, da • m rt. s katerimi razpolagajo Grki, pomagale slednjim v boju proti bolj- ^Hsti?n !VelJemvn,CitVU hl štabnemu delu nacijo- ] nalistiemh Turkov. Na arugi strani pa je malo -erjetno, ela bi mo^el , GLAS NARODA. 18. JUL. 1921 Peter Zgaga Neki rojak se je pritoževal: Seznanil sem se z mlado vdovo, ki je s svojo odraslo pastorko stanovala v isti hiši. Poročil sem se žiijo. Moj oče, ki naju je večkrat obiskoval, se je zaljubil v najno pastorko, ter se poročil žnjo. Po- Itemtakem je postala moja žena tašča svojega tasta, moja pastorka je postala moja mačeha, in očim se je izpremenil v pastorka. Moja mačeha, pastorka moje žene, je elo-bila sina — ki je postal moj brat. Kajti on je sin mojega očeta in moje mačehe. Ker je pa obenem sin najine pasiorke. je postala moja žena njegova stara mati. Pa tudi moja žena je poroelila sina. Moja mačeha, ?estra mojega dečka, je obenem njegova stara mati. Kajti on je sin njenega pastorka, , in moj oče je svak mojega otroka, ■ ker je njegova sestra njegova žena. Jaz sem brat mojega lastnega sina, ki je otrok moje mačehe. Jaz semi svak moje matere, moja žena je teta svojega lastnega otroka. l moj sin je umik mojega očeta — in jaz sem samemu sebi stari oče. * * • Ureelnik j<_» oelgovoril nekemu dopisniku : — Prijatelj moj, vaše delo je preslabo, ela bi preneslo silen pritisk našega tiskarskega stroja. * * Nekelo je šel prosit denar na posodo. Mogotec mu je odvrnil: — O vas sem dobil jako slabe informacije. — No, na informacije — je rekel. — se ne da veliko. — Le potolažeili bodite, saj tudi ničesar ne boste dobili.. * * * Pri telefonu: — Halo, k«to je tam? : — Jaz sem, tvoja žena. — Oprostite, jaz nisem* poročen. — Torej nisi ti ? — Ne. — Oprostite! * * * Ljudje, ki so se prej bali morske bolezni, se zdaj z veseljem vozijo tri milje od obeli. * * * — Versaillska pogodba ni naš vzor — poročajo iz Washingtona. — Torej je vzorec brez vredno-" sti. • * • Lloyd George namerava priti v [ Ameriko. Tukaj ga bo sprejelo par miljonarjev, kateri se slučajno ne : bavijo z ločitvijo zakona in tudi i kak sodnik, ki slučajno ni na počitnicah. mu bo lahko stisnil roka. * * Če pride Amerikanec v Pariz, mu ni treba znati francoščine. Dolar je njegov najboljši tolmač. * * • Otroški voziček in postelja sta poceni naprodaj. Tako se glasi oglas v nekem ljubljanskem dnevniku. Da, človsk ?e sčasoma vsega naveliča. * * * Lloyd George in de Valera se še nista sporazumela. To pa vsled tega ne. ker zahteva de Valera popolno neodvisnost in samostojnost Irske. * * * Nova priselniška postava je povzročile velikanske zmede. Se celo časopisje ki je neprestano trepetalo pred priselniško nevarnostjo, zahteva takojšen preklic te postave. le 10.000 angleških vojakov v Carigradu, in polovica teli obstoja iz mohameelanskih čet iz Inelije, ki so prijazno Turkom, dočim imajo Francozi le pettisoČ mož, med katerimi je tndi polno mohamedan-jcev. Razen teh čet kontrolirajo zavezniki tudi turško orožništvo, ki je verno- sultanu, a ko je šlo to j orožništvo enkrat v boj proti na-i jcionalistom, je skoro kot en mož prešlo v Kemalov tabor. Francoski kontingent bi komaj prišel v po-' [štev pri obrambi Carigrada proti j Remain, kajti med Francozi in (Kemal pašo je bil .sklenjen dogo-.vor, soglasno s katerim se Franco-1 zi ne bodo spustili v vojaške operacije proti kemalistom. I Ako bi se poslnžili vseh teh faktorjev ter spora med zavezniki, ba lahko Kemal postal skrajno neprijeten zaveznikom, kot sem že rekel« Ako bi vprizoril napad od Ismid zaliva, — kajti lahko se ob j obali priplazi skoraj do Skutarija j na azijski strani Carigrada, —-j dočim bi drugi elementi vprizorili ustajo v Carigradu, bi lahko postal položaj skrajno resen. Vsi elementi za tako ustajo so navzoči,1 '— dvajset ali trideset tisoč častni-| kov brez denarja in združeno glav no mesto za Kemala, od sultana | navzdol, nadaije razdor meel za-vezniki, neštevllni oboroženi ro-I par j i ler verski nagibi. Kakšen iz-|bruh mi mil to, če bi se podtaknilo iskro I I S svojega balkona na Pera gri-jčr. sem opazoval, kako je napočilo jutro nael Carigradom. Vse je bilo | tiho v hladni jutranji zori in fiOO. 000 Turkov, Italijanov, Angležev,! 'Armencev, Sonegalcev, Rusov, — j Francozov, Georgijcev, Rumuncev .Grkov in kemalistov — je mirno spa I o. Deset minut pozneje in roj se- je zbudil. Solnce je izšlo in z ! njim sta se dvignila tudi Turek j in pes in nov dan sovraštva in ri- • valstva se je pričel. Nadaljni dan • muke v prenapolnjenem mestu. — 1 ki vsebuje vse izgubljene rodove Sredozemskega morja ter one — Kavkaza, ki so glede čistosti še za tisoč let za nami. I Mina je na vsak način pripravljena ter je že dolgo časa. vendar pa je malo verjetno, da bi zavezniki pustili iti stvari tako daleč. •Po tridesetih mesecih poskušnje !skupne kontrole so prišli Angleži, j Francozi in Lalijani do spoznanja j ela je nemogoče še nadalje upirati se usoeli, ki kaže ter je vedno kazala proti neizogibnemu povratku Carigrada Turkom. Vsleel tega u-rejajo tudi zavezniki svoje stvari v tem smislu. Velikanska zmešnjava je bila [ .ustvarjena v zadevah Bližnjega' J iztoka, odkar sta generala Fran-1 jshet D ?E spe ray in lord Allenbv ' [ugladila pot k zmagi, a ta zmešal java jo bila mogoče neizogibna |ter ležala v naravi stvari. Nobiffi I izmed zaveznikov ni videl stvari v isti luči in vsakdo je moral bru-|s:ti svojo lastno sekiro. Angleži so jhoteli staviti Grke lokalno na vi-(šek, Italijani so bili polni najostrej šega političnega in trgovskega i ljubosumja in Francozi so bili trd-' |ni v svojem sklepu, da smejo Tur-; (ki priti zopet k sebi le s francosko pomočjo. Tako se je zavezniška lf dja edinosti zaletavala od skale na skalo in edini dobiček od tega so imeli Rusi in Turki. Sedaj se hoče očividno temu napraviti konec in sicer na korist Turčiji, tako proklinjani, katero se je hotelo izgnati iz Evrope. Angleži priznavajo, da se ni mogoče še nadalje upirati pritisku turkega nacionalizma, da si eeli Levant želi trgovinskih stikov, da pa ni ničesar mogoče storiti brez stalne vlade v glavnem mestu. _ Angleži so tudi spoznali, da ne bodo mogli Grki nikdar preelstavlja-ti zanesljivega branika proti ruskemu navalu in soglasje z močno Turčijo je vsWl tega bistvenega pomena. Francija in Italija sta fcili že dolgo za Kemala. Tako bo Turčija nanovo zgrajena, z gotovimi rezervacijami in delikatna arhitektura Sevres pogodbe bo iz-premenjena. Glavna težkoča, ki stoji na poti, je navzočnost grške armade v Anatoliji. To armado je tožko prositi, da se umakne. Tudi je malo verjetno, da bi se Konštan-tir umaknil s svojega lastnega nagiba. Mogoče ga bodo oelkupili. a v tem ožim je težko prerokovati. 1 Naj se zgodi, kar se hoče*. — sreča se stalno pomika v smeri proti Mustafa Kemal paši, „bandi-tu*\ kot je rekel o njem lord Cur-z< n. Njegova zmaga bo čudovita, če bo zmagal. Oditi v srce Anatoli je s par pristaši, izzivati zmagoslavne sile E^ope celi dve 'eti, se nato približati Carigradu ter prisilili zaveznike, da sprejmejo njegove pogoje. — to bi bila zmaga, kot je sanjalo o njej doseelaj le še malo mož. J Resnici na ljubo je treba reči, ela l>i se zavezniki ne obotavljali preveč stisniti Kenialu roko. Celi dve leti so iskali po vzhodu tako poštenega človeka kot je Turek, a ga niso našli pač pa naleteli na marsikatero krščansko vrsto ljudi ki so bili zmožni prav tako peklenskih represalij. kol se jih je predpisovalo Abdul Hamidu. Zavezniki so bili bridko razočarani tako glede Armencev kot Grkov in tudi Georgijcev in drugih kavkaških narodov, ki so prešli v boljševiški tabor. Tudi kiajevno mnenje A-ir.erikaneev nagiba proti Tur-kom. Seveda jo bilo dosti vzrokov zakaj se ni moglo prehitro rehabilitirati Turka, a sedaj, ko je javno mnenje odvrnjeno oel dogodkov, so lahko zgod:. da bodo cinične vlade storile cinične stvari in da bodo priznale Kemal pašo. ki bo prišel v Carigrad kot prvi minister sultana. Končna beseda seveda še ne bo ;izgovorjena, kajti brez Rusije je uravnava vzhodnega vprašanja nemogoča. A f o r i z m i. Ta zemlja dolina zares je solza, in sreča trpina ni tnkaj doma. Fr. S. CLmperman. # * j Tečen in potreben kruh življenja ;je modrost; koristi vir je ona... i Nad modrostjo ni v življenju cene, ona < - krbu.je duha hrano, dajo." moč mu. varuje ga zloga; neizčrpni njeni so zakladi, slabe cene je brez nje življenje. Etbin Kristan. * * * Težko je človek biti. mož še teže v nemoški, nečlo^ški dobi tej; kdor pa, da nu*ž in človek je, doseže. ta vreden je živeti za vselej. Simon Gregorčič. * * • Težko je to življenje in za toliko temnih ur. in toliko žalosti in trpljenja je plačilo skoro premajhno. Kelih strupa in kaplja nektarja. Ali ta nektar je tako sladak, da bi izpil za eno samo kapljo tisoč strupenih ča«. Ivan Caiakar. * * * Težko živi življenje se, če ne deli trpljenje se, a slajša je radost srca, če isto si delita dva. Anton Aškerc. C SugoHlmranaka Katol. ipimuta Ustanovljena 1. 1898 T&aSZ^S Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Gbnl iftwil Predsednik: BUDOLJT PERI)AN, Mtt £L lKth St, Oftv»lu4, O, Podpredsednik: IiOUIS BALANT, Box 108, Pearl Arenae, Lorata, O* Tajnik: JOSEPH PI8HLM. Ely, Mina. Blagajnik: GjfiO. L. BHGfcICH, Ely, Mina. Blagajnik nelspiafeoUi amrtala: JOUK MOVtt&N, BM 2ad Art* W. Duluth, lflaa. Tibml lAravaffci Dr. JG8. V. GRAH«, MS B. Ohio St., N. S„ PltUbargk, Pa. Nainral •*«: MAX KIRŽiSmk, Box 872, Bock Spring* Wyo. MOHOR MLADIC. 2003 So. Law^djOe Ave, Chkmeo, DL FRANK SKHABEO, 4822 Washington St., Denver, OoW. Pantel LBONARD SLABODNIX, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. POKENTA, Box 178, Bl&ek Diamond, Wtik. FRANK ZORICE. 6217 SL Clair A ve„ Cleveland, O. lAnderaU a*er: VAIJSNTIN PIRC, 819 Meadow Are., Roeadmle, JoUet, BI. PAULINE ERMENO, 53» — 3rd Street, La Salto, 111. JOSIP STERLE, 404 HJ. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 708 Market Street, Waokegan, I1L —-- Jednotlno nradno glazHo: ,'GLAS NARODA", r« a vtisnjen v valjar. Prve norijo kratek pestič, pr&šuiki pa sedijo ob grlu, z lasmi pokriti. Na drugem kupen imaš vse tiste, kojih venee je hkratu stisnjen in nizdol eevavt. Pravniki so pri-! čvričfui ob s*redi, grlo pa nekoliko j, zapira b*"tiča>ta brazda pt^rtičt-vaJ t veti so torej popolni ter se raz-i c vita jo istočasno. Misli si, žuželka, vsetlši se na: kratkovratni ovet, skuša priti do; inedovnika. Pri tem se dotakne i visoko stoječih prašnikov ter si prtkleji nekoliko prašnih zrneo.i Dokončav&i uvoje opravilo z muza se ti cveta ter jo popiha na ao-' sednjo e vet ko. Ako je ta dolgo j vratna, torej na prejšnjem nie^rtu' brazda namestu pravnikov, dotak-! ne se je, ker sil- iui kti način n«-; /noter. Ker so dolgo- in k rat ko-J vratne cvetlice na rastlinah pose-! bej in ker tstočanao eveto, ni se' bati, da hi ve ne izvrševalo opra-! ieiije. \'atačue poskuAnje so dokazale lieovriuo, da cvetni prah uizko stoječih prašnikov na dolgovratni hra/.di Lstega «veta popolnoma1 brezploden <»staja, na kratkovratni hrasti i vorodnic pa svoj namen doseže, 1st (rtako delujejo visoko stoječ« prašuiki na dolgovratme brazde sorednic, ne pa na kratko-vratne istega eveta. Vse to naoi svedoči, da ako se tudi dogaja upraienje dvoličaiic po istih po-edinkah, vendar nima cvetni prah nooenega vpiiva na brazdo, torej j je križanje po žužkih k daljnemu' razvoju neobhodno potrebno. (Dvličnice se zovejo take cvetlice, ki nam z ozirom na bistvene dele kave jo dvojno lice, to je po-edinke iste vrste z dolgim vratom in kratkimi pravniki ter s kratkim vratom ipa dolgimi pravniki.) šopek evetlic po livadi ob potoku nabranih ti je pač dobro znan. za nežne mladosti si jih j slišal imenovati trobentiee in zapomnil si lahko to ime. Ozmanje-valke vigredi so, istega letmoga časa. kateri nas s svojo bujno »nočjo v prerodu zemeljnkega po-vi-šja najmočneje veže nase. Tuda te si razvrati! po istem načelu na dve skupini. Cvetni venec je ce-vast, niega gornji del pa se raz-pro^tre na 5 krp, ki navadno srčaste oblike. Tu imaš doigovr;st-ne, katerih brazda zvedavo iz grla trleda, prasni ki pa pri sredi cevi v izbuljenem prootoru sede; ondi imaš pa kratkovrafne, katerih brazde ne vidiS, pač pa tiče prašni k i ob čašastem koncu ter prikrivajo vhod. To je najlepši primer dvoličnosti! Uspešno opraše-nje se vrši samo po žužedkah. ICed domačimi rastlinami sta še dvolični: lan in ajda, Oeofcito zad- [nja je prava paša dolinskim bu-{čelam. No. saj jih pa tudi že iz (daljave vabi po vonju, ki je vsa-jkemu v prijetnem spominu, kdor ga je šetaje se po polju kdaj užival. Tu je tudi občudoval marljivost drobnih živalic ter jih opa-»oval pri nabiranju. Pa dvoličnost še ni zadovoljila prirode! Kakor da bi svoje darove po nepotrebnem delila najne-porednejšim udom, stvarila je še iroličnost bistvenih delov. Domnevanje bi morda ne bilo neumestno, (da mora naprava tedaj najbolj zamotana biti, kadar je del celote j v nevarnost. Za vročega »poletja , se pripetijo navadno vremenske nezgode uajčešee in kdo bi dvomil, da ugonobe neizmerno število j raznovrstnih žuželk. In ko bi šle vse po zlu. kaj potem? Odgovor si j lahko tolmači vsak. I Znamenita domača rastlina te jvrste je krveuka, ki ra*»te ob potokih, jarkih in po močvirnatih krajih; cvete julija in avgusta. ! Vzemimo tri poedinke in jim pre- ' gledujmo cvet. V najboljšem slu- 1 čaju ima prva kratek vrat z braz- ' do, šest srednjih in šest dolgih 1 prašnikov; druga vrat srednje * dolgosti, šest kratkih in šest dol- ' gib prašnikov. in tretja dolg vrat, • šest kratkih in šest srednjih prašnikov. Na lik dvoličnieam vpliva tudi tu cvetni prah enako dolgih 1 delov na brazdo iste dolgosti. To- * r-j cvet samo tedaj plod rodi, ako pride n. pr. prah srednjih prašni- 1 kov na brazdo srednje dolgosti. ' Nekoliko žužk»>cvetk je dvo- ' j domnih in si ne morejo liki vetro-evetke pomagati same: ker pa ' prahu tudi veter ne raznaša, je : pač umljivo, da dohaja le po žuž- ' kih na odrnenjeno mu mesto. Tudi raziKtcasno razcvitanje ' enoličnie jt- p<.rok. da igrajo mr- 1 če-si glavno ulogo pri oprašenju. ? Moško-ženUco se naliaja gošče ne- ' go /eiisko-moško. Mislimo si dve 1 poedinki iste vrste inoško-ženske- ' ga razevitanja. Prva razvija rav- J no brazde, dočim so prašniee že ] davno prazne. Odkod naj torej 1 pride pomoč? Soseda stoji v moški 1 dobi, to se pravi, cvetni prah je ( dozorel, a brazda še ne. Akoravno sta nameščaj in obli- * Ka cvetnih delov pohodu žuželk jI vobče jako prilična, vendar je ipo- 1 «'oha cv^ta odvisna še od drugih 1 pogojev. Nekaterih žužkocvetk bi- 1 hrt ven i deli so tako razredeni, da ( a'vO žuželke iz<«tanejo, cvetni < prah sploh ne pride na brazdo; 5 samolastno <«prašeuje je torej po- > poliioma nemočno. Pri ugodnejših i razmerah se dogaja včasih opra- ' Šenje, ako žužki ne pohajajo cvet- J lic. po prašni kih istega cveta po- 4 voljno, a plod ni samo manjši, 1 temveč tudi slabši, da ne more 1 tekmovati z onim po križanju pro- J izvajanim. O teh razmerah ni J možno splošnih zakonov navesti. < kajti tu vlada tolika različno**, J da ob se za skoro vsak cvet zakon 1 /ase Zatorej hočemo čitatelju * predočiti nekoliko zgledov, da si ( potem more s«in pri opazovanje 1 pomagati. < Prezanimive naredibe, tičoče se cveta, njega posameznih delov in ] oprašenja. nahajamo pri mošnji- 1 cah in kukavicah. Morda ne bo ] od več, ako si jih ogledamo bližje. Raznobojni, klasa^ta razcvetja J tvarjajoči cveti so nepravilni in se 1 o vaja jo po močnem vonju, ki je < poselno silen pri ponočnicah. Na cvetu razločamo naslednje dele: Zavojita plodniea nosi ob koncu 1 tri navadno rdečkaste liste — zu- ' nanji obod, ki ostale dele čelada-sto pokrivajo. Med njimi stojita , ozka lističa in navzdol tretji — , notranjega oboda. Zadnji je največji in na krpe razdeljen. Nanj se vsedajo razne muhe in mušice in do j de-jo po sokoznadiu do vho-da k medovniku. ki se razprostira na dnu v ostrogo zavitega spodnjega lista. Tik nad vhodom pa čepi betičast stvor, prašni k in brazda obenem. Niti onega niti te ne opazimo dobro s prostim očesom ; torej je potrebno, da se po-služiino večala (lu-pe). Na desni in levi lahko ogledujemo kožnato vrečico, ki je navzdolž razklana. Obe sta napolnjeni z zrnci v-grudico rf^pljenimi, zelenkasto-sive barve. To je cvetni prah. Vrečici sta torej prašnici. Grudici sta na-taknjeni na pecelj, okončujoč se v pločico, ki stoji v gloibelici. kljunček zvani. Ako se kljunčka le lahko dotakneš, klecne navzdol. fMobeliei sta polni klejaste tekočine. Veliko veselja ti bo delal sledeči poskus. Kaikonsuokoli ost, naj primer svinenikovo, .potidci na-, ravnost v ostrogo. Nedvomno za-deneš ob omenjeni kljunček, ki ga potegneš s seboj, in pločici se priklejita na ost. Lzdercš li avk»č- nik iz cveta, stojita peclja navpik.' Sčasoma pa se polagoma nagiib-f' Ijeta proti koncu in sicer tako I dolgo, da »ta vzporedna z ostjo. Vtakneš li ost s prahom na »ti način v drug cvet, zadesieta gru-diei na lepljivo brazdo, ki si ju i: prisvoji. Mrčes ce vsede na spodnji lističi obodov in sokoznak ga vodi do i vhoda, kjer trešči z debelo glavo® ob kljunček in si prilepi - o joj! na oči plociei. evetni prah noseči na peci ji. Kljub tej sitnosti vendar mrčes ne od jen j a, ampak prazni medovnik. Potem se od-! pravi na drug cvet. Medtem pa se zravnata peclja naprej, in ker'-ietotako leze vanj (v cvet), but i ! ž njima ob brazdo in se ju iznebi. i Odtod vzame zopet napotek s seboj v tretji cvet itd. Gotovo ni ta ' naprava enovita, a vendar po-'^ vzroenje, da se oprašenje vrši. !j Naj še omenimo neke posebno-j sti iz drugih dežel. V Mehiki ra ste vanilja. Presadili so jo tudi na', južne azijske otoke. A kako se je -čudil svet, ko ni donašala nobe-!* nega sadu. Vestno opazovanje v i domovini je pokazalo, da križanje | oskrbuje neka maJa mušica. Te pal v starem svetu ne nahajamo. No. kaj je že vse storila vrtnarjeval roka! Tud: to uganko je izvrstno^ jiogodila in še dandan<-s ni dru-;1 gače. jI O kukavicah bi se s tega stali-!1 šča lahko napisala knjiga, ki bi 1 obsezala vse posameznosti in na-!1 prave z ozirom na oprašenje; a to'1 bi nas vodilo predaleč. Tudi bi se| bali opisujoč na dolgo m natanko.1 s lične razmere, da bi s tetn ne dol- J gočasiU preveč blagovoljnih čita- j tel je v. Vendar pa ne smemo pre- 1 zreti še ene domače rastline, ka-*i tero smo prihranili za zadnje me-j sto osobito zavoljo tega, ker je 1 mehanizem jako zamotaai. in do-'j bro vedoč, da se po lestvi samo'j klinoma zleze kvišku, navedli smo j sprva lažje umljive Ta sicer ne- j važna, po suhih mejah, za plotovi i in drugje po pustinjah rastoča i rastlina se imenuje podražec ali ^ ovčee. f li«-, i Iz plazeče korenike se dvigne j enojnato steblo z golimi srčastimi', listi, v katerih so pazušice nekako ] vretenasto nastavljeni cveti, ki se i razvijajo navzdol. Na bledo-rume-^ nem, močno vonjajočem tuičastem ! obodu, ki sedi na plodnici, razločamo lahko tri dele. Gornje lija-sto grlo, nekoliko ustnato, stisne| Ke navzdol v dolg, cevnat vrat, kijf se oh dnu kotlasto razširi. V ta 1 kotel štrli še<*terovoglata mesnata <1 piiznia, ki ^nosi na glavi brazdo,P ob straneh pa šest praŠnic. Notra-]l nje površje razen kotla in biiitve-;1 nih delov je pokrito s togimi las-,1 mi, ki gledajo vsi naznoter in so 1 na to stran tudi gibki, a to samo ] ob dnu. Cvet se razevita žensko- i moško, in ne poročali bi resnice, trdeč, da se samo »po sebi umeje, ] da pohajajo žužeLke tudi ta ovet. ; Obratno, ne ve se, česa iščejo 1 majhne mušice v njem, kajti o me- i du ni sledu; naj brž jih vaibi silni t vonj sam. Nam je dovolj, da vemo, da male žival ice zlezejo v 1 cvet, ki je sprva tako na rastlini ; pričvrščen, da je vhod obrnjen navzgor. Lasje ne delajo sedaj še i nobene neprilike, gibajoč se proti i kotlu. Ne traja dolgo, in druga za drugo se zbirajo mušice iskaje sokov. Kadar so iztaknile vse kotič- i ke in vse obliza'le, napote se na ■ odhod. Pa o joj! ne gre in ne gre. . Tisti lasje, kateri so se jini prej Klanjali in upogibali, zastavljajo: jim sedaj pot do prostosti. Vse] jetnice so jako vznemirjene in be-j gajo semtertja. Togi lasje so namreč daljši od premera, in ker so živalice slabe, ne morejo s silo na dan. Morda niso zaprte prvokrat, a izkušnja jih še ni poueila. kako se treba vesti, kadar "skušnjave*' pritiskajo. Denimo, da je v tej tolpi res nekoliko nepoboljšljivih, ali jasneje, nekaterim se je ljuba prostost kratila že drugi pot. Kaj se namerava s tem? Medtem ko strkajo zbegane živalice po kotih, drgnejo se ob brazdo ter olože ondi cvetni prah, katerega so si nevede prisvojile v prejšnjem cvetu. Dočim je popolnoma razvita brazda sedaj že oprašena, razvijajo se še ipraigniee in prostor med njimi ter kotlovo steno je tako stisnjen, da živalice vanj niti ne morejo. Zato je treba poldnevnega potrpljenja, da se, i žensko zreli cvet nekoliko predru-i gači, a potem zaaije zopet i jim luči svobode. i Cvet, ki je do zdaj bil ves za-v maknjen v cenit, ao lamo poslov- Bombni atentat m regenta. .— . ■ UGEHT OSTAL ZDRAV. — DESET OSEB RANJENIH. — ATENTATOR JE KOMUNIST. — OVAOUE REGENTU. — REGENT PRI RANJENCIH. Jutro" poroča z dne 29. junija sledeče: Belgrad, 29. junija — Danes okoli desete ure dopoldne, ko se je j regent prestolonaslednik Aleksander po položitvi prisege na ustavo ipeljal v spremstvu ministrskega predsednika Nikole Pašiča, da izvrši pregled čet, je bila vržena s poslopja ministrstva za javna dela, ki jse sedaj gradi, bomba. Udarila je v steber električne napeljave ter je ; jže eksplodirala v zraku prej, nego je prišel mimo voz z regentom. —^ (Ranila je deset oseb, večinoma vojakov. K sreči ni bil nihče smrtno j ranjen. i Napadalec j ebil v tretjem nadstropju omenjene zgradbe ter je • skušal potem, ko je zagnal bombo, pobegniti, vendar pa so ga prijeli, ,delavci sami in mu odvzeli ob tej priliki tri bombe in revolver. Po-, jlieija ga je komaj obverovala pred razjarjenim občinstvom, ki ga je hotelo linčati, in ga je spremila v upravo mesta Belgrada, kjer je izjavil, da se zove Spasoje Stejič, slikarski pomočnik, rodom iz Turške : Kaniže in da je snoei prišel iz Novega Sada z namenom, da izvrši ta'; atentat. To da je storil v zmislu svojih principov. | Tukaj se je ugotovilo, da je o sebi podal lažnjive podatke in sol i v njem spoznali boljševiškega agitatorja, ki se je leta 1919 vrnil iz Rusije in ki je bil zaradi svoje agitacije poznan v komunističnih kro-V I gill pod imenom Trockij. / | Prestolonaslednik Aleksander je mirno nadaljeval pot ter je v/ vozu obhodil in po programu izvršil pregled čet na Terazijah. i 1 ^ Popoldne je obiskal regent v bolnici ranjene žrtve atentata. _ Med njimi je tudi neki švicarski profesor, ki je izgubil eno oko. dru- ! 'go mu je pa tudi ranjeno. >< ^ i«1 Razbejništva v Južni Srbiji. ; ___ 'i i V naše slovenske liste le redko zaide kako poiočilo o razbojništvu 5 v južni Srbiji. Ako pa prebiramo 1 belgrajsko ali pa celo skopijansko \ i-asopisje, skoro ne mine dan, da -ne bi brali o novem napadu hajdu- ^ kov na potnike, pošto ali orožniš- 1 ko patruljo. * Pri teh napadih gre vedno za < razbojnike arnavtskega pokolen- ? ja. odmetnikc ali kačake, kakor s jih običajno nazivljajo. Bolgarski 1 komite igrajo v primeri z njimi 1 zelo neznatno vlogo. s Ozemlje, ogroženo po arnavtskili 1 Itačakih, je vsa pokrajina v bližini ^ albanske meje, pred vsem Metohi- I ja, Kosovo, bivši Sandžak in na = jugu Tetovskc., Gostivarsko in ^ Debarsko okrožje. Arnavti so de-! loma doma iz Albanije, deloma pa 1 iz našega ozemlja, odkoder le od c časa do časa uhajajo preko meje s let se zopet vračajo. Ti slednji so * tipični odmetniki, ljudje, ki so za-/* Errešili kakršnokoli zlodejstvo nad c našimi oblastmi ali pa našimi tam * bivajočimi sonarodniki in so iz I strahu pred kaznijo ušli v gore, — 1 kjer se preživljajo z ropom in raz-(* bojništvom. [s Pred meseci je vlada razglasila T splošno amnestijo za te ljudi pod -pogojem, da do gotovega roka 1 predado oblasti, oziroma se zopet ^ vrnejo na domove k normalnemu 4 poslu. Za najhujše pregrehe je bila * kazen izdatno izmanjšana, za ma- < njše sploh odpuščena. Onim, ki se J ne udajo, so zapretili s hudimi re-,^ presalijami, interniranjem svojcev c itd. y Toda ta korak vlade je ostal po-,1 polnoma brezuspešen. Spočetka se ' je nekaj odmetnikov priglasilo, — 1 toda naposled ro celo ti zopet od- 5 5P- k razbojniškem poslu. Ko pa ^ so sledile internacije ojcev teh ^ —---Is ljati od njega ter glavico pove- * sati, dokler se ni uprl na vznožje. ' Brazda je medtem porujavela in ! se začne razsedati. ni torej več ob- * čutna. ,1 Tako prestane žensko stanje in ] nastopa moška doba. Prašniee se i odpirajo polagoma in kotlovo dno] sc razširja. Mrčes se nalete zopet cvetnega prahu in se odpravlja : na odhod, kar mu nobene preglavice več ne dela, ker so se lasje posušili. Ko je oboje delo dokončano, se nagne gornja ustna in zapre žuželk am, ki nimajo ničesar več o-praviti v cvetu, vhod vanj. Res prav zamotana naredba, ali oprašenje se izvrši tem lažje, ker žužek. prišedši v cvet, ne more drugače, nesro da opravi svoj posel do pičice vestno. Samo v prvi cvet se pritihotapi, ne da bi mu koristil, a v drugi ne vee. t Iz vsega lahko posnamemo, da je vzajemnost med žuželkami in cvetlicami v mtini nekaj čudnega. Kakor potrebujejo te žužkov, tar ko ne morejo oni ostati brez rast-J linskih snrkov. Potreba je torej na obeh straneh. Zato tudi na obeh! straneh raznovrstne naprave, da se olajša medsebojno občevanje in se tem lažje svrha doseza. Pa [tudi ondi, kjer se dogaja samo- • lastno oprašenje enoličnie, je navadna prikazen, da nastopajo I vmes tudi žuželke, ki nekako iz-boljšavajo seme ter je delajo evr-I šteje in krepkeje napram raizno- vnftnim nexgodam. * • - • —;-------- [0 hajdukov, so se razbojništva zelo y pomnožila in hkrati postala name- ^ noma silno okrutna. Odmetniki so p se začeli maščevati nad prebival-'j stvom; potnike, ki so jih zajeli, o-'t] rožnike, ali kogarkoli, so začeli v brez prizanašanja streljati in ubi- j jati v osveto za internirane svojce. Začela je sedaj več kot borba za p življenje in smrt, začelo se je ta- v korekoč medsebojno uničevanje, f (O ti preljuba dežela Skipetarjev! e To se čita kot inane Majeve pove- p sti, v katerih opisuje kulturo Bal- ^ kana. Zadnjič je bilo naprimer či- ž tati v nekem slovenskem listu iz P stare domovine, da je v nekem se- s lu v južni Srbiji na neki svatov- n ščini eksplodirala nekemu plesalcu F pri plesanju Kola v žepu ročna č granata. . . Ali so komentarji po- s trebni? O. starca.) ,ž ! Tak je položaj danes. Vse vlad- t n* odredbe, pomnoženje orožništva n ojačenje vojne sile na meji, vse to t se je izkazalo kot nezadostno. —,b Oči vidno je treba angažirati še p večje oborožene sile in obilnejša's obveščevalna in prometna sredstva'a Skratka treba je izvesti akcijo'r proti razbojništvu v velikopotez-'r nejšem načrtn. Kajti tako stanje p kakor sedaj ni vladalo po soglasni d i sodbi domačega prebivalstva niti n v najhujših časih turškega režima, j '.Ako se vprašamo po vzrokih od- x metništva, moremo v kratkem na- \ vesti le sledeče: Ob naši meij so r arnavtska okrožja, kjer se moški še nikdar niso pečali z drugačnim delom kakor z ropanjem in plen- -jenjem, kjer še nikda raiso plače- | |vali davkov in kjer niso poznali . druge postave kot krvno osveto. r |T&k mentaliter more polagoma iz- « premeniti le krepka organizacija t oprta na tako urejeno izvršilno 2 moč. da vsakdo uvidi, kakšno j stanje izključuje stari način živ- i ljenja. Neki višji nemški upravi- ' telj, ki je med vojno v službi nem-jske okupacijske oblasti imel dolgo 'epraviti v ju/ni Srbiji, je dejal, da bi si Jugoslavija Arnavte naj-sigurnejše pridobila na ta način, da bi jim izročila — policijsko oblast okrožja. Misel morda ni napačna ; danes je seveda prepozno. '■ ravnati se po nji. 1, O Albancih gre soglasno mnenje, da so solidni državljani le, ako c imajo respekt pred oblastjo. Ka-korhitro uvidijo, da ima oblast na ' razpolago vsa sredstva, da zgrabi slehernega krivca, tedaj neha nji-1 hovo junaštvo, njihova opornost. ' V tem slučaju napadajo le še za-' vratno, za hrbtom; ako jim je tu-' di to onemogočeno, tedaj postanejo celo pridni in varčni, nedolžni drvarji, kakor jih opazujemo tudi Y po belgrajskih ulicah, j. Po teh izkušnjah je treba urediti razmerje z hajduškim elementom na jngu, sicer preostane le Se ! geslo iz srednjeveške nemške po-i litike:' Bekehren oder ausrotten! _ Današnje stanje vsaj ne more tra-. jati dalje. ;i - ij Vse po paragrafih. 1 Znani nemški socialni higijenik e profesor dr. Oiotjahn je izdal ne-1 davno v drugi nakladi svojo knji-~ go o individuelni in socijalni higi- - jeni. Ta nemški profesor zahteva 5 zakonito določeno število porodov - in sicer mora vsak nemški zakon- - ski par imeti najmanj, troje, pre-" močnejši pa po šestero otrok — ta pribit«* pa prod- driavni odikod- "Drisrčen smeh je naj-boljše zdravilo sveta. Čc ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravlje-ni. Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Inrežite ta kupon prideaite petdeset centov v auunkrii ter gm pošljite: 4v 81ovexdc Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. ~ T Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v znamkah mi pošljite knjigo Peter Zgaga." Ime Naslov • • • • ■ • • * • s »jj>- 1 Država ................................. ---- Koliko je pet tisoč miljonov dolarjev, Ceni se, da 1 kkIo znašali stroški „ronanja" te naše lepe dežele približno pet tisoč milijonov dolarjev. Tekom svetovne vojne smo bili tako vajeni govoriti o tisočih milijonih, da smo se jih .takorekoč privadili, čeprav je med nami le jmalo ljudi, ki imajo pojem, kaj pravzaprav predstavlja pet tisoč jmilijonov dolarjev. V vojni, ko se •je izdajalo denar z naglico enega milijona na minuto, ni vzelo dol-(go časa, da je dosegla skupna svo-ta te neverjetne višine. V Ameriki bo šla večina denarja, dovoljenega to leto. oboroževanje, za armado in mori.arieo ter za druge ;panoge vojaško delavnosti. ' V naslednicm hočemo povedati, kaj bi se dalo napraviti s pet tisoč ^milijoni dolarji na kak drugi način : } — Narod bi lahko zgradil 600. 000 domov, kojih vsak bi stal — $5000 ali dosti domov za vsakega ičlcveka v mestih Cleveland. Cin- 1 ;e:nnati, Toledo, Columbus. Akron. Dayton, Youi-gstown. Springfield in še nekaj kmečkih občin povrhu. Dosti bi še ostalo, da se kupi električni vrtiljak za vsako družino v deželi, ki ima napeljano elektrik? v svojo hišo. Ako bi bila ta svota na razpolago v kak drugi namen, bi se lahko postavilo tisoče bolnic, katerih vsaka bi bila vredna $100.000. — Cenilo se je. da bi se lahko kupilo eelo državo Connecticut, in sicer po $50 aker. Z ozirom na tran-sportacijo bi bilo mogoče zgraditi železnico iz New Yorka v San Francisco in vsaka milja bi lahko stala $25.000. Te številke se zde mogoče čitatelju presenetljive. — Presenetile so tudi nas, ko smo jih čitali. Ena najbolj neobičajnih stvari glede Amerikaneev je. da žive v ozračju primer. Ni dolgo tega, ko se je izračunalo, da bodo morale plačati Združene države v teku naslediljir štiridesetih let. če bodo oboroževale tako naprej, za priprave naravnost nepojmljivo svoto 33 tisoč milijonov dolarjev ali približno svoto. katero bo morala nemška vlada v teku naslednjih štiridesetih let zaslužiti ter plačati zaveznikom in njim pridruženim silam kot vojno odškodnino. Bogate dežele postanejo premož ur ter ostaneio take potom previdnega investiranja ter voreeva-nja. ■SB BBSS) D BES ES3 nini, če bodo potrebni podpore. Samo na ta način, — zatrjuje pa-triotični profesor, — se morejo Nemci ubraniti nevarnosti, ki jim preti od slovanskih plodovitejših narodov. ! ^ ADVERTISEMENTS. WliWWPI Beseda ženskam. Nikar tehtajte svojega zdravja I z zanemarjenjem tistih nerodnosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite od svojega le-karja Cevera's ^ Regulator (Severjev Regulator). Ta regulator je blažilno delujoča tonika in zdravilo. Priporočljiv je za popravo tistih posebnih oslabelosti in neredov. kt so jim podvržene ženske. Cena $1.25. Na prodaj po vseh lekarnah. i Ekspedicija na Mount Everest. Iz Arjelinga. znamenitega letovišča na Himalaji, kamor prihajajo na počitnic-c angleški funkcionarji v Indiji, poročajo o novi ek-spediciji na najvišjo goro sveta: Mount Everest. Ta gora je na vzho du Himalaje ter je visoka 8748 metrov. Ekspedicija je dovršila svoje priprave ter se v treh skupinah odpravlja na določeno besta V Rampah Džongu se skupine raz-dole ter bodo prodirale zapadno od sela Tingi Džong, ki se nahaja 80 milj severno od gorskega venca Kverest. V tc-?r selu bodo uredili bszo za spenjanje na najvišjo goro sveta. Naloga, ckspedieije je. da prouči področje Gaurisankar Everest. v prvi vrsta pa vprašanje, da li je sploh mogoče se povzpeti na vrh gore. ADVERTISEMENTS. Dr. Koler slovenski zdravnik 638 Peon Ave. PitUbvfh, Pa. t Dr. Koler H mJ-■tarejil slovenski ■d ravnik ipeejm,-M«t v Plttiburchn, U 1nt *4-letno prakso v sdrmvlj*-nju vssh moški* bolssnl. Sastrapljenj« kr- ________________Ti sdrsTl ■ fU- •ovlteai fOS. U n ]• txumel ar. prot CrUch. Oe lust* mosolje sU mstaar-Skc m tslesu, t (rtu, Isp&dajiJe lss, boleSIne ▼ kosteh, pridite la Ufitvtll ram bom kri. Ns fisksjts. ker ta ko-fesen na!ese. Vss nofti bo lesni sdrsvlm po o-b»Ji»n. saetodl. Kakor hitro cpaalt« fc. ram frenebujs sdravK ne čakaj-te. temvsfi pribite (u ]u vam as bom topet povrnil. J Hyroaolo aH vodno kilo osdravlm j V !l urah ln sicer '.irei operacija. Bolesc: mehurja, ki povaro«a]o bolestne t križu ln hrbtu Id vfiaslh tsdl pri pnlCanju vo#s, osdravtm c «s«o-I n»t)o Revm*»:*em. trganja, bolečine o-! taklln« srbeCI* e, Ikrefl« in druse ko- I ins bctesnl. ki nastanejo vsled »s£l-Its krvi. ozdravim v kratkem Caas i hi nI rotrehno letstL Nekateri dru si adr^vnlkl rabijo tol-mafe. Os vas razumejo. Jas snaa I* la itarefa kraja, aato tu lal|e I adravlin. ker ras razumen slovsnskl. j Uradne ure: ob delavniki* 04 t. So !■ Ob nedeljah od I te I. _ _ I SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI ROMAN. Francoski spisal Emila Oaborian. Za G. N. priredil a. P. 39 (Nadaljevanje.) — Da, spoznal me je, — si je mislila Berta, ko se je vračala domov ob reki. Presenečena in skoro prestrašena cd svoje drznosti, se je vpraševala, ali naj se veseli tega sestanka ali t-aj ga obžaluje. Kaj bo posledica tega ? Hektor ji je sledil izdaleka. Bil je zelo presenečen. Njegova nečimurnost, ki je bila vedno na vidiku mu je že razo-dela, kaj, *»♦ vrši v sreu Berte, a čeprav ni bila skromnost med njegovimi napakami, vendar ni uganil, da je že tako daleč zaljubljena vanj kot je v resnici bila. — Ona me ljubi, — si je ponavljal, ko je šil naprej. — Ona me ljubi! Za enkrat ni vedel, kaj naj stori. Ali naj beži ? Ali naj še vedno stari v svojem obnašanju proti njej ter se dela kot da ni nič videl? Moral bi pobegniti še istega večera, brez obotavljanja, ne da bi obrnil glavo. Bežati, kot da se podira hiša nad njegovo glavo. To je bila njegova prva misel. Hitro p« je bila zadušena od nizkotnih strasti, ki so se pojavile v njem. Sovresi ga je rjšil ko je hotel umreti. Sovr-si mu je odprl svojo denarnico ter mu ponudil svoj dom. V istem tr« nutku se je pečal z rešitvijo njegovega premoženja. Možje kot Tremorel morejo sprejeti take usluge le kot žalitve. Ali ni bilo njegova bivanje na Valfeji neprestano trpljenje.' Lahko bi našteval dneve po ponižanjih, katerim je bil izpos*a\ljen. Kazventega, — si je mislil, — to dela 'le iz baliaštva in oholosti. Kaj sem drugega \ njegovi hiši kot živa priča njegove velikodušnosti in njegovega posvečenja? Živi kot le n mene: — Tremorel tu, Tremorel tam On uživa zmago>lavja radi mojega poraza. Ni uv yel odpustiti wojem uprijatelju, da je bil tako bogat, tako uvaževan, da je 7.1.A tako lepo urediti svoje življenje, dočim je on razmer al svoje bogastvo v starosti tridesetih let. Zakaj bi se ne polastil dobre prilike, ki se mu nudi, da se osveti nad človekom, ki ga je obkladal z dobrotami? — A!i sem jaz letal za njegovo ženo? — je rekel proti samemu sebi. — Ona prihaja k meni iz svoje lastne volje, brez vsake skušnjave z moje strani. Neumen bi bil, če bi jo pahnil od sebe. Samoprevara ima neodoljive argumente. Ko je llektor stopil v hišo, je bil njegov sklep trden. On ni bežal. Ni pt imel izgovora, niti onega strasti, niti onega skušnjave. On je ni ljubil in njegova in-iamija je bila ameravana. hladno premišljena. Med njo in njim je bila skovana veriga, ki je bila močnejša kot ona medsebojne privlačnosti: njih skupno sovraštvo do Sovresija. Preveč sta mu bila dolžna oba. Njegova roka je ohranila oba propada Prve ure njiju medsebojnega sporazuma so potekle preje v jeznih besedah kot pa v onih ljubezni. Preveč jasno sta spoznavala nesramnost njiju obnašanja, da bi >e ne skušala zavarovati pred očitanji vesti. Skušala sta dokazati drug drugemu, da je Sovresi smešen, prav kot da sta ona oproščena v.sled njegovih napak, če jih je sploh kaj imel. C'e je skrajno upanje bedarija, potem je bil Sovresi v resnici bedak, kajti njega se je lahko varalo pred njegovimi lastnimi očmi.-Jme] je namreč popolno vero v svojo ženo ii» svojega prijatelja. Ničesar ni sumil in vsaki dan se je veselil, da je v stanu obdržati Tremorela pri se bo. Pogosto je rekel svoji ženi: — Jaz sem preveč srečen. Berta j»e je po^lužila v.se svoje umetnosti, da pospešuje te sreč-l ne iluzije: Ona, ki je bila preje tako kaprieijozna, tako nervozna, tako samovoljna, je postala naenkrat angeljske ponižnosti iu krot-kosti. Bodočnost njene ljubezni je bila odvisna od njenega moža. Tako velika je bila njena previdnost, da ni nikdo v hiši sumil pra-lega položaja. Kljub temu pa Berta ni bila srečna. Njena ljubezen ji ni dajala užitka, katerega je pričakovala. I paJa je, da bo zanešei^a v obleke, a je ostala na trdi zemlji, ovirana td vseh žalostnih vezi življenja laži in prevare. Mogoče je zapazila, da predstavlja ona osa eto Hektorja nad njenim možem in da je on ljubil v njej le onečaščeno ženo zavida-rega prijatelja. Kot krona cele stvari pa je prišlo, da je blia ljubosumna. Skozi več mesecev je skušala pregovoriti Tremorela, naj pretrga vse vsezi z Ženi. On je imel vedno isti odgovor, ki je bil mogoče previden, a kljub temu razburjajoč: — Ženi je najina varnost. Misliti moraš na to. dejanski pa je skušal najti kako sredstvo, s pomočjo katerega bi se iz neb i 1 Ženi. To je bila težka stvar. Uboga deklica, ki je padla v sorazmerno revščino, je bolj kot kedaj preje visela na Hektorju. Pogosto ga je vznemirjala s pripovedovanjem, da ni več isti, da se je i/premenil. Bila je žalostna, se jokala ter imela rdeče oči. Nekega večera, v napadu jeze, mu je zapretila s čudno stvarjo. — Ti ljubiš neko drugo, — je reka. — To vem in imam doka-, ze za to. Pazi! Ce me boš kedaj zapustil, bo padla moja jeza na nje. no glavo in jaz ne bom poznala nobenega usmiljenja z njo. Grof je bil toliko bedast, da ni pripisoval nobene važnosti tem besedam. Le pospešile ločitev. . — Nadležna postaja, — si je mislil. — Ce ne bom nekega dne j prišel, kjer me pričakuje, bo mogoče prišla v Valfeji ter napravila I grd škandal. j Oboroži! se je z vsem svojim pogumom in ojačen od solza in j prošenj Berte. se je napotil v Corbeil, da prekine vse zveze z Ženi. j Zelo skrhno je premislil svoje izjave ter navedel za svoj sklep najbolj- I tke varoke, ki jih je mogel najti. i — Paziti morava sedaj, Ženi, _ je rekel, — te za nekaj časa | prenehati s sestanki. Ti veš, da sem unčen in ed'*na stvar, ki me mo- I re rešiti, je poroka. ! Hektor je bil pripravljen na izbruh furije, pa ni Ženi odgovo- j rila nobene besedice Bila je bleda kot njen o^atnik in oči so ji I stopile iz jamic. j — Tako, — je rskla s tesno stisnjenimi zobmi, — ti se torej ! hočeš poročiti ? j — Žali bog, — je odgovori! s hinavskim vzdihom. — Ti veš, da 1 sem mogel v zadnjem času dobiti denar le s tem, da sem si ga izpo- J aodil od prijatelja. Njegova denarnica pa mi ne more biti vedno na razpolago. I Ženi je prijela Hektorja za roko ter ga po vedla k oknn. Pozor- j no se je ozrla vanj, kot da hoče s pogledom izvabiti resnico iz njega ! ter rekila nato počasi: — Ali je res, da me hočeš zapustiti v namenu, da se oženišf Hektor je potegnil svoj<5 roko iz njene ter jo položil na svoje M M _ ji , — Prisegam ti na svojo čast, — je rekel. « j ~~ ~ / 1 _ — Potem ti moram vrjeti. /____£ ft £ ^J^ ^ | j Ženi se je vrnila v sredino sobe. Stala je pokonci pred ogledalom ter si nataknila na glavo kobuk. kot da se ni nič zgodilo. Ko je t.tfa pripravljena, da odide, je stopila k Tremoreiu. —Zadnjikrat, — je rekla z glasom, ki je hotel biti trden, katerega pa so stavile na laž njene solzne, blesteče oči, — zadnjikrat Hektor, te vprašam, če se v resniei ločujeva ? — Mora biti. Ženi je napravila kretnjo, katere pa Tremorel ni zapazil. Njen obraz je dobil malizijozen izraz. Njene ustnice so se odprle, da izgovore serkastično pripombo, a v trenutku se je obvladala. — Jaz grem, — je rekla, po trenutku razmisleka. — Če me v resniei zapuščaš, da se poročiš, ne bo« nikdar več cul o meni. — Zakaj, Ženi, jaz upam, da ostanem še nadalje tvoj prijatelj — Če :ne pa zapuftiš iz kakega drugega vzroka, potem si za-j pomni, kar ti rečem: Ti boš mrtev mož in ona izgubljena ženska. Odprla je vrata. On jo je skušal prijeti za roko, a ona ga je zavrnila. — Z Bogom! Heklor je šel k cknn, da se prepriča o njenem odhodu. Videl jo je. kako je šla po drevoredu, ki je vodil na kolodvor — Vse je končano, — si je mislil ter globoko vzdihnil. — Ženi je bila dobra deklica. " (Dalje prihodnjič.) ADVERTISEMENTS. GliAS NAROPA^jg. JUL. 1921 NAZNANILO in PRIPOROČILO. Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEŠKO pobira naročnino za C las Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatev in spToh v v-seh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo Glasa Naroda. ;; Dospelo je novo :: suho grozdje. *; MuSkatel zelo sladke debele Ja-o gode, boksa 50 funtov .. $9.— Cipar grozdje največje In naj- V, sladkejSe Jagode, boksa SO fan- II tov .......................$£.— o ^ MaLo črno grško grozdje, zelo * [ ->■ sladko, boksa 50 funtov fl.— X PofilJite S3, na ra«un vsake bokse T ^ * ki naročite ln poelail bomo takoj. *' - BALKAN IMPORTING CO. BI-53 Cherry St.. New York. N. Y. * [ COLUMBIA -vC ^ ~ - m - — PLOW V VSEH JEZL GRAMOFONE VICTOR NAVINŠEK, 331 Green St., C0NEMAU6H, PA. V odgovor. Ponovno naznanjamo vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane moške in ženskne ure čisto • zlate prstane, verižice, priveske in vso drugo zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE PLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki znani Vaš slovenski večletni trgovec z zlatnino IVAN PAJK724 MtaFStT Conemaugh, Pa. Pišite mu po cenik, pošlje ga Vam brezplačno. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York ■GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jagoslavija: Beograd, Celje, Dabrovaik, Ko tor, Kranj; LJnbljaa*',' Maribor, Metkov«, Sarajevo, Split, ftlbeaik, Zagreb. Italija: TM, Opatija, Zadar. j 13. Henika Avstrija: * ^B Dima j. Izvršuje hitro in poceni denarna izplažila ▼ Ju- slaviji, Italiji in Nersški Avstriji. Isdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parob/odne in železniške vožne listke na I vse kraje in aa vse črte. j Izstavlja tudi Soke plačljive v efektivnem zlatu j pri Jadranski banki in njenih podružnicah i s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali j angleških šterlingih, ako ni na razpolago S ameriških dolarjev v zlatu. \ Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za j one, ki se bodo posluževali naše banke. 1 Btorenei, prijatelji tal poaaraloi asi« banka so vljadao j aaproieni, da opoaarijo aa U aai oglas ivoje mano« is Hrvatske, Dalmacije, Istro, Goriike in Grnogoto, ■ V * I FRANK BAK8KR STATE BANK j FRANK BAKBmr, predsednik, j mnjakf naročajte se na "glas naroda" največji slovenski dnevnik v združenih državah. advertisements. Zastopniki "Glas Naroda" kateri so pnnMTrtrt puHftl Itn* alno aa dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik iada potrdilo aa svata, katero Je prejai ln Jih raJakoM pripi -očamo. Naročnina aa "Glaa Naroda" Je: Za celo lota 98.00; aa pol leta UM; llM, Wla.: John Stampfd In H. BvetUa West ania, wis. Frank Skok ln Ant Ilowfiek. Ink Springs. Wfai V JUGOSLAVIJO [ Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra in zadostna hrana. Zaprli prostori. Velik prostor na krovu. , \'se udobnosti modernega parnika. 1 Tf REO STAR ILinc Odplutje vsak teden Pomol 58-62 North River. New York - i;2?Ni-AND f Antverpen ( 13. avg. ^ IIELANO ( ) 6. avgusta » LAPLAND C Cherbourg ^ ^ ayQ a FINLAND ) Plymouth ( 23. juiija Gothland! Hamburg. ( 30. juii. » SAMLAND 1 Libava, Gdansk ( 1. «ept. 3 (Samo 3. razred.) ; American Line MANCHURIA; Hamburg pre- > 25. ava- \ ko Cherbourga ) MONGOLIA (v Vigo, Cherbourg Hamburg In Gdansk) 28. Juit. i MINNEKAHDA (v Hamburg in Gdansk) 11. avo. ^ VSE VODNE PROGE DO POLJSKE. : white star ADRIATIC ( v Cherbourg } 3 ava. OLYMPIC \ Southampton } 13. avg. New York ln Boston —^Azorl. - Gibraltar. NapolJ In Genovo. . CANOPIC .................... 9. avguitt U CRETIC ................... 7. septembra * INTERNATIONAL MERCANTILE ° MARINE COMPANY e 116 p*rnikov — 1.2SO OOO ton. 9 Broadway New York ali pri lokalnih agentih. -------- _ _ _ > 0 5 French Line ' C0MPA6HIE GENERALE TRANSATUNTIQUE a . JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE ROCHAMBEAU .............. 33. JulIJa LA BOURDONAIS ............ 23. JulIJa u TOURAINE .................. 25. JulIJa O CHICAGO .................... 30. julija i- Q C PARIQ 39.700 toe. o. a. rrtnio 45 ^ konJmklh ,„. h 27. julija - 17. avgusta Direktna ieleznlika zveza tz Pariza « vae olavne točke Juaoelavlle - Hitri parnlkl a »tlrlml In «vema vl]ak«< ma. Poseben zastopnik Jugoslovana«« vlade bo pričakal potr Ike ob prihodu na. lih oarnlkov v Havru ttr Jih t o«-, o edJ pramII kamor ao namenjeni. Parnlkl Franooeke črte so traneportlrat takom^ volna na tisoče fteheeiovalkin ve. (ao* kras «aa naarlllk« Za Itfkarte In eene varaAaJ« * DRU2BINI PISARNI, 19 Stati St„ N. T. aH pa od lekalulti -aentlk. | Cos ul ichč rl al 4 Direktno potovanj« ▼ Da. i j brovnik (Oravosa) In Trtt. \ 5 ARGENTINA ..... 4. avputa t f PRES. WTLSON .. 27. a^gueU 5 ^ Cene za Trst ln Reko so: 16 $100 in $110. 5 Potom listkov Izdanih za vee kra- r K Je v Juaoslavlll In SrbiII. M Aazkoine ugodnosti prvega, druga- 9 d aa In tretjega razreda. 9 Potniki tretjega razreda dobivala K 5 orezplačno vbv>. S PHELPS BROTHERU CD. t K Paaaengar Department p 4 West Street New York ^ Holland-America Line Potovanje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam. Vsi parnlkl, ki odplujejo Iz New Yorka so na dva vijaka. ROTTERDAM.......30. julija RYNDAM .......... 6. avgusta NEW AMSTERDAM ..13. avg. NOORDAM........20. avgusta Vsi parniki imajo za tretji razred sobe za 2, 4 in G oseb. Cena za 3 razred iz New Torka do Ljubljane $100. do Zagreba $101 ter $5 vojnega davka. Za pojasnila in cene vprafiajte pri: HOLLAND-AMERICA LINE 21-24 State Street New York