gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., poSiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 15. januarja 1868. (»ospodarske stvari. tega ali unega žita ali druzih rastlin. Dobro pa je raz- uravnavanji in gospodarstvu kmetij posebno o uravnavanji zemljišč. notere rastline sejati, kajti take kmetije, ktere sejejo le žito, lahko mnogo izgubijo, ako v tisti letini žito slabo stori; kdor pa žito in kaj druzega, postavimo, ogeršico da seje, umnejše ravná, ker mnogokrat se je pripetilo Spisal Fr. Povse. Vsak umen gospodar mora imeti načrt (osnovo), po e žito celó slabo obrodilo odke dala. * 7 ogeršica pa je visoke do Pri napravi osnove za gospodarstvo treba je tudi kterem gospodari. Poznati mora toraj na tanko velikost preračuniti čisti dohodek, ktereg in lastnost svojega posestva; on mora vedeti kako daj ta ali una 111 ittBCLlUBL SYUjegtt JJUSCSlVčt , UU JLUUlřfc V cucn , xvt»iw je x aouiua, J- kj uuocacuuu, aav j/i oj atuuiuiu Ol sestavljeno njegovo zemljišče; on mora poznati zemljo obdelovanja, žetve itd., pa tudi dohodk rastlina. To dosežemo, ako preračunimo stroške setve > ktere 7 nam ne v fizikalnem oziru, ampak mora tudi spoznati dá rastlina plodnost njegovo Pri osnovanji svojih zemljišč moramo tudi gledati Dalje je treba razdeliti polje, ako še ni razdeljeno, na množico svoje živine, kajti treba je, da sejemo tudi v kose (parcele). Napravi se dalje zaznamek rega se zapiše lastnost zemlje in njen prinos 7 v kte- ražne rastline za hrano živine. Prevdarili bomo tedaj koliko bomo sejali tega ali unega žita, koliko detelje O^ i^a^iog laOlliUOb ^J^JUUJJ^ IU IJJ^U ^/HUVW. WUUV J V WXAV^V» «A tw y UV^VVAJV Treba pa je poznati zemljo ne le površno, temuč ali druge trave, koliko rastlin za kupčijo, koliko ko- tudi to, kar je spodaj, v globočini. Zato je treba zemljo renstva itd. na več prostorih preiskovati; izkoplje se v ta namen jama globoka, da se vidi na tanko: koliko je dobre našega ^ ? * -------- J ------ -----O I------------------- ----------1-------- ----- koliko mrtvice, koliko čevljev globoko sega prevdarili, ali bomo za vprego konje ali vole imeli Kakor za polje, tako je tudi za vse druge dele posestva treba osnovo napraviti. Tako bomo : če zemlje zgornja dobra zemlja, kaj je v globokosti, ali gruša ali imamo pašnike, kteri so prerevni za goveda pesek itd. Po takem preiskovanji gospodar lahko ceni osnovi ustanovili ovčjo rejo 7 bomo v rodovitnost zemlje. Po tem se zemljišče razdelí v rede ali vrste. Opustili bomo na dolgo in široko o tem govoriti Da je tako preiskovanje potrebno, priča to 7 da ker vsak gospodar vé 7 ni- AAA WXIVIAV/ \j i/vm Vlivi^ da se najbolj priporoča pri napravi osnove za gospodarstvo njegove posesti; on majo vse njive tište lastnosti; na tej njivi raste lan, pozná lastnosti svojega polja, podnebje svojega kraja itd. ~~ ~ " " revdari, kako bo mogoče, dohodke povikšati. pšenica itd na uni ne. , u« "J - ' - * ----- To že vé prosti kmetovalec 7 7 in ki ne ume nic o više omikanem kmetijstvu. lahko K skl lepu v kratek pregled stavimo vsa delà pri Razdelil bode torej umen gospodar svoje polje v napravi osnove za gospodarstvo kmetij ; tale-le so rede, in za vsak red bo poseben kolobár kmetovanja sestavil. Al ta ali uni utegne prašati: kako neki je mogoče, kolobar sestaviti za celo posestvo? Ne bojte se tega! Ravno uravnavanje in razvrstenje zemljišč stori, da vse težave premagamo pri sestavljanji preiskovanje lastnosti zemlje preiskovanje velikosti poljá uravnovanje zemljišč, 7 kolobar za kolobarja in da za naše posestvo, čeravno so njegova zemljišča različna, napravimo pripravni vsaki red. Pamet že dá, da en kolobar ne more veljati za celo polje; ravno umni kmetovalec na tanko pretehta, ktere njive so enake lastnosti in ktere tedaj se mo- mid 4. izbiranje rastlin, . izbiranje živine, . osnovanje poljskega reda, , preračunanje dohodkov od raznih rastlin in zem- ; osnova potrebnih pomočí za delo, to je, ljudi in v zivme 7 rajo djati v en red, v eno vrsto. Naj mimo gredé vam znesek kapitala, ki ga gospodar potřebuje 7 povem, da pri gospodarstvu c. kr. više kmetijske učilnice v ogerskem Starem gradu so trije kolobarji, kajti polje je razdeljeno v tri rede in vsakemu redu je po- vega gospodarstva vsako leto. seben kolobar odločen. Kolikor boljša je zemlja, toliko laže je napraviti kolobar, kaiti taka dobra zemlja more razne rastline 7 J . .... J . . „ «V 1. , > 10. preračunanje čistega dobička od celega posestva, 11. osnova gospodarjenja za celo leto, 12. zapisnik, kteri gospodarju kaže vspeh njego- rediti na revni zemlji je pa to težavnejse 7 ker tù ni tako lahko mogoče, razne rastline rediti z dobrim vspehom. Kadar gospodar napravlja osnovo za gospodarstvo , treba je, da tudi preračuni: koliko bode sejal Se vé, da g. pisatelj tù le gleda na velike kmetije, kjer je mogoče, tako imenovanim „kupčijskim rastlinam" prostora odloČiti, in na dežele, ker se oljnata semena lahko v denar spravijo. Za nase večidel majhne kmetije treba je druge posetve. SVOJ 0 Vređ. 18 Od lanénega stébla do preje Pa so se drug možj m med njimi ena gospodinja t. • » » i je dolga pot, in kdor bi misiil, da od enega centa lanénega stébla, ki ga domů peljá, tudi toliko niti ali preje dobi, zeló bi se motil. Poglejmo kako je to. Kakor je znano, pri nas je še zmiraj navada, da lan na travnikih razgrinjajo, da ga rosa godi. In tako kteri so velike časti vredni zavoljo pridne rej tem je kmetijska družba podělila pohval In ti so ti J Pint in Blaž Brgant adj p i s m f y obá od sv. Tomaža, Juri Koblar in Jera Eberl iz Zali log ; gospod Martin Potočnik iz Trate, njim ali ijihovim namestnikom izročujem častna pisma naj bo tudi to za podlago pojasnila. Počez dá 100 funtov godnega lanénega stébla 14 V Konečno še enkrat svoj selj razodevam je bila prilika dana, pridne gospodari y da mi marlj 3 za funtov čistega prediva, 3 funte pa slabega, ki se surovo-debelo špago rabiti more, in 82% funtov lese- podinjo počastiti, pa se v imenu kmetijske družbe zahvaljujem tudi častitim gospodom, kterih pričujočnost nega delà. Iz 14 Va funtov čistega prediva se dobi 5 funtov mikanega prediva in l1/3 funtov mikane tulje, kuke ali otre; 2 funta se pozgubita pri mahanji in mikanji. Dobljenih 5 funtov mikanega prediva dade 4'/'3 la-preje in 2/3 funta odpade v predilnici, ker od 71/3 mojemu delu še večo vrednost dala." Videlo se je očitno, kako veseli so bili vsi prej tega poslavljenja, ktero jih bode gotovo spodbadalo, da nikoli ne opusté, kar so marljivo začeli in izpeljevali več let. nene mikane otre (gehecheltem Werg) 5 funtov preje in 2l/; funta odpade v predilnici. Narodno-gospodarske stvari Ako se vzame lanéne preje ál/3 funta in 5 funtov Od kod bankovci in sploh papirnati denar y mikanega prediva, je skupaj 9'/;i funtov dobre dodělané preje y to je: funtov dobre dodělaně preje 87% funtov pa 100 funtov godnih lanenih stebel dá 91/ y lesenega delà. funte slabe preje y 3 in Da se tedaj 100 funtov preje dobi mora se 152 jl^C* ou wuaj xvv luutv v A vj J kjlkj kjx y jllxkjl cl OU xt/^ funtov surovega laná ali prežljeja ali 1064 funtov to je, čez 10 »/o centov surovih stebel porabiti. Po „Landwirthu" posnel J. Sajè. ; Slovesná delitev srebernih svetinj in pohvalnih pisem pridnim sadjerejcem „Novicam" je došlo sledeče pisemce iz Koroškega: „Bankovce in sploh papirnati denar vsak pozná; al večkrat slisimo, da je veliko prevec tega denarja pri nas in da to delà ažijo ali viso ceno srebru, za ktero nekdaj se vedeli nismo, bankovcem pa jemlje vrednosL Jaz nisem nikoli mogel pravega zvedeti, kako je s papirnatim denarjem, zato prosim drage „Novice" gotovo tudi mnogim drugim vstrezete stvar nekoliko razjasnili." in da bi nam to Gosp. dr. Gršak je v svoji „Čitalnici" od 1865. y> leta, ktera je žalibog le v premalo rok prišla y to stvar 30 podd dne listopada prav jasno in obširno popisal; zato, ker je ne moremo ^vuui uauiuv gosp. u . jj u V i 11 1 IV ^ Kj* rv. UlViajUl OUIAIU1Y v Loki, delili sreberne svetinje in pohvalna pisma, L e v i č n i k so predstojnik kmetijske bolje povedati, povzamemo z onega lista toliko, kolikor c. okrajni sodnik je treba, da odgovorimo na přejeto vprašanje ki jih lanski občni zbor ces. kralj Banke in bankovci so postali pocasi y ko se je kmetijske začela razvijati trgovina. Naj pred so se banke izcimile družbe přiznal pridnim sadjerejcem. Bili so priča te v talijanskih mestih v Benetkah in Genovi, pa tudi v slovesne delitve preč dekán Kramar, c. kr. okraj Amsterdamu, Hamburgu itd. Bankovci so dobra pomoč g- Derbič, fajmošter ložki g. Remic in več kupčijstvu; dokler je srebra ali zlata toliko predstojnik županov. Gosp. Levicnik so sè sledečim slovenskim kolikor bankovcev, je njih vrednost srebru in zlatu ogovorom začeli delitev yy Slavni odbor c. enaka, ker so bankovci le namestniki srebernega ali kranjske kmetijske družbe mi zlatega denarja; zato tudi ni čuda, da so bili časi vetinje in pohvalna pisma poslal z naročitom y ko ie jih razdelim rej možém in gospodinj y kter so si s , naj pridno so trgovci radi spečali srebro za bankovce in še celó na- davek (agio) za-nje plačevali, kakor se zdaj v našem ce- posebno čast zaslužili. Rad dopolnim to na- sarstvu plačuje na srebro in zlato. Zdaj je vse polno pa- ročilo, ki je na korist naši domovini Rej semu dravj sadja je dobra podp v našemu in našemu premozenj Ni i v 1 j e nj u y usi- ne vse eno ali je dežela naša puščava y umrra y ali y pa žlahen saden vrt y gospodarstva okrepčuje. Kmetijske družbe pokl naš narod peša in er se moč našega pirnatega denarja, malega in velicega, in veliko veliko več kakor je sreberne^ ali zlate zaloge, in to jemlje vrednost papirju. „Čitalnica" našteva pravila, ki imajo veljati, ako država ali bankar si hoče zdržati tako-le : zaupanje, .Ie v tej zadevi bogastvo in srečo dežele širiti; zato slavni odbor družbe kmetij Ljubljani gleda posebno na to, v kterih krajih lag Treba je. da papirnat denar ima up to da se ske pi y no pod zlata in srebra mora zmirom toliko biti lahko v narnici. Res ves pap y ki y pnroma nazaj da so bili časi na Angležkem » *J VVMAJ M/A-11 11CÍ tV y V IVtUl IU IV JL CL j XIX JJ CL & XX ivi« y ua O KJ Ulil VC40X UU) X posestniki s previdnim trudom predeljujejo puščavo v shrambah ni bilo ni krajcarja ne, ko y prijeten saden vrt, ter vabi, delà takih posestnikov snematr Zakaj takrat V se po rok pridno glešta, se pridruž V se kadar h temu, kar 10 velj poleonom y Al to pa vendar boj bil papir imel zmirom de ko v z Na-svojo Je za kratek čas mogoče. Treba bi krat se --j I------^ww se bode dežela premenila v sadonosen vrt pridn Pint Tudi v naší soseščini so možje, kteri so i 000 in 1000 rok, ta- bilo jako jako zvěstili opravnikov in nesebičnih ange , kterih pa žalibože posebno v denarnih stvaréh pri reje adj avolj posnemanj vredni. in ti so: Bl čakovati ni. Zato bo zmirom treba got y sv. Tomaža J e r n e i Pint jih Al y Mat y Ok y VSI od da nezaupno ljudstvo se zmirom lahko prepriča log y da v ce imenujem, če tudi s prstom papir lahko m enj za srebr nje pokažem, vendar ta ali uni utegne reci ne vidim pra\ ; kteri so. a tu uu uui uivy^ub x ti . ,, uu je papu u a Zj lu c u ij i v u o I/. y c z to , uc* v vjo Zato jih okincam s svetinjami, ne bo spet přišel nazaj ; vendar ni vedeti, kaj pride Da se papir popoinoma zmenja za srebro, to menljivost. Je že res, da ves papir ktere jim izročujem danes po volj c. kr družbe v prie rečem k ter; glejte slavne gospode in častitih županov kmetijske Zato je zmirom treba paziti. Pravijo pa, da tretj del y in s e tist j • • îtij. y y kt papirja maj aJ bodo drugim tinje, tisti, toraj bi za 300 milij srebru že krije vse potrebe (Drittelbedeckung) y izgled goldinarjev papirja treba bilo zmirom imeti za 100 milij gold srebra priprav ljenega, da zadostuje vsein potřebám. Ai ta tretjinina varnost ni pravilna. Bili so časi, da je nektera banka obliki še bolj dovršen kakor je „Deseti brat.'ť in Jaz mislim, da tak móž kakor hude čase pretrpel Ie. s šestim delom gotovine, pa tudi beletristike razcvit žrtvuje zdravj g. Janežič, ki za naše čas in premoženj so prišli viharji nad banko, ki je onemogla s polovico zasluži več materijalne, tak pisatelj pak, kakor je t gotovine; propadla je. Iz bankinih zgodovin se vidi, Jurčič, več moraiične podp da se zaupanje ne ravná samo po srebru in zlatu v Naš Walter Scott, kakor Jurčiča imenoval, pokazal j v kletih skih razmerah ; temuč tudi po drugih rečéh , posebno po politi- skoro vseh po Janežiču na svitlo danih, večih Je treba gledati, da ne pride premalo papir povestih, da tako, kakor jih mnogih; manjih on, ne pozna nobeden sloven natega denarja med narod ? to je y da se ne skih novelistov, kar se jih je do zdaj oglasilo > d > male iznoske Luaic liiiuoivc , JJ. u a. J. gold., gviu.^, V (V med mali denar šteti; lahko se bi tej lastnosti reklo dokolikost papirnatega denarja (Appointirung), gold že o gold na je ker nehanja, mišljenja in značaja slovenskega naroda. Slo venska inteligencija, posnemaj torej še ti našo šolsko x** „Cvetje" nam bo tudi v prihodnje ohranjeno ! Posebno pa ve, čitalnice, pospešujte narocnikov nabiro mladino, m kaže, do koliko goldinarjev doli gré papir. Pri nas se in ve slovenske gospodič vé, da imamo celó desetke papirnate pa Na Angležkem Prepričale se boste, da lep Čistej sezite po 7) domači duh Cvetj Ui iz še začne papirnat denar pri za manj papirnatega denarj ? ni. gold denar lahko čisto izpodrine srebro in zlato, veliki pa da še ono se svojo to je okoli 50 njega kot iz francoskih in nemških romanov, ktere na-Mali papirnat vadno čitate ! Slav, vredništvo „Novic" pa srčno prosim, ^IHHBIBHMM^HtfHHIiHlMMBHtflBHH M M da Če pa, postavimo, pride nesreća, da so žetve slabe, se v prav prav obilem številu besedo povabi Slovence naroče na da v naši državi ne bi bilo dobiti živeža ? kaj kterega je slovenski beletristiki tako potreba y Cvetj (( 7 bo, če ni srebra? Trgovec sosedne države nam žita ne ne veljá nič, srebra R a d o m 1 j bo hotel dati za papir, ki pri njem Dodatek vredništva. Ce tudi navadno velj pa imeli ne bi. Zato je dobro, da se zdrží srebro v da novele in njim slični beletristični spisi so deželi, da ga v hudih časih lahko porabimo. y vzrokov toraj ni dobro, da papir stavi na m lz več gol dinarj ali celó krajcarje misel bolj be rilo mladosti, in se to dokazuje s tem, da se take knjige nahajajo največ v rokah mlajših naj si bodi možkih ali žensk, vendar je tudi lepa novela, dober roman itd. eljati zanimivo berilo hladnejši krvi. Pa če damo tudi Slovensko slovstvo. da najraje mladež čita izdelke na beletrističnem polj y vendar vprašamo : ali more to 59 Cvetj Jan V • V Kdor s pažljivim očesom spremlja naše razvitek, gotovo je že opazil moza literature ki delaven kakor mravlja in priden kakor bučela piše izvirne knjige, ali pa zaíaga, kupuje in na svitlo daje spise slovenskih pi- satelj ev — mislim namreč g. prof. Ant. Janežiča v imé rodoljubov, podpirajo povzetj mlada druge, ki si prilastujejo odvezati dolžnosti, da z naročilom y ki J naše gore list srca y da se vnemajo za dom y rec in ki vabi slovó dajó ptuji tvarini, ki je na škodo nravnosti slovenski. Pod vredništvom Janežičevem moremo si v svesti biti. da se tudi v romanih ne 2 Celovcu. On ni preskrbel naša učilišča samo z dobrimi slovnicami in slovarji, a okoli njega suce se tudi vsa delavnost na našem beletrističnem polji. Njegova zasluga je, da vsem nemilim okolnostim vkljub edini več pa je treba , zdaj, da se podp alij svetinje naše. Tem yy naša za ko ima toliko drug Cvetj u y seboj, se ne kakor v le top ker Matica naloge pred more spuščati na beletristično polje drugod y ki se druži s yy leto in dan. Zato rodoljubi Koledarjem" enkrat nas lepoznanski list „Glasnik" vendar izhaja že deseto njegova zasluga je tudi, da imamo „Cvetje" leto ktero je naše lepoznansko slovstvo obogatilo^ z najbolj- ~ Cvetji in sezite po gospod berilo yy Cvetj čujte Radomlj vsi m vam yy Cvetj še posebno pa vé gospé verjemite, da zraven zabave bode u tudi to korist donašalo y da se simi deli, kar jih je zadnja leta pri nas izšlo. Po „ smo dobili razun mnozega druzega: „Marijo Stuarť Sokrata 77 Viljema Telia," Ajanta", „Zoro in Solnco" Babico," „Spomine na u ( 7 « igraje vadite krasnega maternega jezik y po Cvetji" smo dobili prvi slovenski izvirni roman, „desetega brata" od Jurčiča. Kdo tedaj, ki pozna Dopisi. važnost beletristike, moč in Iz Gradca 8. jan Na Silvestrovo preteklega silno potrebo v vsacem slovstvu, ne bi bil g. Janežiču vreden leta smo Črni zemlji izročili truplo poštenjaka 7 ki za njegovo spretno in neutrudljivo delavnost y da mu postavijo „Novice", Je iz srca «w u j v^ v y v ujji vuiiv/ X11 iiv^uii UviilJ uvu.tuuo« vega početka pa do zadnjega marno prebiral, mai o^v- hvaležen! Toda poglejmo, kako ga Slovenci podpiramo! minek. Menimo tù Kolomana Kvasa, ki je od leta ktere je od njiho- mal spo- gotovega vira mi je znano, da med tem, ko so pre- 1823. sem opravljal službo učitelja slovenščine teklo leto 1867 ljubljanski gimnazijalci in bogoslovcipo na tukajšnjih visocih šolah in je bil skozi vri ro- čez jemali 100 zvezkov \j\ju j uiuaii ivv u\^ui\>vjy ^ C VG tj y uucu ju v o c% Ljubljana naročena samo na 27 iztisov!!! bila je vsa ostala Tedaj doljub, če tudi očitno ni silil svojega imena med svet. Rojen je bil 29. novembra 1790 na spodnjem Stajar - med ubozimi ljublj. študenti, kterih je samo 600 in kteri skem. Na literarnem polji je manj znan, toliko pa je med vsemi dvajsetimi profesorji nimajo le enega ne, ki treba opomniti, da je pomagal Dainku pri izdelavi slovenske slovnice, kar veljá, kakor vemo iz njegovega lastnega sporočila, tudi o Smigočjívi, leta 1812. v bi jih bil k naročbi spodbadal, med temi je „Cvetje" našlo trikrat več podpore, kot med 22.000 prebivalci vse slovenske, denarne in inteligentne Ljubljane. Razun mariborskih, celjskih, novomeških, varaždinskih in Gradcu izišli slovnici slovenski. Ce ima res v rokopisu slovensko slovnico, kakor trdi Safařik (Geschichte goriŠkih študentov in bogoslovcev, ni imelo Cvetje v der stidslavischen Literatur. I. pag. 62.), bode se poka-nobenem slovenskem mestu, v nobeni slovenski čitalnici zalo, ko bode govorjenje 0 njegovi zapuščini. Zadnja narocnikov, ali pa tako malo, da ni spomina vredno. leta je dostikrat tožil, da ne more več z napredkom Ali se je čuditi torej, da je počil že glas, da bo yy Cvetje íí slovenščine naprej, in starost ga je v tem nekako hudo zaspalo ? Pa k sreči je spet začelo izhajati in ravno zdaj ovirala. Da-si je več let sem prebiral malo novih slo- nam prinaša iz slovečega peresa g. Jurčiča nov izviren venskih knjig roman ,;Cvet m sad' y i , ki bo, kakor se kaže, po notranji vendar „Novic" ni nikoli položil na stran y da ne bi jih bil na tanko prečital. Podpiral je * * 20 rad narodne zavode in je bil tudi slovenski Matici ud. Da-si k národním veselicam že davno ni dohajal, vendar ni nikoli pozabil tudi v tej zadevi podpirati národni duh. Prejšnja leta je imel veliko sitnosti s tukajšnimi nemškimi prenapetneži, in ce to kdo zanikuje, naj pogleda v knjigo pritožeb v bralnem društvu „Joanišče", in videl bode, kako so ga često obirali in zaničevali zarad tega, ker jim v národnih stvaréh ni bil po godu. Če rajnemu smemo kako stvar oponašati, je to, daje bil pri deljenji spričeval Jz slovenščine predober. Po tej poti se je na slovenski Štajer zasejalo veliko ptujstva in naši najveći nasprotniki so često tisti, kterim je blaga slovenska duša pripomogla, da se jim je pot odprla v spodnje kraje. To bode pa sedaj pač drugače, ker krmilo v tej zadevi je zdaj v drugi roki in radi pritr-dimo, da strogost je tù na vsako stran neobhodno potrebna. Zdaj se bode znanost slovenščine merila tako, kakor tirja dolžnost, kakor jo tirjajo časi. Kz doljnega Stajarja 11. jan. — Graški „Telegraf" je v 6. listu pod napisom „Die Statthalter" prinesel članek, kteri dokazuje, da s tem samim, da so ministri svobodoljubni in pošteni, ni še pomagano deželam, treba je, da tudi uradniki njihovi in v prvi vrsti deželni glavarji so navdani istega duhá. „Telegrafov" članek je sicer dobro pisan in vreden, da ga dunajsko ministerstvo pažljivo bere; vendar nekaj prav važnega pogrešamo v njem, in to je, da še posebno ne omenja žive potrebe, da pri nas na Stajarskem vlada ces. namestnik, kteremu je narodnost Slovencev ravno tako pri srcu kakor Nemcev, kajti vladno številenje od 1857. leta med 640.806 prebivalci našteva 369.246 Slovencev, tedaj več kot polovico prebivalcev slovenskega rodu. To je tolikošno število, da je v nebó vpijoča krivica, ako ta narod za pravice, ki mu gredó, še posebno beračiti mora — koliko pa je tega dosegel dosihmal, poglejte le v naše c. k. pisarnice, šole in druge naprave, čeravno še nikoli niso grešili nobenega Slovenca, kjer je šio za davek in rekrute. Naša sosedna kranjska dežela ima le peščico nekih Nemcev, ki se Kočevarji imenujejo, in lejte! če tudi jih je le kakih 15000 med 467.441 Slovenci, vendar kako skrbno čuje vlada nad njimi, da se jim nobena narodna drobtinica ne odtegne med tem, ko kranjski Slovenci še zmiraj pro-sijo kruha svoje matere! Avstrija je zidana na narodno pravo vseh svojih prebivalcev; le takrat bode mirna in srečna, kader bo na njenem državnem poslopji resnica postala prislovica. „Justitia regno- rum fundamentum" (t. j. pravica temelj držav)! Iz savinske doline blizo Celja 10. jan. — Tudi pri nas imamo mraza in snega toliko, da ga 3 leta nismo toliko imeli; drobné tičice so z gorá v polje pri-letele živeža iskat, pa tudi nekteri zajci so se približali hišam. — Pšenico prodajamo vagán (mečen) po 6 gld., rž po 4, turšico po 3 gold. 40 kr., krompir po 1 gld. 50 kr. cent; tudi vina imamo dosti — al kupca malo. Strtin dobre kapljice veljá 36 do 40 gld. Malo si bomo vendar svoje zaostale davke poravnali, ki jih, kadar je letina slaba, nikakor plačati ne moremo, ker smo čez silo preobloženi ž njimi. Jaz lahko govorim, ker sem sam skusil. Jaz imam njivo, ki en oral meri; ker nekoliko v prođu leži, se malo ž nje dobi, kadar je suša. Stari možje pravijo, da so plačevali od nje po 3 gold., in zdaj jih deset zadosti ni. Ce pa plaćam 15 goldi-narjev, pa za en oral lahko v štant dobim. Iz tega pač vsak lahko vidi, kaka bremena pritiskajo na kmeta. Bog daj skoro boljše. Blaž Vintar. Iz Koroškega 6. jan. (Nekaj k ravnopravnosti na Koroškem.) Pod št. 2669. od 21. sept. 1867. leta přejelo je srenjsko predstojništvo Jezersko od si. ko-roškega deželnega odbora iz Celovca ukaz, naj poskrbi, da se nekteri pregreški zarad samovoljnega polastovanja lesa v občinskih gozdih in pasa kozadi odvrne ter se vprihodnjič pogozdovanje po dotičnih postavah prične. Posameznih teh toček ne bodem našteval, temuč le povem, da je na to srenjski odbor pri Jezeru dne 26. oktobra 1867. 1. v svoji tretji seji, v kteri so bili župan, svetovalca in vsi odborniki pričujoči, sklenil, vsem tem napakam po svoji zmožnosti v okom priti, in tako do- pošlje zapisnik te seje v slovenskem jeziku slavnému deželnemu odboru v Celovec. Na to pa srenjskemu predstojništvu Jezerskemu pod štev. 3804 dojde sledeči odlok: „Der Ortsgemeinde Seeland mit dem Bemerkea zuriick, dass beim kárntnerischen Landes-Ausschusse die deutsche die Amtssprache ist. — Kárnt. Landes-Aus-schuss. Klagenfurt den 14. Dec. 1867. Janesch m/p. Sekr." Sedaj pa vprašamo: Ali se nam bo res treba za vsako dlačico puliti? Ali je res c. kr. ministerstvo te misli, kakor naš c. k. deželni poglavar grof Hohenwart, ki je brez nas — 120.000 koroških Slovencev — govoril , da na Koroškem se pri vradovanji slovenski jezik čisto nic ne potřebuje? Ali se ne obsodijo po takem postopanji, kakor je tù deželni odbor to vlogo rešil, naši nasprotniki sami? Ali imamo ravnopravnost res samo na papirji? Ali koroški Slovenec mora na veke biti suž nik nemškega koroškega odbora? Kaj zagotovlja čl. 19. v postavi od 21. decembra 1867? Mar bode tudi vprihodnje ustavna beseda manj ve-Ijala, nego odlok našega deželnega odbora?! Upamo vendar, da ta odlok ni še „ultimatum" ogromnega Peruna!" ™ v lz Notranjskega 3. pros. — ? — (Zima — volkovi — sol — kmecke batine.') Silno huda zima z vsemi nadlogami je nastopila, ktera celó hudo tare uboge ljudi; že sami kmetje spravljeno seme jedó. Vrh vse hude zime pa ni še člověk varen, ko izpod strehe stopi, kajti gladni volkovi, kar jih je gosp. pl. Langer v zadnjem deželnem zboru tako krepko zagovarjal, se jako mno-žijo. *) Ti kosmati ljubljenčki so potem, ko so nekteri ovčji bleki, ki so jim vsakdanjo gotovo hrano dajali (samo vasi Volée v košanski fari so nad 10% glav ovác preteklo leto podavili), v Istro na zimsko pašo odšli, drugi pa se stísnili v tèmne hleve, da lože svoj glad tolažijo, **) skor vse srne po gozdih polovili, in ko je vrh tega jim še zadnjo hrano, namreč trohlevino, sneg pokril, začeli so selom bližati se. Ako bi bila stre-lina za zveri ostala pri starem, pa bi se bil deželni zaklad olajšal brezbrojnih druzih stroškov s tem, da bi vsak posestnik od svoje živine precej , ko jo past zažene, za vsaki goveji in konjski rep 1 kr., od bra-vine in kozlovine pa po l/o krajc. soseski plaçai, ktera bi skupni znesek nemudoma deželni kasi odrajtala, bi se bilo pravo zadélo, ne pa, da bi se strelnina čisto odpravila! — Vse hvale vredna je skrb našega veleslav-nege deželnega odbora ljubij anskega, da si, kar le more, za ljudstveni blagostan prizadeva, in da je med drugim tudi izprosil to, da kmetje saj lože dobivajo črne soli, kolikor je potrebujejo. Al vendar s to dobroto ni kmetu veliko pomagano, in to zato ne, ker se je crna sol na deželi tako zaměřila, da je govedom ne dadó zobati, in če jo tudi dajo, jo pred prekuhaj o ali saj preperó. Pravijo, da črna sol molznim kravam škoduje, ker neki po tej soli kmalu ob mleko pridejo. Čudna resnica je, kako se v Trstu s črno soljo godi. Ondi skoraj vsak *) Nam se pa dozdeva, da tega ni toliko odpravljena strelnina kriva kakor huda zima z velikim snegom; saj se je to v prejsnjih letih in tudi v druzih deželah zmiraj slišalo, da so volkovi se bližali hišam, kader je bilo veliko snegá. Vred. **) Ovce se navadno pri kmetu pozimi, ako na paso ne morejo, v temi držijo, da zmeraj ne blejajo, ter lože pri mali krmi obsta-nejo. Pis. tržašk postopaô toliko centov na teden crne soli dobi, da jo precej na mestu čakajocim deželanom za dobiček od 75 kr. pri centu lahko prodá. Taki ljudje s to kup-čijo prav dobro živijo; ubogi kmet mora pa za črno sol, kolikor je za svoje repe potřebuje, še pred za certifikat pri c. kr. gosposkah prositi. Ali so take naprave kmetijskemu napredku ugodne?! — zakaj ne bi revni kmet nepokažene soli proti poštenemu plačilu toliko dobil, kolikor je za svojo družino in živinčeta potřebuje; saj ne bo še morja in tudi ne sladké vode konec! Naj bi se raje tobak podražil; saj tisti, ki so ga vajeni, bodo pred kruh kakor tobak opustili. Sol je ena prvih potreb kmetu, kteri že tako dobiva mnogih batin od vseh strani, če tudi mu leska ali breza po zadnjici ne poje, kakor na Kitajskem. Menim, da v prestrojeni Avstrii, kjer se ubijavcem in drugim hudodelcem poprej v zaporih navadna pokora odpravlja, se vendar ne bo še celó revni kmet za navadne poljske prestopke zbatinami kazno val. Nasproti bi pa poljske in druge tatove začasno prognanstvo iz dežele gotovo dogledno pokorilo, ako ne bi bil z dostalim oštrim zapo-rom zadovoljen. Kaznovanje ubogega kmeta pa zarad zanemarjenjà kmetije gotovo ni več za sedanji čas, bolj bi pa darila v denarj u, ktera bi deželna vlada z dogovorom kmetijske družbe pridnim kmetom po farah delila, svoj cilj in konec dosegla. Take osebe pa, ktere zanemarjajo svojo dolžnost za obdržanje cest, potov, mostov itd., naj se z globami kaznujejo; ako bi tako kaznovanje ne zdalo, naj bi se izvrstna pridnost tacih oseb po vladi po kakem primernem načinu pripozna-vala. Gotovo bi tako ravnanje na eno in drugo stran napredek gojilo. Iz Bistrice na Pivki. A. — Geslo sedanjega časa je: „Naprej!" Po tem vodilu osnovala so se in se še snuj ej o bralna društva z imenom čitalnice. Tudi mi Bi-stričanje smo 7. avgusta 1864. leta obhajali rojstni dan čitalničin — zadremala je nekako, da jej moramo kli-cati naprej ! naprej ! Navdaja nas tudi nada, da se zopet zdrami, kajti z novim letom preselila se je v lepše in primernejše stanovanje. Za trdno upamo, da nas bo o predpustu vsaj z nekterimi besedami razveselila. Možje, beseda veljá, ne držite križem rok; pomagajte, da nam čitalnica se zopet krepko oživi. — Naj pri tej priliki bralcem „Novic" povem še redko novico, da je 3. dan t. m. tukaj neka mati porodila štiri otročiče: tri fan-tiče in eno deklico, vse žive in zdrave. Tukaj bivaj oči zemljemerci so zložili in jej v dar poslali 14 gold. Hvalevredno! Pa tudi drugi ljudje jej darove donašajo, kajti mati s tako obilnim blagoslovom je — revna. S hribov vmes Ipave in Idrije 6. jan. J. H. — Prejmite drage „Novice" od preprostega kmeta nekoliko vrstic s Črnega vrha , ki vam naj povedó , da, hvala Bogu, dobro je prišlo na moje besede, kajti vsi tisti možje, kteri so meni ušesa nabivali zavoljo slovenščine, so se predramili iz spanja, začeli so „Novice" brati, po slovenski dopisovati, po slovenski pisma delati. Tudi to je veselo, da smo od preteklega leta od sodniške gosposke idrij ske, od kantonske planinske gosposke dobivali slovenske poklice, in od sodnije vipavske sem dobil tudi cenitev po slovenski razpisano. Bog jih še toliko razsvitli, da nam tudi še razsodbe (urtelne) po slovenski pošiljati začnó. — Za veseljem pa pride žalost: ob novem letu se je pričela huda zima pri nas ; zaslužka ni nic, přidělalo se je malo, revščina je velika; pa še druge hude nevihte gredó čez hribovskega kmeta: berači, koledniki in plajšarji, kterih ni moč brez špeha in žita od hiše odpraviti. Pa naj povem še to, kar me prav v srce boli. V naši občini v Crnem vrhu imamo ljudsko šolo že veliko let, ktera dobro napreduje. Kar pa učeníkovo in mežnarjevo plačilo zadene, bilo je pred 21 - več leti večidel v žitu, pa so šle zmirom pritožbe, đa ni nič ta služba; pred nekimi leti se je naredila plača v denarjih, pa priđe en uradnik in pravi, da 300 gold, more nesti služba učitelju in cerkovniku. Mi smo enoglasno odgovorili, đa damo 300 gld. in povrh še 33 gld. več, pa da se ne bo pobíralo po vaséh. In vendar še to ni zadosti, kajti pošilja se hlapec z mavho okoli kmetov, da dobi špeha in potic, pa gré z vozom še sená brat, in za drva zahteva 20 gld., za metlje 10 gld. Namesti da bi mu jih župan skup spravil, pa gré sam okoli kmetov pobírat. Ker sem se jez ustavil temu, kar je odveč, mi je žugal, da---; al, ker vem, da so f>razne te njegove besede, tedaj očitno le to povem, da e prava mera in vaga v nebesa pomaga. Učitelju in cerkovniku se mora dati, kar zasluži in kar mu je odlo-čeno, — več pa tudi ne, ker revni kmet sam nima, da bi dal. Zato naj povsod le prava mera veljá. Iz Ljubljane. — Ladija „Novara" pripelje truplo nesrečnega cesarja mehikanskega Mak s a v četrtek (16. dne t. m.) dopoldne ob poli desetih v Trst; odtod se popoldne pelje po železnici na posebnem iz Dunaja pripeljanem cesarskem, nalašč za pogreb pripravljenem črnem vozu v Ljubljano, kjer slovesno sprejet postojí 23 minut, in potem se odpelje na Dunaj. Zanimivo utegne biti našim bralcem, da zvejo, kako so cesarjevo truplo iz Kveretara, kjer je bil vstreljen, přinesli v Vera-Kruc 26. novembra 1. 1. Spremljalo ga je mnogo konjikov, kterih poveljnik je nosil v za-pečatenem pismu trojne truge ključ, kterega je izročil županu omenjenega mesta. Truplo so nesli v farno cerkev, v kterej so bili zbrani župan, mestno starešin-stvo in drugi prvaki. Vse drugo ljudstvo je moralo iti iz cerkve. Tegethofu, podađmiralu avstrijskemu, ki je bil iz Dunaja poslan po truplo cesarjevo, naznanijo, da je vse pripravljeno za izročitev. Tegethof priđe sè svojim spremstvom. Zdaj odpro prvi dve trugi, kterih ena je lesena, druga pa iz cinka. Župan odpečati pismo, v kterem je bil zlati ključ, s kterem odpre tretjo trugo. V njej leži Maks črno oblečen. Obraz je prav dobro ohranjen, in vsak, ki ga je v življenju videl, spozna! ga je tudi zdaj. Truga je znotraj preprežena s crnim zametom. Župan vpraša Tegethofa: ali spoznava pri-čujoče truplo za truplo Maksovo? Tegethof odgovori „da." Trugo zapró in župan izroči zlati ključ Tegethofu. Spisali so tam trije bilježniki (notarji) tri pisma o izro-čitvi trupla. Eno pismo je dobil Tegethof, drugo župan in tretje mehikanska vlada. Drugo jutro, to je 27. novembra, so přenesli Maksa iz cerkve na fregato ,,No-varo." — Vsak gotovo čuti veliko žalost, ki bode presu-nila srca cesarske rodovine, ko bode po večletni ločitvi prvikrat zagledala obraz velikodušnega cesarja, ki je tako nesrečno končal. In tudi Ljubljano, ki je videla pred 4 leti, s koliko radostjo se je nabirala mehikanska armada tukaj , navdajali bodo britki spomini, ko bode ves nekdanji up mehikanskega cesarstva videla — položen v črno trugo ! — (Iz odbora c. k. kmetijske družbeKer je 8. dne t. m. družbi kmetij ski od c. kr. deželnega predsedstva došlo pismo, da je gosp. Fid. Trpinec po Njih Veličanstvu cesarju potrj en za predsednika družbe, se je preteklo nedeljo 12. dne t. m. dopoldne ob 10. uri prvikrat snidel novi odbor. Predsednik pozdravlja odbor in dr. Orel odzdravlja pozdrav v imenu odborovém. — Ker je g. Malic zavoljo premnogovrst-nih opravil stopil iz odbora, je bilo sklenjeno, mu za večletno marljivo podporo zahvalnico poslati kakor se je poslala že poprej mnogozasluženemu gosp. Ferd. Schmidt-u; na mesto g. Maliča se pokliče v odbor gospod, ki je za njim največ glasov dobil pri volitvi obcnega zbora. — Vsled §. 7. družbenih pravil so se 22 sestavili odseki tako-le: V 1. odsek, to je, odsek za splošna društvena opravila so stopili gospodje župan dr. E. Costa, dr. Orel, Jož. De be vec, blagajnik M. Prégl in tajnik dr. Jan. Bleiweis, in ti so si za svojega prvomestnika izbrali g. dr. C o s t o ; — v 2. odsek, to je odsek za gozdnarstvo so se vredili gospodje: dr. Jan. Ahačič, L. D imic, Ern. Fa ber, Kar. Seitner in Fr. Schollmayer; gosp. dr. Ahačič je prevzel nalogo, da se vprašajo nepriču-joči odborniki gospodje Dimic, Faber in Seitner, kogá si izberó za prvomestnika tega odseka, — v 3. odsek, to je, odsek za sadje-, svilo-, čbelo- in vin o rej o so bili vredjeni gospodje: Jož. Seunig, dr. Orel, vitez Gutmannsthal, Seitner in De-bevec, in ti so si za svojega prvomestnika izbrali g. Seunig-a, — v 4. odsek, to je, odsek za po-Ij edelstvo in živin orej o so se vredili gospodje: dr. Orel, Seunig, Schollmayer, vitez Gutmans-thal in Matija Koren, ki so si za prvomestnika izbrali g. dr. Orla. Pri izbiranji odsekovih prvomestnikov se je v obče gledalo nato, da stanujejo v Ljubljani, kjer od odbora morejo sprejemati naloge odsekove. — Dalje je bilo odločeno, da prvo nedeljo vsacega meseca dopoldne ob 10. uri je odborová seja. — Ko je odbor bil ustanovljen, poroča tajnik dr. Bleiweis o dveh nalogah, ki ju je za brzo rešenje kmetijska družba dobila od c. k. deželne vlade. Ena je zadevala to, naj družba izreče svojo mnenje, ktere izmed 16 Hartingerjevih gospodarskih tabelj naj bi se za ljudske slovenske šole prestavile v slovenski jezik? Zavoljo važnosti stvari je obveljal dr. Costov predlog, da vsak odbornik dobi te tablje v roke na dom in da za-se prevdari, ktere naj se izberó; v prihodnji seji odborovi pa naj se stvar konečno reši. Drugo pa je bilo vprašanje c. kr. gospodarskega ministerstva: ali bi ne bilo potrebno, da se namesti samo enega kraja, kjer se zdaj vsako leto premije za konje delijo, izbralo vsako leto po več krajev? Odbor je pritrdil vsem predlogom tajnikovim, namreč: naj se vsako leto v Kranji, vMokronogu in v Postoj ni (po 8 dni saksebi) delijo premije, in sicer povsod po 3 premije žebetnim kobilam, po 3 triletnim žebicam, žebcem pa v Kranji po 3, v Mokronogu po 2, v Postojni pa ena premija. Odbor bo željo razodel si. vladi, naj se to tako zgodi, ker gospodarju z visocega Gorenskega je težavno svojo živino gnati v Mokronog, gospodarju iz doljnega Dolenskega ali Notranj skega pa v Kranj itd. — Konečno je bilo na vlogo dr. Ahačiča sklenjeno, da kmetijska družba naredi prošnjo (peticijo) državnemu zboru za znižanje vožnine za kmetijske pridelke po južni železnici, in so bili v odsek, ki izdela to pismo, izbrani gospodje: dr. Ahačič, dr. Bleiweis, dr. Costa in Jož. Seunig. — Gospod Svetec je „Novicam" izročil sledeči článek pod nadpisom : Kako člověk včasih lahko okrajne sodnije svetovalec postane. Zadnje dni novembra meseca 1.1. poči v Ljubljani go-vorica, da sem jaz okrajne sodnije svetovalec „c. k. kreis-gerichtsrath" postal. Rodila se je ta govorica, kakor se dobro vé, v kazini in sicer, kakor pravijo, ne iz druzega namena, nego da so s tem nekemu kazincu malo ponagajali. Ali našel se je někdo, ki je to ka-zinsko novico brž pobral, ne prašaje, ali je resnica ali šala — kdo bi se tudi s takim malenkostnim praša-njem mnogo ubijal! — in na vse hitro seje to v „Zu-kunfti" bralo. Vendar se mora pisalcu to pripoznati, da je bil toliko pošten, da je přistavil, da je to le govorica. Ali dunajski dopisniki, posebno česki, zaje-maje iz „Zukunfti" — to se vé, da spet brez vsega prašanja, ali je res ali ne — menda po pregovoru, „kdor mnogo praša, rad zajde" — ti niso več přístavka delali,. da je to le govorica, ampak so pisali vse za trdo resnico. Iz čeških listov je ta reč prišla v nemške in ro-mala iz časnika v časnik, in tako sem bil na enkrat,. sam ne vedi kako, „c. k. kreisgerichtsrath." Ker sem vedel, da bo ta novica, čeravno bi bil vsak, komur je bilo mar za resnico, z lahkoma zvedel, da je 1 až, dobro došla vsem tistim, ki iščejo skandala in ki se radujejo, Če morejo poštenemu Člověku, posebna pa slovenskemu državnemu poslanců kaj pritekniti, volja me je bila, to reč precej razločno preklicati in že sem imel sestavek gotov za „Zukunft." Ali znanci, kterim sem bil svoj namen razodel, naravnost so mi odsvetovali rekoč, da ko bi člověk hotel odgovarjati vsem oprav-ljivim jezikom po časnikih, ne bi ni konca ni kraja ne bilo; posebno se pa za „Zukunft" že tako vé, da nima večega veselja, ko na slovenske poslance blato metati. Jaz sem jih poslušal, vendar sem pisal prijatelju v Ljubljano, razložil mu resnico in ga prosil, naj to pové tudi vredništvu „Novic." Tako so „Novice" prinesle 11. decembra 1. 1. določen preklic po mojih lastnih besedah, da nisem nobene službe ne prosil ne dobil, da se mi tudi nobena ponujala ni, in ko bi se mi tudi ktera ponudila, jaz ne bi je jemal, predno se bi ne domenil s svojimi politiškimi prijatelji. Mislim, da je bil to dosti jasen preklic. Pa kaj mislite, da se je kteri naših do-pisnikov ali pa časnikov za-nj změnil. Ne eden ! Menda so si mislili: kaj nam mar njegov preklic! Mi smo ta svoje storili, mi smo ga oblatili; naj gleda zdaj sam, kako se opere. Pri vsem tem sem misiil, da bo stvar zdaj pri kraji, in mir besedi ; pa kmalu sem se moral, ne ravno na svojo radost, prepričati, da imajo, česar nisem nikoli rad verjel, vendar le tišti prav, ki trdijo, da je člověk bolj k hudemu nagnjen nego k dobrému. „Zukunftna" obreka se je precej verjela, in z veliko marljivostjo hitro na vse straní svetá raznesla ; a resnica, ki so jo „Novice" z določno gotovostjo prinesle, našla je gluha ušesa. Da „Zukunft" ne bo preklicavala, tega sem bil skoraj gotov, ker sem vedel iz skušenj 1. 1., kako malo ji je mar za resnico, in koliko pohujšljivih reci nam je slovenskim poslancem zdaj vsem skupaj , zdaj vsakemu posebej brez vsake pravice podtikala. Al čudil sem se, ko je „Slov. Gospodar" 2. t. m. isto laž iz novega po-grel; in še celó dalje šel od prve govorice. Po prvi govorici sem bil ,,c. k. kreisgerichtsrath" že postal. Ta laž bi bila tudi brez preklicevanja le kratkega življenja, ker se mora taka reč v djanji pokazati, in se tu kmalu vidi, ali je ali ni. Ali „Gospodarjev" dopisnik je to reč drugače zasuknil. On piše: „Cene (t. j. dr. Klun) o Svetcu po časnikih troši, da za službo „kreisgerichts-ratha" prosi. Menda ima Cene prav, ker Svetec noče preklicati." Vsak vidi veliki razloček med postanjem in prošnjo; pa tudi, da je to laž veliko težje izpod-biti od óne, zakaj postane se le enkrat, ali prosi se zmirom lahko, in taka sumnja pri tistih, ki obreko radi verjamejo, za preklic se pa ne menijo, nima nobenega konca. Po resnici povem, da sem prav nerad prije! za pero, da na te reci odgovarjam, ker mi je te vrste pričkanje nad vse zoperno, in ko bi me drugi ne bili nagovarjali, jaz bi bil raji molčal. Zato bo moj odgovor kar mogoče kratek. Najpred mislim, da ni Cene te reči raztrosil, da je on najbrže pri tem čisto nedolžen, ampak da vsa krivica zadeva le naše dopisnike. Kar se potem mojega preklica tiče, mi se nekako čudno zdi, kako se more od mene zahtevati, da naj prekličem. Ali sem jaz laž raznesel? Naj preklicujejo tišti, ki so me po nedolžnem pred svetom obrekii! Mislim, da je - 23 vsacega poštenega dopisnika in vsacega pravega časnika dolžnost, pred-no se spravi nad bližnjega dober glas, da pred resnico na tanko izpraša; ne pa člověka najpred pomazati in oblatiti, potem mu pa reči: če ti ni všeč, pa prekliči ! Ce se bo tako naprej delalo, ne bo nobenega mirú več. Pa bi človek še ne rekel toliko, ko bi bila posebno pri moji reci kaka težava, resnico zvedeti. Mislim, da se ne motim, da je „Gospodarjev" dopisnik jurist; njemu je tedaj sodnijska uravnava od 3. maja 1853. leta znana; on mora tedaj tudi vedeti, kje in kako se za službo ,,c. kr. kreisgerichtsratha" prosi, in ktere poti taka prošnja hoditi mora. Ce tedaj že mene ali kterega mojih prijateljev ni hotel vprašati, naj bi bil pozvedel na dotičnih mestih, kamor bi bila moja prošnja priti morala. To bi bilo pravo ravnanje vestnega in poštenega dopisnika, ne pa iz zgolj lenobe in površnosti druge po nedolžnem sumniciti. Pa tudi proti logiki naših dopisnikov v tej reči moram prote-stovati. Postavimo, da bi bila njih novica tako res-nična, kakor ni, da bi bil jaz res kako državno službo sprejel. Ali je bilo smeti, že zavolj tega samega me krivo soditi? Ali nimamo velike množice državnih slu-žabnikov , ki so zraven tudi zvesti in pošteni domorodci? Jaz sam sem bil zeló 14 let državni služabnik, in kdo mi more očitati, da sem tišti čas le za hip bil svojemu narodu nezvest ? Razločno se moram tedaj upreti v svojem imenu, ko bivši državni uradnik, in v imenu vseh, ki državne službe imajo ali se za-nje pri-pravljajo, nelogičnemu sklepu, da so vsi taki že sami ob sebi odpada od svoje narodnosti šumni. Vem, da se mi morebiti kdo v besede vleti in po-rece , sploh res to, kar trdiŠ, morda ni napačno ; ali ravno pri tebi je to drugače, zakaj pomisli, da si ti za ustavo glasoval. To tvoje djanje bo komaj prav čisto na sebi. Za to rečjo bi nekaj ticalo. Na te besede pa jaz odgovarjam, da sem povedal očitno razloge svojega delà. Komur niso bili všeč, ta naj bi se bil spravil nad-nje in naj bi jih bil ovrgel. Dokler se pa to ni zgodilo, sem jaz te trdne misli, da nima nihče pravice, da bi mi podtikal druge nagibe in druge namene, nego te, ktere sem sam za vodilo svojega ravnanja očitno pripoznal. Drugi pot mislim tudi še bolj na tanko naše stališče proti novi prenaredbi naših državnih razmer razložiti in pojasniti, ker mi je na tem ležeče, da se razločno pogovorimo med seboj , in da se po natančnem pretresu okoliščin naših in sedanjega položaja določno ustanovi, kaj je prav, kaj ni; je li v čem kaka zmota ali pregrešek ali ni; in kako bi bilo ravnati odslej? Predno sklenem , moram pa vendar še par besedi spregovoriti našim časniškim dopisnikom, ne toliko zato, ker so ravno mene žalili, ampak, ker svojo službo slabo opravljajo. w " ' Prvo bi jim rekel, naj ne bodo tako strašansko površni in nepremišljeni, in naj bodo vsaj takrat pre-vidni in pazni, kedar gré za dober glas poštenih ljudi in za reči, ki celi narod živo zanimajo. Drugo je, naj se varujejo tište domišljije , ki si tako rada lasti nekako nezmotljivost, kakor bi le ona kaj vedela in znala, le o n a pravo mislila — a vsak drug, ki ni tište misli, da je tumpec in nevednež. Posebno v politiki vé vsak, ki se je ž njo kaj časa pečal, da se je treba kaj učiti, kaj skusiti, kaj misliti, pa še pride človek stokrát v zadrego , kaj je pravo. Kacih par fraz, ki jih človek v kakem časniku vjame, še ne stori politikarja, tako malo, kakor poznanje kacih par not muzikalnega mojstra, ali gledanje vojaških vaj dobrega vojvodo. Tretje omenim način, ki je od nekaj časa sem jel med našimi politiškimi kritikaru navaden biti. Postali so vse preveč osebni. Po tišti nezmotljivi domišljiji, ktero sem že pred omenil, je vsak, ki ni kritikarjeve misli, že nedvomno na napačni poti. Pa ne samo, da se takemu um in • zdrava razsodnost naravnost odreče, tudi značaj in poštenje mora v blato. Tu ni nobenega izgovora, da je kdo iz dobrega prepričanja, tudi ne, da je morebiti iz same zmote tako ravnal, o kaj še ! le iz hudo bije je to storil, se bi čni kje, izdaj avec, o dp a dni k. Posebno če je človek imel nesrećo, da ga je kteri kedaj med slovenske prvake štel, potlej gorjé mu, če s kritikarjevo pametjo vskriž pride; brez milosti se izbriše za vselej iz knjige pametnih, poštenih in narodnih ljudi! To je grda razvada, ki se bo morala s korenino vred iztrebiti iz slovenskega časništva. Pravi sodnik mora objektiven biti; mora razlog z razlogom spod-bijati, v stvarni prepir ne osebnosti vtikati in vsacega člověka za poštenega imeti in čislati, dokler se mu protivno ne dokaže. To je način med izobraženimi ljudmí. Le tako je mogoče med narodnimi delavci ohraniti slogo in vzájemnost. Kritike se ne branimo — ali stvarna, objektivna, zvedenska mora biti; a take, ki se v razloge malo ali nič ne spušča, temveč le osebe grdi in opravlja, ne potrebujemo; ona nikomur ne koristi, škodi pa mnogo, ker ljudstvu zaupanje podkopuje do narodnih mož, raz-prtije delà in celi narod pred tujim svetom ponižuje. Ako niso vredni zaupanja in spoštovanja tišti, ki so med prvimi, kdo ga bo imel do onih, ki so zadej ? Ali je pa mogoče, da bi tako občestvo napredovalo ter potrebno moc in veljavo zadobilo, lahko vsak sam presodi. Brez zamere! Svetec. — (Iz zbora kranjskih rudar jev in fuzinarjev 5. in 6. dne t. m.) imamo povedati, da je bil to prvi zbor te vrste, ki se je tako dobro vršil, da vprihodnje obeta še živejega udeleštva in mnogo korist za deželo, ako se pripravi odločen program in se potem zbornikom odprè obširno polje pomenkov (debate), ne pa le samih govorov, kteri se dajo še bolje brati v kakem časniku. Važneje razprave prvega zbora bile so te-le: C. kr. predstojnik kranjskega rudarstva Trinker je popisal nesreće, ki so se od leta 1862. do 1866. pri-petile v rudnikih našega cesarstva in kako bi se jim v okom prišlo; s tega popisa se posname, da, kar se nesreč tiče, ki so zadéle delavce v rudnikih, je kranjska dežela skor v prvi vrsti, ker izmed 1000 delavcev se šteje čez 27 nesrečnikov. C. kr. rud. svetovalec g. Lipoid je jasno dokazal, da po skušnjah v Idrii tako imenovano dél o na čep ne koristi ne rudniku, ne delavcem in po takem brezpogojno delo donaša rudniku, pa tudi delavcu več dobička. — C. kr. polkovnik pl. Paradis je razjasnil važnost Besemerske kovine za stavbo železnih ladij, in da v tem bi mogle posebno gorenske naše fužine si dohodke pomnožiti. — Gosp. Pogačnik, ravnatelj rudnika škofjega, je popisal koristno izdelovanje bakra na mokji poti, gosp. Hinter-huber, ravnatelj rudnika v St. Janževem, pa ondi navadno pripravljanje cinkove belíne. C. kr. rud. komisar Fritsch je razlagal važnost premoga v Avstrii in pri tej priliki željo izrekel, da bi vožnina za-nj se znižala na železnicah. — V poslednji magistratni seji je posebno g. Malič povdarjal napako, da se sneg ni brž iz poti spravil; vožnja po mnogih ulicah ni bila mogoča, povsod pa je bila nevarna, mnogi so si noge ali roke zvili, stroški odpravljanja zmrznjenega snegá pa so vrh tega tudi veči. — Gosp. Pajk, obložen z opravili svoje službe, se je, ker ne more vsem vstreči, že tako navelical sit-nega mestnega opravilstva, da je neki prosil odpusta. 24 Prečastita gospod Kram in Pet Urh sta bila novega leta dan v stolni cerkvi za Novicar iz domaćih in ptujih dežel ka slovesno ustavlj Gosp. dr. Tom r dunajské delegacij Presvitli cesar Ferdinand je novi ribnišk se je v pondeljek podal v tr dežel Dunaj. Vladni časnik „Wieň. Žtg." je razglasil postave ; ena zadeva plačila nemško-slovanskih za kup ne državne stroške drug žele prevzamejo ves drug državni dolg (bii y da te de 4000 cerkvi daroval 500 gold Četvorčkom v Bist lij mi utegne po Njih Veličanstvu cesarja doiti posebn mi Ogerska gold.) razun 30 milij y y tretj ki jih na-se vzame postava pa pooblastuje ministre da loščina Gosp Zup društva za trgovske bolnike Je voljen za voditelj z ogerskimi ministri sklenejo colno in kupčijsko zvezo. - Zbor delegacij dunajskega in pa ogerskega državnega zbora se začné 19. dne t. m. Sklic tega zbora V „Slov. Gospodarji" od 9. t. m n arej a neki Je neki zadržavalo to, da Og niso hotli, da bi obrav dopisnik iz Zagreba strašen ropot zavolj tega računarstva v Zagrebu y neki oficial hrv slov y da ki prosil službe deželnega kontrolorj v Ljubij je je nava državnega dolgá bila vsemavstrijskim deželam kup na zadeva, in res so tudi to dosegl dobil plačamo 30 milijonov, za vse bila je y yy mi vam ""«JVMV I , T ov uiugu j_ ijih beseda, in obveljala jim je drugo nam ni mar u Og v dele na svoj vor, da slovensko prošnjo v nemškem jeziku odgo- gacii hočejo le magjarsko govoriti, zato bo neki treba je služba drugemu oddala pojasnilo te tolmačev dogodbe naj povemo , da je to službo oddajal deželni Grof Ant y odbor skem jeziku spisana; da so vsi prošnjiki naročito izrekli Auersperg in grof S a lm da je prošenj bilo več, med njimi ena v sloven- Reif fer sch eid sta přejela red železne krone 1. vrste dr Kur and da so tudi nemškega jezika zmožni, in da refe- Leopoldoveg m pa dr M Kaiser sfeld y * tžXVXX , OV l/uut UVlilO^V^UI JW«"»" , ' rent v tej reči ni bil nobeden dopisnikovih reda pa red yi prva Deželni odbor kranjski se sicer trdno drži pravila, pusti to kov da na slovenske vloge po slovensko odgovarja pri teh Gabl prošnjah se je pa naměřilo, da se je kar kak čem go varj at ške tudi na slov. vlogo ta-le pisal kakor na druge nem- trobili vojsko spomlad Govori se, da minister vojništva fml. Joh opravilstvo, in iz ali pa Maroič Nekteri dunajski časniki, ki so prejšne tedne n po da na njegovo mesto pride fml odgovor : „Dem Herrn Gesuch j « o^vujiaui, godejv/ Auaj auci uiir. Od novih ministrov so Časnikarji pričakovali zdaj spet m steller mit dem Bedeuten zuriick, dass der ingedachte Dienstposten program to je, einem andern Bittsteller verliehen worden ist." Kdo je kriv, so besede, ki utegnejo prav lep da se ta reč ni po strogem pravilu opravila poved, kako bojo vladali. Programi biti to smo skusili ali vali " " * ? v v w v vi v j uiggutjv vili + IKJ o LU KJ oaUolll pisar- pri Schmerlingovem „Rundschreiben", ki je toliko ali referent, tega zavoljo par besedic ne bomo preiska- svobodě in tolike ravnopravnosti dihalo , da so na bo- le toliko rečemo, da, ko bi bila v tem napačnost, bi krivica saj celega odbora ne zadevala, ker ni nikjer navada, da bi odborniki pri tako majhnih ogromna žični večer 1861. leta mnoga mesta čast tu bila na onemu programu. In koliko je bil Schmerling mož beseda, to že dolgo vsakdo vé. Zato nas celó nič odpravkih drug druzega kontrolirali. Ta pripetljej je ne mika niti po govorni niti po pisani besed _______^v^'o^ilr o tolrrw ir» »a 1 fontn J 4__^ ~ 1___] ______I pa vendar „Gospodarjevega" dopisnika tako bljuje strup in ogenj najpred ke, ki so mu „strahopezdlj gal y na d in „babe", db potem fa eta loquentur, Česko. Iz Prag djanja bodo govorila za žup xx x xv , XV» ov/ XXAVI ? v»--^ ----- 7 r ~ ----r---- pa na vse slovenske „prvake" sploh, ki niso druzega ko tudi dozdaj bil volj y Dr Hul Klaudy, národni š pa za podžupana mož, je y kar Je yy klika sebičnikov, ki hočejo narodne interese pod svoje Moravsko. Zavoljo pridig o konkordatu pri nas osebne podklopiti"; konečno v sveti svoji jezi konsta- kakor v Slezii, zaporedoma obsojajo in zapirajo tira v svojem ter v imenu zagrebških Slovencev slovenski „prvaki" niso več za rabo ter jih y y da h ojvwuoui JJf* T * ---------.1 Tako ie iz treh nemških vrstic prišla velika prekucij V ___ ^ « « « « % a « m m m % It • i odstavi. učila y VVIVUiW VWUVJWJ V 1U U C* JL/ AX V» j \J V4 U Ali je to koristno državi, bode příhodnost Hrvaško. Iz Zagreb dne t. m. se Je začel da nihče ne vé Svet pa ugiblje: ali bi bil dopis iz Zagreba tudi tedaj deželni zbor tako tiho in pohlevne tako grozovit, ako bi bil deželni odbor imel toliko slu- zakaj je pred zbornico stala divizija ogerskih vojakov žeb, da bi bil kemu prošnjiku po eno, če tudi z m so v zbornici bili žandarj zboru je kakih 50 nemškimi odlokami, oddal? Nekterimilujejo dopisnikove magjaronskih plemenitažev in blizo toliko uradnikov prvake", da so tako nenadoma ob čast in svojo funk- Ne škofa Strossmajerja ne nadškofa Haulika ni v zboru, cijo prišli; nekteri pa že poprašujejo: kdaj bo konkurs Zbornica se vé da je potrdila vse volitve. Deželnemu glavarju Rauchu in njegovim pomagačem je res obve yy za nove „prvake se ta reč utegne u v„Slov. Gospod." razpisan? Vendar kaj časa vleči, ker ni prav y kj in kedaj so bili dosedanji „prvaki" postavlj ljalo y da so k pravili deželni zbor skupaj y a ne in od kod so dekrete dobili; tudi zastran naslova še ni vse čistem, odkod je je pnmeren našim de gÇljub Dra- (í Prvi letošnji list zabavnega našega časnika , je zavoljo zgodovinske pesmi pod naslovom mokratiškim razmeram. Kedar koli pa ta reč na vrsto „Sto je prošlost hrvatska?" v prepoved djan pride, svetujemo g. dopisniku, ker kontrolorske službe kaj? zato ker je magjarski „liberalizem" zavohal • 1 1*1 i________a:___J •__„1 _____— «««.«u« (( 1-1__• J • _ J.____ i. •___ • Li___ ____ „ 10 in za- v e- dobil daj za slovenskega „prvaka." liko izdajstvo v tej pesmi, ktera sega v 12 sto- naj kompet Laibaheričin „feuilletonist" se je na kratke nazaj, popisovaje, kako sije narod hrvaški vse- dá se naše vrstice oglasil s tako širocim odgovorom prav očitno vidi, kako gaje resnica v oči zabodla le přišel sam pomagal y ob svojo samostojnost y takrat kadar je tuje svoje brate imenoval in s tem Kader pa „leuill". obleče svojo „saion-imnoiino", si si »""p uesiuge ^ obesi na-se rad tudi škarlatasti plajšč, ki ga je „nemška zdaj na Hrvaškem! pa feuill". obleče svojo „salon-krinolino , si strup nesloge zasijal. Res čudne reči se godijo kultura" v „Thierfabel-i" skrpala, in kmecke „Novice" so res elej žalostné, da se pravile tolikega gnoj iiistiiica vredništva. Gosp. X v X: Prosimo so večkrat kaj nišČa skupaj kakor „feuill." in njegovi patroni Kursi na llunaji 14. januarja 5% metaliki 56 fl. 60 kr. Narodno posojilo 65 fl. 30 kr. Ažijo srebra 118 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 73 kr. Odgovorni vrednik: Jaiiez fflurnik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljubij