Inserati se sprejoinajo in volja tristipnu vrsta
8 kr., če se tiska lkrat,
i* .. „ •> 2 , 14 » 1) H » 3 I, Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjSa.
R ok o pi si
se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija nn Dunajski eoati »t. 16 v Modija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski Baron.
Po pošti	prejeman velia :
Za ceio ieto	, , 10 fci. — kr.
ta poiieta	. . 6 ,, — „
ta četrt ieta	. . 2 ,, 50 „
V administraciji velja: ^
Za ceio ieto . . S (fi. 40 kiy' ta pol leta . . * ,, 20 „9. za četrt leta	2 „ 10 ,. V*
V Linbljani na dom pošil an\ velja fiO kr. več na leto.
Vredništvo je Plorijanske ulice St. 44.
izhaja po trikra na tečen in Hicer v toreK. četrtek in sonoto.
Shod cesarjev v Danzigu.
Kaj hočemo pisati n shodu nemškega cesarja Viljema in ruskega čaru Aleksandra v Dauzigu? Mi ne vemo, o čem se gospoda pogovarjata, in vendar moramo nekaj pisati, ker je stvar tolike politične važnosti, da je jioli-tičen časnik prezreti ue more. Drugi listi si pomagajo z raznim ugibanjem, tudi nam druzega ne ostane, ko posnemati njih izgled. Najbolj važno jo to, da se shoda vdeležuje tudi knez Bizmark. Ko bi njega ne bilo zraven, mislilo bi se lahko, da je cela stvar rodbinska zadeva m nasprotna prijaznost. Da kakor že znano, snidenje dveh mogočnih cesarjev ni skoraj da nikoli brez političnega pomenu. Ce bi Francozi ne imeli toliko v Afriki opraviti, potem bi se znalo misliti, da se Bizmark Francozov boji, in da se hoče zavarovati , da uo bi Fraucozi z Rusi v zvezo stopili, ter Nemčijo napadli. Tako pa jc znano, koliko težav so si Francozi v Afriki na glavo nakopali, tako da jim niti misliti ni mogoče, da bi še s kom drugim vojsko začeli. Vrb tega je Nemčija v zvezi z Avstrijo in še Italija ponuja svojo prijateljstvo, ter bi prav rada Francijo v kako zadrego spravila; toraj je pač verjetno, skoraj gotovo, du zavolj Francozov se nista sošia oba severna cesarja.
Misliti bi kdo tudi vtegnil, da shod velja uuičenju nihilistične zarote v Evropi. No, ta stvar bila bi že prej verjetna. Car Aleksander se ne moro Brečnega čutiti, dokler se pred lastnimi podložniki varnega ne ve, dokler se mora pred nihilisti skrivati. Znano je, da tudi nemški cesar Viljem in njegov minister Biz-
mark nista prijatelja upornikom, naj bodo že nihilisti ali socijalisti. Vsakako je toraj mogoče, da car Aleksander išče nekake utjehe pri caru Viljemu in njegovemu prebrisanemu ministru Bizmarku.
Vendar mladi car Aleksander do zdaj ni kazal nobene bojazljivosti; nasprotno Bmo morali občudovati njegov ponos, s katerim je on odrekel vsako koncesijo upornikom, ter jim krepko nasproti postavil svoje carsko „samo-držestvo". Sploh pa je prišel politikarjem ta shod tako nepričakovano, da bo skoraj prisiljeni misliti na kako druge vzroke. Na misel nam prihaja izhodno ali turško vprašanje, in med vsemi kombinacijami bi Bkoraj najraje tej prednost, dal'. Med velevlastmi ste le Nemčija in Italija, ki niste po Turku nič podedoval', in mogoče je, da hoče tudi Nemčija svoj delež imeti, namreč z dovoljenjem Rusije, kteri bo za to gotovo kaj druzega naklonila. Kteri in kakšen bi utegnil biti od Nemčije zahtevan delež, je sicer neznano, le toliko mislimo, da Nemčija brez tacega deleža no bo hotla biti, ko vidi, kako si Francija ravno severno Afriko prilastuje, bodisi z dovoljenjem, ali nedovoljenjem Bizmarkovim. Ker je pa Bizmark Francozom svojevoljno gospodariti dopustil, ter jih pri posedanju Tunisa ni oviral, je mogel že vedeti, kak dobiček bo za Nemčijo zahteval. Bizmark bo je sicer nekdaj imenoval „nesebičnega mešetarja", vendar ne moremo tej nesebičnosti prav verjeti, ker to ui pruska narodna krepost, zato Bmo bili vedno mnenja, da tudi Nemčija bo od dedščine enkrat svoj delež zahtevala, in ravno zarad vednih homatij na izhodu bi znal ta shod pripraven biti, da
so Bizmark z ruskim čarom o prihodnjem deležu pogodi.
Pa naj bo stvar že kakoršnja hoče, v neko tolažbo nam služi prijazno občenje ruskega z nemškim cesarjem, ker to so nam dozdeva najboljšo poroštvo za evropski mir. Avstrija, Rusija in Nemčija so tri Bile, katere so merodajue v Evropi, in dokler te hočejo imeti mir imeti, tako dolgo so bo tudi ohranil. Upati hočemo o shodu v Danzigu, da ne bode škodljiv niti Avstriji niti Slovanom.
„Samo za poskušnjo!"
Ce je res, kar poročajo dunajski listi, potrdil je naučili minister Konrad nasvet kranjskega šolskega sveta in določil, da se ima o navedeni učui predmeti v preparandiji samo v prvem letu in samo za po skušnjo predavati v slovenskem jeziku. Od našega šolskega Bveta pač ni bilo druzega pričakovati, ko da bo skušal sklep ministerstva zarad. poslovenjenja učiteljske pripravnico ovreči in za-braniti, kajti Kočevar Linhart 111 drugi slovenščine nezmožni učitelji bi sami sebi kruh spodjedali, ko bi glasovali za slovenski učni jezik; da pa je bilo ministerstvo tako hitro jiripruvljeno pritrditi temu nasvetu, to nam služi v dokaz, da je ministru Konradu nasvet našega nemškutarskega šolskega sveta prav prilično došel in njegovim srčnim željam vstregel. Če bodo zamogli naši poslanci s tako mislečim ministrom še dalje dobro shajati, to postaja jako dvomljivo. Ne zadosti, da se minister Konrad prav nič ne zmeni za ravno-pravnost našega jezika na gimnazijah in realkah,
Flavija.
Prizori kerSSanskega življenja iz Četrtega stoletja.
A. Ilurel. Pred. Vilinski. V.
Quo nbi vontum est, forvebnnt omniii iinmani»siinis volu-ptatibua.
(Dalje.)
Ko Be zvtčeri, se primeta za roko in naglih korakov stopata Bkozi ulice bogatega predmestja. Po čudnem naključju ju sreča nekaj študentov, ki svojo pot gredo, Eusebija spoz-navši. Ta se čudi takemu srečunju in skrivnostnim obrazom, pa Amicij ga je vlekel sabo in tako je dobil le minljiv utis. Kar hitro se zgubita v zapredi ozkih in temnivih ccBt, poleg desnega Tibrovega obrežja peljajočih. Molče gresta eden zraven druzega, sedaj pa Beda) pot proiskovaje, ktero ovinki iu krivino bo se množili. Za trenotek jo Eusebij mislil, da gre kdo za njima, pa Amicij ga umiri.
— „Kdo more vedeti, je rekel, kamo da greva in kaj numerjava?"
Kmali je bilo opaziti v temi stopavanje semintje, hitro se pomikajoče senco, plazivših
se ob hišah, ki so glasnoto korakov po katne-nitih ploSčah zatihovale. Nagloma zginejo v zidu, na istem mestu.
„Kakovi bo ti ljudje?" prašu tiho Eusebij, kteregu je to nehote vzuepokojilo.
—	„Izvoljenci so", odgovori Amicij.
Zakaj se na Brani nam nasproti sučejo?
—	„Da tiste zmotijo, ktero bi sumili. Sicer pa vidiš da VBa razna kretanja derže na isti kraj. Sedaj Bva tudi midva došia", je priBtavil, obstavši pred neznatno hišo pod obokom nizkih vrat. Ob enem lahko poterka po dogovorjenem načinu in izbesedi skozi razpoke vrut to zloge: ut unum sit.
Lahno in z nekuko nezaupnostjo so vratu malce odpro. Stopita v mulo oblučeno sobano, Prestopivši drug prag in prehodivši hod, v kterem so dimljale svetilko, znajdeta so pri-šleca v obsežni dvorani, kjer je stala v sredi miza obložena z vinom, kruhom, mesom. Okoli njo postavljeni so bili sedeži ali boljo ležala po stari šegi. Bili so sedeži zasedeni in ležala zavzeta. Možki in ženske počivali so s tako neskerbnostjo da je bil Eusebij neizrečeno osupnjen. Nekteru slonila bo prazna ostala. Ko jima jih ponudijo, bc drugim gostom enuko na-njo spustita.
Dvorana bila je prostorna in je mogla kakih sto oseb obseči. Poleg sten nastavljena so bila legala za goste, ki eo odjedli. Premakljiva svetila razširjala bo ponekod Bvetlobo, ki je pojemala po malem; luči so bile videti tako narejene, da so ugasovale ena za drugo.
Ta okolnost je poviševala F.UBebijevo čudenje. Vpraša Amicija pogledavši ga; pa ta ostane neobčuten, k večjemu Be skerčijo njegova usta na zasramljiv posmeh, kterega je pa Eusebij razlagal, da bo nanaša ua družbo, ktere čednost presega njuno pričakovanje. Zares, kaki so bili ti kristjani? Kakov tempelj? Kaki obredi? Nobena podoba ni zaljšala dvorane. Le na Btenah jo bilo brnti reke hv. pismu vzete, kterih pomen jo bil pač samo
izvoljencem poznan: omnia munda mundis.....
pauci eleeti .... omnia proptor eleetor .... ut unum sint ....
Teh izrekov razlaganja iskal jo Eusebij na družbi, ki jo je pred sabo imel, toda za-bildava. Opazil je lo navadno, vsakdanjo jest-vino in sklenil, du so je no udeleži, kadar pride nu versto ouo kruholomjo in ono občestvo v enakosti, po kterem se ločina spoznava.
Gorele sta še dvo ali tri svetilko iu Eusebij je premišljal nemirno, skoro prašajoč njih
ter da se niti ne ozira na Vošnjakovo resolucijo, od večine državnega zbora sprejete, boče nam ministerstvo nazaj vzeti še to malenkostno koncesijo zaradi učiteljske pripravnice! Kajti če ta nam ugodna sprememba velja le ,,za poskušnjo", potem je toliko, kakor bi sploh ne veljala.
Že prihodnje leto isti naš nemškutarski šolski svet lahko na Dunaj sporoči, in bo tudi brž ko ne sporočil, da se poduk v slovenščini ni dobro ponesel, in minister bo na podlagi tega poročila zavkazal, da ima odslej zopet pri nemškem poduku ostati. Ali zamoremo od Bedajcega šolskega sveta kaj druzega pričakovati? Ali nam je minister Konrad po njegovih dosedajnih činih porok, da bo on brauil pravice našega jezika?
Tedaj pravice našega naroda se de vajo na poBkušnjo! Kdaj se je še kaj tacega slišalo, da bi se nad kom poskušalo, ali mu pravica dobro tekne ali ne? Po tem receptu se vsak lahko na smrt obsodi, z izgovorom, da je bolje za njega, da umre, če prav je nedolžen. Tako so naši sovražniki tudi zmirom pripravljeni dokazati, da je za nas bolje, da kot narod poginemo in se v nemštvu pogreznemo, in pričnejo nas mučiti z nemščino, akoravno do tega po državnih postavah nemajo pravice, ampak le v svoji veliki ljubezni do nas nam vrat zavijejo, češ, da je tako za naB naj bolje. Mi pa živo in krepko protestiramo proti tem postopanji, da bi se naše ustavne pravice na poBkušnjo ievale, ter se sklicujemo na §. 19, ki vsem narodom zagotavlja pravico do njih jezika brez izjeme, da bi ta pravica jenjala, brž ko bi bila kakemu narodu na škodo. Kaj je nam v korist ali škodo, bomo pač sami bolje vedeli, ko naši sovražniki, ki žo prežč ua našo narodno smrt.
Ali je pa morda podučevanje v slovenskem jeziku zato dvomljivo, ali se bo morda še le to ,,poskušalo", če je naš jezik za ta poduk že dosti razvit? No, mi, ki Blovenski jezik bolje poznamo, nego Kočevar g. Linhart, smo iz dna srca in iz globine naše razumnosti prepričani o sposobnosti našega jezika za vsak poduk. Morda sem ter tje manjka še kak ter-minologičen izraz, krivda je le, ker se slovenščina ni že davno za znanstveno predavanje
dimljanje. Zdajci se dvigne eden navzočih in tih obmolk nastane v zbralnici. Izvoljencem se je videlo, da Be notrauje zbirajo. Na to poslušaje kratko razlago obstenskih napisov, kterih razločnost je rastoča temuota brisala.
„Vi Bte, jame razlagalec s tresočim glasom po opravljenem darolitju, vi ste izvoljenci kristjanskega ljudstva. Zarad tega je vse vaše, VHe vam je občno. Moje in tvoje, to nastaja le iz Človeških naredeb ali Kristus je rekel, da so vsi eno. Torej nikake razločnosti, ni-kakih predpravic, ampak občnost ene in iste pravice. Poslužujočim se te pravice vam je vse čisto vse sveto. Omadežanje se prime le onih, ki mislijo, da jih omadeža. Izvoljenci pa očistijo vse; oni dado vaaki stvari Bvojo BVetOBt......."
Eusebij je čul te besede, pa si ni upal, kak pomen jim prilastovati. Komaj so bile pa izustene, že se loti poslušalcev neka občna vzburjenost, Oddelki tu, oddelki tam, živahni razgovori, tihi glasovi. Plapolajoče luči osvetljevale so z zadnjimi žarki gibajoča se podobe, kakor pošastne prikazni.
Zadnji ti žarki dali so Eusebiju nekaj »paziti, kar dosedaj ni bil opazil. Za svetilko, ki je vesela ua stajalu, privezana je bila ve-
rabila, pa v svoji natorni moči in bogatosti ni jezik našega malega naroda nič slabejši od „kulturnega in svetovnega" nemškega jezika, kteri tudi ni imel znanstvenih terminov, dokler je bila še latinščina učni jezik po nemških šolah. Naš jezik ima tiste korenine, kakor jezik ruski, poljski, češki, hrvaški ali srbski. V vseh teh jezikih pa se podučuje ne samo na srednjih, ampak tudi na visokih šolah; kar je bilo tem sorodnim jezikom mogoče, to je mogoče tudi našemu jeziku, da si uzredi in upodobi iz svoje lastne moči vse tiste znanstvene izraze, ki jih šo nima , ali pa ki še niso dovolj vtrjeni, akoravno Be že rabijo. Tudi v tem pogledu toraj krepko protestiramo proti odloku ministerstva ter glasno kličemo, da naš jezik gledd bogatosti iu sposobnosti za viši poduk ne potrebuje nobene „preskušnje". Naš jezik je bil že pred 1000 leti za prestavo evangelija in za službo Božjo sposobnega spoznau, ko je bil še uemški jezik reven, bar-barsk in okoren. BaBen o nesposobnosti in nerazvitosti našega jezika so si izmislili naši sovražniki, da bi nam vsled tega mogli odrekati pravico do ravuopravnosti, in to basen ponavljajo večinom taki ljudje, ki Blovenščine niti zmožni niso. Da pa tudi ud Taaffejevega ministerstva, baron Konrad, bivši deželni predsednik Kranjski, v to basen veruje, je res čez vse žalostno. H kako ljubeznijo, s kakim zaupom do vlade naj nas to napoinuje!
Politični pregled.
V Ljubljani 12. avgusta.
Avstrijske dežele
Po nemškoliberalnih listih Be govori, da pride naš poslanec Miha Herman za referenta k ministerstvu. „W. Abendpost" pa tej vesti odločno oporeka.
V	Gradcu se snide te dni shod obrtnikov iz Štajerske, Koroške in Kranjske. Tudi iz Ljubljane jih pojde nekaj tje.
V	/iiidrii so se godili kratko pred sklepom deželnega zbora veliki škandali. Znani labon Bajamonti je v zbornici pričel z ojstrim zabavljanjem ua vlado in narodno stranko. Po-
srečilo se mu je, s tem razburiti lahonsko drubal v Zadru, katera je drugi dan potem napadla narodne poslance na ulicah. Pravijo, da so se tej druhali pridružili tudi nekteri pravoslavni Dalmatinci, ki se imenujejo Srbe, pa so zdaj z Lahi zvezo sklenili proti Hrvatom, ker nečejo, da bi se Dalmacija pridružila tro-jedni kraljevini, čemur se zoperstavljajo tudi lahoni, ker vedo, da bi hrvaška vlada potem njihovemu rogovilenju kratek konec storila. Po napadu divje druhali na hrvaške poBlance lotila so je narodnih krogov velika razdraže-uost, in deželni zbor je takoj drugi dan naročil deželnemu odboru, naj naprosi Nj. veličanstvo cesarja, da bi drugikrat »klical dalmatinski deželni zbor v kako drugo mesto, kjer bodo zamogli narodnjaki brez strahu zborovati, ker v Zadiu prevladuje laški živelj, okolica je pa pravoslavna, ter si je zadnjič v državni zbor izvolila Srba Ivančiča, ki zdaj z ustavoverci glasuje. Lep Slovan taki
llerliNt je zopet govoril na Pemskum nekje, ter se podvrgel klicu nemških „ultra", da se morajo uemški poslanci združiti v skupen „nemški klub", ter povdarjati le nemštvo in nič druzega. Čemu to? Ali mar niso ustavoverci še dovolj povdarjali svojega nemštva? Kako hočejo to še huje storiti, ali mar z iz-dajalstvom? Vse po tem diši, da so se ti ljudje Avstriji že odpovedali. Lepo reči!
Na Hrvaškem je huda volilna borba. Vlada pritiska z vso močjo na uradnike in druge kroge. Škof Štrosmajer pa podpira Mra-zovičevo neodvisno narodno stranko, katera hoče resnično in ne samo navidezno samostojnost Hrvatske, sedajna vlada pa deželo bolj in bolj pod madjarsko oblast tira. Madjarski listi se jezč nad biBkupom djakovartskim, ,,N. fr. Presse" pa celo ogersko vlado ščuje, uaj ga odstavi. To pa menda ne pojde tako gladko. Dopisnik ..Politike" misli, da bo voljenih 43 poslancev iz vladne stranke, 21 od neodvisnih narodnjakov in 11 Starčevičjancev. Toraj bo imela vlada že pri izvoljenih poslancih 11 glasov večine,, potem pristopijo pa še viriliBti, ki ho vsi vladni, toraj bo imel ban Pejačevič 38 glasov večine. Moralična zmaga pa bo vsakako na strani neodvisne narodne stranke.
Iločeš nočeš imeli bodo Madjari vendar
riga, ktere drugi konec je bil psu za vratnik priterjen. Sloka žival je čakala samo še na neko znamenje, ktero ni imelo dolgo izoBtati. Svetilka, ktere osoda je bila njemu pripušČeua, gorela je le še z dvojljivim svitom, kterega so gledali izvoljenci v brezsapnosti. Eden iz med njih, tisti ki je nagovor obderžaval, prime na mizi od jedi kos ostalega mesa in ga verže psu. Ta skoči in svetilka pade glasno ropotaje.
Vse luči so odbrlele. Tiha, osodepolna noč krije dvorano. Neizrekljiva, nezaslišana skrivanost se prične, Bkrivanost, katere opisati bi se predrznilo le pero Plautovo ali Petro-nijevo, ktere sta pa vendar morala omeniti Minucij Fliks in Klemen aleksandrijski , skrivanost, katere sramoto sta onadva piBca rez-gnjevljeno od cerkve odbijala, ko so pogani čelo kristjanov s tisto sramotnoBtjo, kakor z blatom ometavali, v ovoji zagovednosti cerkve od onih ločin ne ločivši.
Na pragu tega pekla se sreča Eusebij s pasjim in zaničljivim pogledom Amicijevim in z gnjusom in studom se obrne od njega. Vsa grdobnost tega izdajstva bila mu je pa očitna, ko v jutranji megli, mesto zakrivajoči, opazi ono satanski se krohotajočo študentovsko drhal, ktera mu je v senci sledila in sedaj prežala,
kdaj da pride iz kraja, kamor so si komaj upali najbolj sprideni.
Pust, ki so mu jo bili nastavili, ga je tedaj vspešno jirijetega držala. Od tega dne se je širila po mestu govorica, ki je bila tudi po gimuazijah raztrobljena, Eusebij, oni čisti apo-stel samstva, oni sramožljivi učitelj mladih plemenitnic, da je bil Bprejet v ločino, ktere golo ime je celo manj čednostne napolnilo z nepremagljivim zaničevanjem in neprestopljivim studom.
VI.
Qtiis desiderio sit pudor aut modua.
Z veseljem, ki ga je komaj prikrival, hitel je Flavijan to novico sporočit plemenitemu krogu v palači.
Ni mogoče misliti, da no bi bile gospe in mlade dospodične to novico sprejele z največjim gnjusom o tistih lažljivo kristjanskih ločinah, kterih spačenost in smelost, neurav-in pohujšanje je vsak dan raslo, Kakor strela iz neba je zadela plemenitaške novica, da Eusebij se je jiridružil tem preklicanim ločinam in posebno, ker so tako sporočilo dobile v tre-nolku, ko je bilo ujih spoštovanje do njega največje. Vsak dvoj o resnici povedanega jim je bil vzet. Zamorejo se, tako ae je trdilo,
enkrat svoj račun z lliimuncl. če se prav
Andrassy zdaj mnogo trudi, da bi pobratil madjarski in rumuuski narod, če prav Bumunce straši s panslavizmom, vendar bodo Rumunci za take vabila gluhi ostali, dokler se rumunski narod na Ogerskem zatira Zastonj je misliti, da bi Rumuuci v kraljestvu svobodno po svojih postavah živeli, Rumunci na Ogerskem pa da bi se zadovoljili s hlapčevsko osodo. Le dvoje je mogoče: ali da se Rumuncem na Ogerskem dajo vse narodne pravice, ali pa da se že svobodno rumunsko kraljestvo podjarmi in podvrže ogerski kroni, tako da se osoda Ru-muncev v nižavi ne bo ločila od one, ki jo imajo njih rojaki v erdeljskih hribih. Dokler je pa takošnja razlika, tako dolgo tudi rumunsko vprašanje ne bo zaspalo. Rumunci imajo v šolah take zemljevide, v kterih kažejo otrokom Erdeljsko, velik del Ogerske, Buko-vino iu Besarabijo kot rumunske dežele. „Ro-mania irredenta" živi in raste v nemalo nevarnost za Avstro-ogersko državo. Madjarskim državnikom, če bo pametni, druzega ne kaže, ko zadovoljiti svoje Rumunce, da ne bodo več čez meje škilili.
Vnanje države.
Velike važnosti se pripisuje snidenju nemškemu in ruskega cesarja v Danzigu. Listi vsi ugibajo, o čem bi Be znala vladarja pogovarjati, pa vendar nobeden izmed njih nič gotovega ne vč. Eni mislijo, da se gre za skupno postopanje proti socijalistom, drugi zopet menijo, da so zopet turške zadeve ua rešetu; pa bo tudi taki, ki mislijo, da be je ruski car čutil nekako osamljenega, odkar je sklenjena nemško-avstrijska zveza, ter da se je hotel Nemčiji približati, da bi se nje jeza nenadoma na Ruse ne izlila. Nekteri se tudi že bojd, da prijateljstvo Nemčije do Avstrije ni bilo pošteno mišljeno, iu da se bo zdaj Nemčija vnovič z Rusijo zvezala, Avstrijo pa na cedilu pustila.
Tako na vse mogoče načine ugibajo sem ter tje, pa nobeden nič ne v<5. Vsakako je to snidenje čudno iu zanimivo, prvič zato, ker je prišlo tako nenadoma, ko nihče ni za to prej vedel, drugič pa zato, ker se je sploh mislilo, da novi ruski car ni prijatelj Nemcem, in zdaj pa tako nepričakovauo prijateljski
občuje z nemškim dvorom. Kakor so zdaj vsi pogovori tajni, vendar bomo kmalo zvedeli, kaj ae v Danzigu kuha ; kjer gori, se tudi kadi, bistročutni ljudje bodo kmalo po dimu spoznali, kakšen les da gori.
Čeravno pa je shod v Danzigu tako važen, da vse zanimanje na Be obrača, vendar je došla novica, ki je skoraj ravno tako imenitne VBe-bine. V Kajiri so se spuntali egiptovski vojaki zoper svojega kralja, ter ga prisilili, da je moral vse miuistre odpustiti. Mnogo jih je, ki mislijo, da je bila ta prekucija od Angležev podkurjena. Zdaj Be govori, da pojdejo Angleži deželo mirit, to je toliko!, kakor da jo gredo za sebe pograbit in podjarmit. Videvši, da si Francozi jemljejo Tunis, niso hoteli Angleži dalje gledati, kako se drugi bogatd iz turške dedščine, ter so obrnili svoje oči na Egipt. Skor gotovo je, da egiptovska dežela ne bo ušla osodi, ki je namenjena vsem turškim deželam, vse po vrsti Be bodo podjarmile, polu-mesec pa bo menda popolnem obledel.
Na Francoskem Gambetta še zmirom po deželi okoli hodi in govori toliko, da se bo kmalo v svojih lastnih frazah potopil. Sploh se misli, da on zua le govoriti, kedar bo pa vlado prevzel, da ne bo nič koristnega storiti zamogel, ker njegova moč leži le v besedi.
Izvirni dopisi.
X Gorenjskega, 9. sept. Te dni smo čitali v časnikih, da so se moravski Čelu pritožili pri vodstvu severne železnice (Kaiser-Ferdinand-Nordbahn), zakaj da vodstvo pošilja v slovanske kraje take uradnike, ki deželnega jezika niso zmožni. Vodstvo tiste železnice je odgovorilo najprej, da so uradniki vsi češkega jezika zmožni, da je to konštati-ralo po svojem kontrolorju. Ko bo pa Mo-ravci le še trdili, da to ni res, odgovorilo je vodstvo ponosno, da nikogar nič ne briga, koga vodstva za uradnika naBtavi, ker je že leznica mednarodno podvzetje. Ta ponosni odgovor, kakor bi bila železnica država v državi, pa ni obveljal, čehi so žugali, da hočejo Btvar pred državni zbor spraviti; zdaj Be je vodstvo začelo umikati iu obeta, da bo na
priče privesti iu te priče, kakor je Flavijan povdarjal, so popolnoma verjetne; izjave niso domnjevanja, ker so Eusebija zasačile pri početju. Gospenstvo bilo je kakor zdrobljeno ; v veliki zmedenosti iu omamljenosti, v ktero je padla gospoda zarad te povedbe, so preslišale vse druge sicer uekoristue opazke, s kterimi je Flavijan svojo povest utrjeval.
Ta je tedaj zmagoslavljal, ne da bi našel upor; z zabavljivim obrazom je pogledaval sedaj svejo sestro, sedaj Bvojo mater.
Emilija je molčala vidno ganjena, toda Flavije obraz ni zgubil nič svoje vednosti. Nje duša je bila videti, da ui dobila udarca iu da se zarad Eusebija zanaša na neprevarljivost srca. Njena mirnost in navidna mrzlota je spravila Flavijana v jezo. Opazivši, da njegovo pripovedovanje in pojasnovauje od nje odletava, Be obrne na-njo, da mu odgovarja.
—	„Ali nisi z nami vred razBrdena ?" jo vpraša.
„Pa še kako, odgovori ona, samo nad drugimi, nad Eusebijem ne."
—	,,Nad katerimi pa V"
„Nad njegovimi obrekovalci."
Strahovite srditosti zarudi obraz mlademu
Rimljanu. Že je bil na tem, da se znese , a mati ga zadržuje.
Flavija se je bila mirno usedla in njena zaupnost je za nekoliko vea krog oživljala. Nektere prijatlice bo si celo očitale, da so tako hitro zdvojile o čednosti Eusebijevi; sklenile so, da ga prihodni pot še bolj prisrčno sprejmejo.
Med tem bo prešli trije dnevi, pa Eusebija še ui bilo. Sprva so se čudili, potem pa bili v skrbeh. Kmali niso vedeli odgovoriti, če je Flavijan z zasmehljivo sočutnostjo prašal, kaj da mladi učitelj počne? zakaj se tako dolgo prikazati obotavlja?
Po njegovem mnenju je bilo tako izosta-vauje resnično potrdilo vseh zoper Eusebija nakopičenih dolžeuj. S tem pa ni rečeno, da je Flavijan res verjel tiste tožbe ; imel je do svojega nasprotnika veliko spoštovanja in je raje mislil, daježrtva zvitih naklepov. Ali jim je Eusebij sam priliko dal ali ne, dosti, zunanja dozdevnost je bila zoper njega in ta navidez-nost, tako je menil Flavijan , mu veleva prikrivati ae, česur so se ujegovi sovražniki veselili in Flavijan je mislil, da si sme iz tega orožje kovati zoper njega. So obrekovanja, ki jih potrjujemo, če molčimo, pri kterih ui mogoče molk prelomiti, tako da druzega ne ostane kakor nedolžno čelo prikloniti pod sramoto, ki pa zadeva krivičneža.	(Dalje prih.)
vsaki postaji nastavilo dva uradnika, ki sta češkega jezika zmožna. Čehi pa nič ne verjamejo, da bi vodstvo Bvojo besedo držalo, zato še zmirom grozd, da ne bodo mirovali, ampak Btvar izročili državnemu zboru v pretreB.
To sem navedel kot lep izgled, da bi se morali tudi mi enako potegniti za pravice našega jezika. Tudi na postajah gorenjske ali Rudolfove železnice je nastavljenih mnogo uradnikov, ki našega jezika niso zmožni, tako da se je težko z njimi pomeniti, kar je velika nadloga za take ljudi, ki nemškega jezika niso zmožni. Nekteri teh uradnikov so tudi ošabni in z ljudmi malo priljudni. Sploh pa Rudol-fova železuica prav nič ne spoštuje našega jezika. Tako kličejo kondukterji vse postaje samo po nemški, kakor „As8ling, Jauerburg, Lengenfeld itd.", in vendar se železnice poslužuje največ takih ljudi, ki nemščine niso zmožni. Mnogi kmetje uiti ne vedo, da se Dovje po nemški imenuje „Lengenfeld", ali pa da je „Kronau" toliko, ko Kranjska gora, ko bi jim zdrav razum ne pomagal, češ ,,zdaj Be bom peljal dve postaji in kedar bo v tretje zavpil, potem sem na mestu", drugi si pomagajo zopet s tem, da kraj'poznajo, po hribih, po cerkvah itd,; ko bi si kmetje na tak način ne pomagali, marsikteri bi se peljal predaleč, ali pa bi prehitro izstopi). Prigodilo se je pač že, da je kmet, ki kondukterja ni razumel, peljal se za eno postajo predaleč, potem je moral kazen plačati, pa peš nazaj iti na svoj namenjeni kraj.
Vprašamo, ali ima Rudolfovu železnica pravico, z nami tako delati? Ali ni Rudolfova železnica ena od tistih, ki jih moramo mi s svojimi davki zakladati, ker bi drugače shajati ne mogla ? Če je pa tako , potem prevzetnost njenega vodstva ni ua pravem mestu. Zdaj je bojda država sama prevzela oskrb-ništvo te železnice, in od vlade, ki nam pravi, da nam hoče pravična biti, pričakujemo, da se bo nekoliko tudi na naše razmere ozirala. Mi sodimo, da ravno tukaj na Gorenjskem Rudolfova železnica nima zgube, če jo kje ima, je tam gori v koroških in štajarskih hribih ; če pa je tako, potem ne vemo, zakaj da vodstvo železnice naš jezik tako zaničuje, da nastavlja pri nas slovenščine nezmožne uradnike in služabnike, ki ae nasproti našemu ljudstvu obnašajo, kakor mogočni gospodar nasproti svojemu hlapcu. Tudi ne razumemo, zakaj so postaje imenovane in zakaj se kličejo po nemških birokratičuili imenih, ki jih nihče ne razume, ki nimajo nobenega pomena iu nobene opravičenosti. Oiir na tuje popotnike uič ne velja; če jaz potujem po Laškem, morum že naprej vedeti, da se mi bodo imena postaj naznanile po laški, toraj „Milano", ne pa „Mailaud"; če so se pa Nemci na Laškem toliko navadili, daje „Milauo" toliko ko .,Mai-land", „Venezia', toliko ko ,,Veuedig", potem se bodo tudi privadili uaših imen , in ravno tako lahko se menda izreče „ich fahre nacb Medvode", kakor če bi rekel „ich fahre nach Zwischenwiii8eru"; če so se privadili slovenskega imena „Vižmarje", zakaj ne bi mogli zapomniti si drugih slovenskih imču, kakor „Dovje, Jeseuice, Kranjska gora itd." Ali bomo Slovenci na vse veke zastonj trkali iu prosili, ali bo sedajna vlada vedno le pri obljubah ostala ? 1
Yr. (Gradca, 9. sept. V gornjem delu naše lepe Š-ajarske dežele bc godč imenitne spremembe z raznimi železnimi društvi, ktere kakor se sme pričakovati tudi za naše Spodnje-štajerske vinorejce ne bodo brez koristi. Znano je namreč gotovo tudi mnogim bravcem „Slo-
venca," da je na gornjem Štajarskem mnogo društev, ktera se z kopanjem železne rude in » njenim podelovanjem v razne železnine pečajo. Ali obilna ta društva so si bila jedno drugemu na potu, tako, da nobeno ni moglo prav naprej, in vsa bo prišla več ali manj na kant. Da se tej za celo deželo, ja za celo državo silni nadlogi v okom pride, vstanovila se je velika avstrijanska, alpinska gorska družba, v kteri se bodo, kakor Be na-merjava, vsa ona posamezna pa onemogla društva stopila, kar se imenuje fusija (stop-stev) alpiuskih železacij. Pred nedavnim časom 60 bili v Gradec sklicani delničarji onih štrih društev, iz kterih Be ima vstanoviti prej imenovana avBtrijBka-alpinska, gorska družba. Ti so se posvetovali o naBvetih dotičnih upravnih svetovavcev, kako bi naj bolje kazalo ona posamezna društva v imenovano celoto združiti. Glavni zbor jednega teh društev namreč Vorderuberg-Koflachskega je bil že poprej; ostala tri društva so se pozneje za se posvetovala o bodoči fusiji ali stopitvi.
Kako se je o giavnem zboru Vordernberg-Kofhchskega društva zborovalo in kaj ae je sklenilo, naj tukaj na kratko tudi Slovenčevi bravci zvedo:
Predsednik upravniškega soveta dr. Gustav žl. Conrad je najpoprej pričujočnost 58 delničarjev konstatiral. Ti delničarji so 16.260 delnic •— vseh vkup jih je 30.000 — položili. Po dokončanih navadnih začetnih besedah je predsednik nasvet upravništvenega soveta vtrjeva), namreč naj se vse aktivne in paBivue, t. j. vse premoženje in vsi dolgovi preneso na avBtr. alpiusko gorsko družbo. Za odkupnino dobodo delničarji za vsako na 200 gold. glasečo se delnieo drugo na 100 gld. ae glasečo od nove družbe, tako da bodo namesto 30.000 tacih v znesku od G milijonov gld. 30.000 novih delnic v vrednosti od 3 miljonov. Ta predlog je bil od glavnega zbora enoglasno Bprejet, in upravništvenemu Bovetu dan nalog, naj stavit-veno pogodbo sklene in z državnim dovoljenjem kupčijski naslov izbriše.
Tudi glavni zbori Egidi-Kindbergske že-lezacije, Huttenbergske in Štajarske obrtnijske družbe za železo so že zborovali. Kar se slednjič Fridanovih železacij tiče, je odbor upnikov konkursne maBe o ponudbah avstrijansko-alpinske, gorske družbe tudi že odločil in se za fusijo ali Btopitev izrekel. Le sodnijskega potrjenja še manjka, da bode tudi temu pogajanju fusija z imenovano veliko avstrijansko družbo v resnici Bledila.
zorovem" podlistku drugače sodil. Za „Wo-chenblattovo" brambo in varuštvo pa se bo menda „Narod" Bam zahvalili
Domače novice.
V Ljubljani, 13. septembra.
(Posojilnica za ljubljansko okolico.) Župani okolice bo volili poseben odsek, da do-ganja to Btvar. Ta odsek obstoji iz županov: Bavdek, Ločnikar, Gale, Lenassi, Mazek in Strah. V vodstvo Be bodo volili en vodja, en blagajnik, en kontrolor in dva namestn ka. Sedež družtva bo v Ljubljani, njegovo ime pa „kmetska posojilnica ljubljanske okolice"; dajala bo le omejeno poroštvo.
(Zadnji „Wochenblatt") Bkuša med »Slovencem" in „Narodom" zdražbo delati, ter se nekako za sodnika nad oba postavi. Z dopisom iz Hrvatskega nismo hoteli nikogar žaliti, saj se vsak lahko prepriča, da je tisti dopis prestava iz „Obzora", pa ne prestavljen od naB, ampak od nekega rojaka na Hrvatskem, ki se je bal za slogo med Slovenci in Hrvati. Kedar bo bral naš odgovor, ki smo ga priobčili v zadnji številki, bo morda o tistem „0b-
Razne reči.
—	Drage poslopja. Velika opera v Parizu stane 40 miljonov frankov, ravno toliko novi „rotovž" v Parizu; tamošnja pošta pa 30 milj. frankov. V Bruselji so zidali koojiško kosamo za 4 milj. fr., akademijo lepih umetnosti pa za 3 milj fr. SodnijBka palača v Bruseliji pa stane celih 40 milj. fr., toraj tudi Belžani nič bolje kup ne dado, ko Francozi. To pa še vae nič ni proti angležki državni zbornici, ki stane 87 miljonov frankov.
—	Avstrijski izBelniki. V letu 1879 se je isselilo iz Avstrije 5929 ljudi. Ta številka pa ni natančna, ker obsega le take, ki se izselijo z vradnim dovoljenjem, mnogo jih je pa izselnikov, ki tacega dovoljenja ne iščejo. Med izaelniki je bilo 3213 mož in 2716 žensk, ki se razdeld po raznih deželah tako: iz Češkega 2991, iz Primorja 1289, iz Morave 604, iz Tirolov 600, iz Šlezije 186, iz Galicije 78, iz dol. Avstrije 60, iz Predarela 57, iz gor. Avstrije 31, iz Solnograda 15, iz Kranjske 7, iz Koroške 6, iz Štajerske 2, iz Dalmacijo 2, iz Bukovine 1. Iz Primorja se jih je toliko izselilo zavoljo Blabih letin in zavolj trtne uši, ki je ljudem zaslužek pojedla. Na Češkem pa se sele iz dežele mnogokrat premožni slovanski kmetje, ker so jim davki previsoki.
—	Ktera prisega več velja? Po vseh časnikih je zdaj mnogo branja o nekem lajtnantu Goczlu, kterega je stotnik Lendl prašal, kaj bi on naredil, če bi cesar ogersko ustavo odstranil, če bi se vsled tega vnela vstaja in bi mu bilo ukazano, na svoje rojake streljati. Poročnik Goczl je hud Madjar, ter je rekel, da bi on v tem slučaji ne pustil streljati ua puntarje. Ta stvar je prišla pred vojaško sodnijo in pred častno sodnijo, ki jo imajo častniki med Beboj. Vojaška sodnija spoznala je Giizla nekriviga, častna sodnija pa ga je izbacnila enoglasno iz družbe oficirjev in mora vsled tega Goczl kvitirati. Časniki se postavljajo vsi ua stran Goczlovo, ter pravijo, da je Goczl prisegel ravno tako na ogersko ustavo, kakor cesarju. Vsa krivda leži v tem, zakaj da puste honvede na ogersko ustavo prisegati. Dvema gospodoma nihče ne more služiti in tudi dvema ne zvestobe priseči, ker se zmirom lahko prigodi , da se ta dva gospoda spreta, in potem se ue ve, katera prisega velja. Nam se zdi, da je ta dvojna prisega nemogoča postala. Sicer pa mialimo, da je Goczl vsakako kriv in da je zaslužil to kazen; kajti cesar je vendar njegov prvi gospod, on mu daje plačo in častno službo, po-šteu služabnik ae mora vselej potegniti za svojega gospodarja, tembolj pa častnik, ki ima lepo življenje in veliko čast, vse le zavolj tega, ker je ali bi moral biti vsak čas pripravljen, za svojega cesarja življenje dati. Ustave se dajo in vzamejo, in poslanci sami jih dostikrat spreminjajo, to toraj ni tako sveta reč, da bi se smela nad cesarja postaviti. Glede Btotnika Lendla pa mislimo, da ni bilo ravno treba, da je Giizla silil z vprašanji o stvareh, ki še niso in bi se znale še le kedaj zgoditi.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rež 6 gl. 85 kr.; — ječmen 4 gld. 40 kr.; — oves 3 gld. — kr.; — ajda 5 gl 50 kr.: —
proso 4 gl. 88 kr.; — koruza b gld. 80 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld. 60 kr.; —
fižol hektoliter 7 gld. — kr. — masla kilo^ gram — gld. 90 kr.; — mast 84 kr.; — špeh frišen 76 kr.; špeh prekajen 76 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 50 kr. ; — svinjsko meso 62 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 14 kr. slama 1 gld. 50 kr.
Oznanilo.
Poduk v cerkvenem petju, koralu, glasbi, sosebno orj^larstvii in goslilk se deli za to sposobnim in spretnim fantom pod prav ugodnimi pogoji. Stanovanje in hrana se dobita po niski ceni. Poduk se začne s prvim oktobrom t. 1. pri Francu Šef, organistu na Rečici blizo Moz:rja, pri kterem se za to za-nimujoči naj oglasijo.
Frane e Šef,
(1)	organist.
Da je g. Fr. Šef popolnoma sposoben za zgoraj omenjene predmete, da je orglar v cerkv, duhn. in sploh hvale vreden potrduje podpisan k. šk. župuijski vrad.	P. Gostenčnik,
župnik.
Vinska mešanja.
Kdor so hočo to naučiti, mora kupiti bukvico „rcceptbueh", v kterih jo zapisano, kako se,iz kislega vina sladko naredi, kako so mu moč dii, kako se naredi vino brez grojzdja ; tudi kako se naredi vino iz tropin (po 1000 litrov iz 100 li' trov) z doklado samih zdravih tvarin , tako rab-Ijivo kot vino za dom, kakor boljša sorta za bo-telje. Tudi to bukvico učt$, kako se naredi dober mošt iz sadja, vinski jezili, jesihov cvet, žganje, rum, likerji, droži dišave, zdravniške vode, mazilu, milo in Že 1000 drugih knpeijskih izdelkov, ki donašajo več ko 100 odstotkov dobička. Cena bukvic jc 3 gl., naprej zu poslati ali pn s poštnim povzetjem pod naslovom	(2)
Marija Hrdlička,
k. k. priv. Inhabcrin, Wien, AVieden, llauptstrasse Nr. 36, 1. Stock.
K začetku šol priporočamo našo zalogo
šolskih knjig iz c. k. zaloge.
Nadalje, za vsako sobano pripravno, podobo našega presv. cesarju
. Franc Josipa
ter naše presvitle cesarice
Elizabete.
Velikost: 68 X 55 cm. brez okvirja. Cena po 2 g|. 25 kr.
VKildcr-ICibcI. Vierzig Darstellungen der w:chtigsten Begebenheiteu des alten und neuen Testamentes. Štirdeset barvanih podob v kamnotisu , v poprečni obliki z naslovom, kazalom in prilogo. — Kurze biblische Ge-echichte von Dr. J. Schuster, velja vse skup 8 gl. 88 kr.
Isto na trdem papirju za obesiti z mapo v pol usnji 17 gld. 28 kr.
Tu priporočena „Bilder-Bibel", je povsod kot najboljši pripomoček k veronauku priznana. Več škofij in nadškofij jo živo priporočuje, oziroma kur ee tiče izpeljave in nizke cene, ima veliko prednost pred drugimi enakimi izdelki.	(2)
Evo priporočilo dunajskega ordinarijata: „Die Bilder-Bibel enthaltend vierzig Darstellungen der \Vichtigsten Begebenheiten des aj-ten und neuen Testamentes (Herder'ache Ver -lagsbuchhandlung zu Freiburg im BreiBgau) wird als ein Behr zweckentsprechendes und billiges Lehr- und Anschuungsmittel fiir deu katechetischen Unterricht an den Volka- und Biirgerschulen fiir den Bereich der Wiener Erzditizese hiemit aprobirt. (Z. 1734.) Sede vacante.	Ed. Angerer, m. p.
Cap.-Vicar.
PreČaat. duhovščino opozorujemo na našo veliko zalojgo raznovrstnih podobic za biro, šolo in druge prilike po razni ceni.
1000 podobic otl 2 gl. 50 kr. naprej.
Halolisku bukvama.
Izdajatelj in odgovorni urednik Klllp Haderlap.
,1. Blitznfkovi nasledniki v Ljubljani