GLASILO KOMBINATA DELAMARIS INTERNA IZDAJA LETNIK VIII. IZOLA — JULIJA 1966 114 3 4 ŠTEV. 5 Novi organi samoupravljanja Volitve v delavski svet in svete delovnih enot Kombinata DELAMARIS so bile na 16 voliščih. Od predlaganih 48 kandidatov za delavski svet je bilo izvoljenih 25 in 2 na nadomestnih volitvah. IZID GLASOVANJA PO DELOVNIH ENOTAH: Delovna enota Volilni upravičenci Glasovalo Neveljavnih glasovnic Opravič. [odsotni Neopravič. odsotni Predlagani kandidati Izvoljeni Predelava rib 471 366 12 93 12 12 7 Skladišče zelenjave 13 13 1 — — 1 1 Proizvodnja juh 55 50 5 5 — 2 2 Proizvodnja embalaže 199 155 5 43 1 3 2 Predel, slanih rib Kozina 56 48 1 8 — 2 1 Ribolov 227 170 6 8 49 6 4 Vzdrževanje in energet. 102 88 2 12 2 4 2 Avtotransport 33 31 — 2 — 3 1 Komerciala 215 187 4 28 — 7 3 Tehnične službe 39 32 — 7 — 2 1 Splošne službe 102 93 1 9 — 5 2 Delavska restavracija 8 8 — — — 1 1 1520 1241 Rezultat v odstotkih: 81,6%. NOVOIZVOLJENI ČLANI DS ZA DOBO 2 LET 1. BOŽIC Anton iz DE ribolov 2. BOŽIC Nerina iz DE predelava rib 3. DUJC Justa iz DE del. restavracija 4. GLAVIC Anteo iz DE ribolov 5. HORVAT Marija iz DE komerciala 6. HOJNIK Milan iz DE komerciala 7. HIJMAR Sidon iz DE ribolov 8. IPAVEC Ernest iz DE vzdrževanje in energetika 9. KOCJANCIC Štefan iz DE predelava rib 10. KOCJANCIC Cirila iz DE predelava rib 11. KORENIKA Rina iz DE proizvodnja embalaže 12. KLEPAČ Drago iz DE komerciala 13. KENDA Marija iz DE splošne službe 14. MEDOŠ Jožefa iz DE predelava rib 15. MILOTIC Renato iz DE ribolov 16. MUŽENIČ Jordan iz DE vzdrževanje in energetika 17. MRMOLJA Rado iz DE avto-transport 18. MLEKUŽ Marjan iz DE spl. službe 19. MARENCIC Valentin iz DE skladišče zelenjave 20. PUCER Štefanija iz DE predelava rib 21. PUGELJ Emil iz DE proizvodnja juh 22. RIBARIČ Sonja iz DE predelava slanih rib Kozina 23. SAKSIDA inž. Beno iz DE tehnične službe 24. ŠIRCA Ivanka iz DE predelava rib 25. TREBEČ Silva iz DE proizvodnja embalaže NADOMESTNE VOLTTVE — MANDAT ZA 1 LETO: 1. JAKOMIN Kristina iz DE predelava rib 2. KAVRIN Marija iz DE proizvodnja juh (Nadaljevanje na 2. strani) Ugotavljanje rezultatov na volišču upravnih služb REZULTATI VOLITEV V SVETE DELOVNIH ENOT: Delovna enota Volilni upravičenci Število glasovalcev Neveljavnih glasovnic Opravičeno odsotni Neopravič. odsotni Predlaganih kandidatov Izvoljenih Predelava rib 471 366 20 220 64 14 11 Skladišče zelenjave 13 13 — — — 5 5 Proizvodnja juh 55 50 . 5 5 — 5 5 Predelava paradižnika 40 37 — 3 — 7 5 Oljarna (ni bilo volitev) Vsi člani DE so člani sveta DE Proizvodnja embalaže 199 155 10 43 1 11 7 Predel, slan. rib Kozina 56 48 2 6 — 9 5 Vzdržev. in energetika 102 88 1 12 2 7 6 Ribolov 227 170 5 8 49 8 7 Avtotransport 33 31 — 2 — 7 5 Komerciala 215 187 3 28 — 14 7 Teh. proizvodne službe 39 32 — 7 — 7 5 Splošne službe 102 93 1 9 — 10 6 Delavska restavracija (ni bilo volitev) Vsi člani DE so člani sveta DE 1585 1301 47 220 64 104 74 Rezultat v odstotkih: 82,0 %. NOVOIZVOLJENI ČLANI SVETOV DELOVNIH ENOT, RAZVRŠČENI PO DOBLJENEM ŠTEVILU GLASOV I. PREDELAVA RIB: 1. PANGER Ivan 2. KRAŠEVEC Karolina 3. JUNC Bogomir 4. MANDALENIC Štefanija 5. GRIZONIC Liljana 6. FERŠ Edvard 7. ŠVAB Marjan 8. JURIŠEVIC Lucija 9. KOZLOVIČ Nadalina 10. KROPIC Jožica 11. LOGANES Slava II. DE SKLADIŠČE ZELENJAVE: 1. DUJMOVIC Milan 2. BERNETIC Bruno 3. KRANJC Terezija 4. PRODAN Virgilij 5. MARENCIC Valentin III. DE PROIZVODNJA JUH: 1. LUGOVIC Miranda 2. STARC Silva 3. ANTONAC Marija 4. TRBIŽAN Ivanka 5. ANTONČIČ Berta IV. DE PREDELAVA PARADIŽNIKA: 1. KOBAL Bernard 2. TRIPAR Karlo 3. ŠKERLIC Marjan 4. SEVER Severina 5. MEZGEC Ema V. DE HRANILA V PRAHU: 1. JAVORŠEK Tihomil 2. GRBEC Stane 3. FURLANIC Mirela 4. BUCINEL Landi 5. VATOVEC Marčelo VI. DE PROIZVODNJA EMBALAŽE: 1. ŠTANTA Jordana 2. KOCJANCIC Edvin 3. MARC Ivan 4. OGRIZEK Matko 5. KLOBAS Milena 6. PALCI C Ivan 7. RASPOLIC Marija VII. DE PREDELAVA SLANIH RIB KOZINA: 1. SUSIC Milenka 2. RIBARIČ Sonja 3. MIHALIČ Sonja 4. SEGULIN Marjan 5. VIŠNJEVEC Neva VIII. DE RIBOLOV: 1. GRGETA Silvo 2. HRVATIN Franc 3. GLAVIC Anteo (Nadaljevanje na 3. strani) Novi delavski svet na prvi seji Volišče v oddelku hranil v prahu (Nadaljevanje z 2. strani) 4. BOŽIC ANTON 5. RADOLOVIC Franjo 6. MARKEŽIC Jože 7. STIPANCIC Ivan IX. DE VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA: 1. BOŽIC Renato 2. NOVAK Marjan 3. L1CEN Vladimir 4. NEŽIC Drago 5. ŠMALJCELJ Božo 6. SINCIC Anton X. DE AVTOTRANSPORT: 1. KRIVEC Anton 2. BUDIHNA Marjan 3. POVH Rado 4. CRNAC Miro 5. KOCJANCIC Marjan XI. DE KOMERCIALA: 1. PUPIS Anton 2. BENCIC Marjan 3. GAČNIK Zdenka 4. MEDOŠ Slava 5. VILER Ivan 6. ŽNIDARŠIČ Darko 7. SIK Silvo XII. TEHNIČNE SLUŽBE: 1. CRNOVTC Silvo 2. JAMŠEK Jože 3. FERLUGA inž. Evgen 4. KOVAČIČ Jože 5. JAVORŠEK Eva XIII. DE SPLOSNE SLUŽBE: 1. VISNJIC Žarko 2. STARC Marjan 3. LUKEŽIC Franc 4. STRES Andrej 5. NUZDORFER Anka 6. KRAVANJA Sergia Mandatna doba članov sveta DE traja dve leti s tem, da se vsako leto voli polovica članov sveta. Ker so pa letos bile prvič volitve v ta organ, je delavski svet na seji dne 28. maja 1966 določil, da so izvoljeni za dobo dveh let člani, ki imajo po vrstnem redu izvolitve glede na število dobljenih glasov neparno (liho) zaporedno številko. Novi statut kombinata daje svetu delovne enote naslednje pravice in dolžnosti: 1. odloča o organizaciji dela v delovni enoti; 2. skrbi za izvršitev sklepov zbora delovnih ljudi: 3. pripravlja predloge letnega načrta in proizvodnega plana svoje enote in jih predlaga zboru delovnih ljudi v enoti; 4. pripravlja predloge letnega in operativnih proizvodnih planov delovne enote v okviru letnega plana podietia; 5. odloča o stopanju delavcev na delo na delovna mesta v delovni enoti, razen za tista, na katera se delavci sprejemajo po razpisu: 6. odloča o prenehanju dela delavcu D F., če se odpravi delovno mesto, če se traineje zmanjša delo oz. poslovanie podjetia, če se ugotovi, da delavčeva delovna sposobnost ne zadovoljuie zahteve delovnega mesta, na zah- tevo delavca ali sporazumno z njim; 7. odloča o delitvi osebnega dohodka po merilih, ki jih določa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov; 8. sprejema plan letnih dopustov v enoti v skladu z letnim planom dopustov; 9. določa letni dopust članom delovne enote po osnovah in merilih, določenih s pravilnikom o delovnih razmerjih; 10. odloča o stalnih premestitvah delavcev v delovni enoti, predlaga premestitve v druge delovne enote; 11. predlaga sklicanje zbora delovne enote; 12. predlaga spremembe in dopolnitve statuta in drugih splošnih aktov podjetja; 13. predlaga odpravo, razdelitev, spojitev in druge statutne spremembe delovne enote; 14. imenuje predstavnike delovne enote v notranjo in mešano arbitražo; 15. obravnava in skrbi za od-nravo sporov med posameznimi člani delovne enote; 16. obravnava odnose in more-H;tr>e snore z drugimi delovnimi enotami ali podjetjem ter predlaga =nore v rešitev notranji bitraži; ",nan 17. odloča o sporih med posameznimi organizacijskimi enotami v delovni enoti; 18. noroča o svojem delu zboru delovne enote; 19. skrbi za pravilno in rac;o-nalno izkoriščanje material in sr^stev. s katerimi eosnodari: 20. nredlaga pristojni komisi ii delavskega sveta nabavo novih osnovnih sredstev ter odpis oziroma prodaio osnovnih sredstev. NOVT PRFDSFrtNTTfT IN NA-MFSTMIKT 7.ROROV DFT OVNIH I ..TTIDT HF.t OVNTH ^NOT IN NJTHOVF NAT.OGE V DELAMARISU V mesecu maju smo v vseh delovnih enotah na zborih delovnih ljudi izvolili predsednike in namestnike zborov delovnih ljudi za dobo dveh let. Ti ne morejo biti vodje sektorja ali oddelka. Izvoljeni so bili naslednji predsedniki in njihovi namestniki (v oklepaju): DE PREDELAVA RIB: REPIC jože (PALCIC Romana) DE SKLADIŠČE ZELENJAVE: KLEVA Aleksander (PRODAN Virgilij) DE PROIZVODNJA JUH: TREBEČ Gvido (STARC Silva) DE PREDELAVA PARADIŽNIKA: PETELIN Miroslav (SERA-ŽIN Franc) DE HRANILA V PRAHU: MEDOŠ Marcel (SUBAŠIC Anka) DE OLJARNA: JORDAN Anton (PAHOVIC Blaž) DE PROIZVODNJA EMBALAŽE: OGRIZEK Matko (BABIC Fabjo) DE PRED. SLANIH RIB KOZINA: SUSIC Milenka (RIBARIČ Sonia) DE RIBOLOV: BOŽIC Anton (MILOTIC Renato) DE VZDRŽ. IN ENERGETIKA: PANGERŠIC Franc (OJDA-NIC Peter) TIH AVTOTRANSPORT: KRIVEC Anton (BUDIHNA Mariani DE KOMERCIALA: BOŽIC Emil (BENCIC Ivo) DF. TFH. PROTZV. SLUŽBE: ŽELEZNIKAR Jože (FRANETIČ Vinko) DF. SPLOŠNE SLUŽBE: REM-ŠKAR T'"m (JUKIČ Sonia) DE DELAVSKA RF.STAVRAC.: DUJC Justa (POLES Marija) ZBOR DELOVNIH LTUni V DELOVNI ENOTI IMA NASLEDNJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI: 1. sprejema predlog letnega nror/vodneea plana enote in ga predlaga delavskemu svetu za sestavo letnega plana podjetja; 2. sprejema lastne letne in operativne plane delovne enote v okviru letnega plana podjetja; (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) 3. obravnava proizvodno problematiko delovne enote in daje predloge za izboljšanje dela pristojnim službam; 4. potrjuje periodične obračune proizvodnje delovne enote; 5. predlaga ustanovitev, spojitev, pripojitev, odpravo in izločitev enote; 6. daje mnenja o predlogu DS za spremembe statuta DE; 7. predlaga posredovanje mešane arbitraže ali razpis referenduma, če se DS ne strinja z njegovim predlogom o statusnih vprašanjih DE; 8. daje DS predloge za razpis referenduma o vprašanjih, ki so določena v statutu; 9. obravnava delo sveta DE in daje smernice za njegovo delo; 10. obravnava vprašanja splošnega pomena za delovno enoto; 11. obravnava predloge statuta in drugih splošnih aktov podjetja; 12. obravnava program za delo in razvoj podjetja; 13. obravnava delitev dohodka in zaključni račun podjetja; 14. obravnava kalkuiacijsko stopnjo za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev; 15. obravnava temeljno razpolaganje s sredstvi, investicije in najemanje posojil; 16. odobrava letne inventure v DE in odloča o viških in manj-kih; 17. predlaga nabavo, prenos, odpis in prodajo osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe: 18. opravlja dolžnosti, ki mu iih nalaga statut, splošni akti, DS ali UO podjetja. PRVA SEJA DELAVSKEGA SVETA PO VOLITVAH NJEGOVIH NOVIH ČLANOV Na tej seji, ki je bila 18. junija 1966, so bili verificirani mandati 25 članom DS in dvema članoma, izvoljenima na nadomest- nih volitvah. Trenutno šteje DS 50 članov. Ta seja DS je imela po poslovniku konstituarni značaj. Med člani DS, ki jim je potekel mandat, sta bila tudi Ivo HAJŠEK, dosedanji predsednik DS, in namestnik predsednika Teodor COK. Za predsednika DS je bil na predlog Milana ZIHERLA soglasno z lavnim glasovanjem izvoljen TOMAŽ PAVLETIČ, ekonomist in vodja plansko-analitične-ga oddelka v Delamarisu. Za namestnika predsednika DS pa je bil izvoljen MILAN HOJNIK, šef poslovalnice za SFRJ iz DE komerciala. Oba novoizvoljena sta v organih samoupravljanja že delala in uživata v delovnem kolektivu velik ugled. Na tej seji je bil izvoljen tudi novi UO, ki ga DS izvoli vsako leto za enoletno mandatno dobo. Predlog kandidatov za upravni odbor in komisije DS je sindikalna podružnica obravnavala s člani odborov sindikata in je tako rekoč celoten predlog kandidatov prišel iz kolektiva na DS. K predlogu sindikalne podružnice ni bilo za UO in komisije spreminjevalnih predlogov, razen v DE ribolov, ki je svoje predloge dostavila in jih je DS upošteval v celoti. V UPRAVNI ODBOR SO BILI S TAJNIM GLASOVANJEM IZVOLJENI: 1. BENTGAR Amalija iz DE pro-izvodja živil v prahu 2. COK Teodor iz DE vzdrževanje in energetika 3. FERLUGA inž. Dušan iz DE proizv. teh. službe 4. GLAVIČ Antco iz DE ribolov 5. HAJŠEK Ivo iz DE proizvodne tehnične službe 6. IPAVEC Ernest iz DE vzdrževanje in energetika 7. KOLENC Mihael iz DE predelava paradižnika 8. KRANJC Franc iz DE komer- 9. ŠIRCA Ivanka iz DE predelava rib 10. TREBEČ Silva iz DE proizvodnja embalaže Enajsti član UO je glavni direktor po svojem položaju. Poleg članov UO je bilo po statutu podjetja izvoljenih še 5 namestnikov, ki so vabljeni na sejo UO v primeru odsotnosti članov UO. IZVOLJENI NAMESTNIKI SO NASLEDNJI: 1. BOŽIC Anton iz DE ribolov 2. FRANETIČ Vinko iz DE proizvodno tehnične službe 3. FURLAN Jože iz DE komerciala 4. KAPELJ Savo iz DE komerciala 5. MOLK Janez iz DE oljarna Na prvi seji, ki je bila 23. 6. 1966, je bil za predsednika izvoljen inž. Dušan Ferluga, za namestnika pa Teodor Cok. V stalne komisije DS so bili z javnim glasovanjem imenovani naslednji: I. KOMISIJA ZA GOSPODAR-SKO-FINANCNA VPRAŠANJA: 1. JAMŠEK Jože — predsednik 2. RADMAN Ivo — član 3. GRAHEK Zvonko — član 4. KARO Franc — član 5. OGRIZEK Matko — član II. KOMISIJA ZA PERSPEKTIVNI RAZVOJ IN INVESTICIJE: 1. Inž. COTIČ Bogomir — predsednik 2. MOLK Janez — član 3. GRAHEK Zvonko — član 4. BRUNDULA Jože — član 5. SANTIN Mario — član III. KOMISIJA ZA HIGIENSKO TEHNIČNO PROTIPOŽARNO SLUŽBO: 1. VIŠNJIČ Žarko — predsednik 2. DF.ZJOT Zorko — član 3. LUTMAN Uroš — član 4. HOMOVF.C Branko — član 5. OČASIČ Franc — član IV. KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD: 1. PUGELJ Emil — predsednik 2. STARC Marjan — tajnik 3. BF.NIGAR Amalija — član 4. HORVAT Marija — član 5. ZIHERL Milan — član 6. PRELAZ Marjan — član 7. GRGETA Silvo — član V. KOMISIJA ZA TEHNIČNE IZBOLJŠAVE: 1. HAJŠEK Ivo — predsednik 2. REMšKAR Ivan — član 3. Inž. SAKSIDA Beno — član 4. RUTAR Leopold — član 5. KOLENC Mihael — član (Nadaljevanje na 5. strani) Volišče v oddelku gotovih juh . Volišče v litografiji (Nadaljevanje s 4. strani) VI. KOMISIJA ZA KONTROLO KAKOVOSTI SUROVIN, POLIZDELKOV IN IZDELKOV TER UGOTAVLJANJE ŠKOD V PODJETJU: 1. FRANETIČ Vinko — predsednik 2. inž. BARIČIČ Ivan — član 3. RUDMAN Marko — član 4. HRVATIN A Ido — član 5. MEDOŠ Marcel — član VIL KOMISIJA ZA PROUČEVANJE NAGRAJEVANJA: 1. ŽELEZNIKAR Jože — preds. 2. MRMOLJA Rado — član 3. JAVORŠEK Tihomil — član 4. KROPIČ Jožica — član 5. OČASIČ Franc — član 6. MLEKUŽ Marjan — član 7. MARTINČIČ Ivan — član VIII. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV: 1. KALIGARIČ Silvo — predsed. 2. POROPAT Vera — član 3. PALČIČ Romana — član 4. DELLORE ltalo — član 5. BOŽIČ Anton — član Poleg organov upravljanja ima podjetje še nalsednje posebne organe: 1. NADZORNI ODBOR, ki nadzoruje, kako se izvajajo določbe statuta in drugih splošnih aktov. Ta tudi nadzoruje, ali se sredstva podjetja pravilno uporabljajo in delijo. Komisija šteje 5 članov. S tajnim glasovanjem po postopku za volitve v upravni odbor so bili izvoljeni: L Inž. FERLUGA Evgen 2. JAVORŠEK Eva 3. LOGAR Mitja 4. MEDVED Anton 5. STRES Andrej 2. NOTRANJA ARBITRAŽA odloča o sporih med posameznimi delovnimi enotami ali med podjetjem in posameznimi delovnimi enotami. Arbitraža odloča o teh sporih dokončno. Notranja arbitraža ima 6 članov. Dva člana imenuje DS, po dva člana pa svet delovnih enot, med katerima je nastal spor. Delavski svet je imenoval v notranjo arbitražo: 1. Sava KAPELJA 2. Davorina REŠČIČA 2. KOMISIJA ZA VARSTVO DELOVNEGA REDA (disciplinska komisija) vodi postopek zoper člana delovne skupnosti zaradi kršitve delovnih dolžnosti in izreka zoper kršilce opomin, javni opomin in zadnji javni opomin ter predlaga DS izključitev delavca zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti. Komisija ima predsednika in dva člana. Predsednika in enega člana imenuje DS. Delavski svet je v komisijo za varstvo delovnega reda imenoval: 1. Teodorja COKA, za predsednika — Franca PANGERšIčA za namestnika, 2. Ivana HRVATIČA, za člana —■ Antona MARKOČIČA za namestnika. STRUKTURA ČLANOV DS Po spolu: — moških 32 — žensk 18 Skupaj 50 Kolikokrat v DS: prvič 16 članov drugič 16 članov tretjič 14 članov četrtič 4 člani Po šolski izobrazbi: z nižjo 3 s srednjo 5 z višjo — z visoko 2 visoko kvalificirani 6 kvalificirani 14 polkvalificirani 3 nekvalificirani 1 Skupaj: 50 Povprečna starost članov je 37 let. Članov ZK je 21. R. D. .NAS GLAS’ izdaja kolektiv konservne industrije »DELAMARIS« Izola — List urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik AVGUST BREZAVŠČEK — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk v Kopru. Oddelek predelave rib je glasoval v Rdečem kotičku nizacijo dela na vseh področjih. Veliko več pozornosti in sredstev bomo morali posvetiti mehanizaciji in avtomatizaciji, ker le tako bomo lahko konkurenčni na domačem in tujem tržišču.« Teodor ČOK, član upravnega odbora: »Če že iščemo šibko točko v našem gospodarjenju, potem je to premajhna odgovornost vodilnih do vseh negativnih pojavov v kombinatu. Nas mnogo stanejo netočne nabave materiala ali surovin kakor tudi kasnejši odnos do vsega tega, za kar nihče ne odgovarja, ali vsaj ne v toliki meri, da bi se to ne ponavljalo. Proizvodnja je v glavnem organizirana, vendar bi lahko še marsikje izboljšali in racionalizirali delo. Tudi predlogi, ki pridejo od samih proizvajalcev, niso upoštevani v taki meri, kot zaslu- žijo. Je pa še vrsta problemov, ki na videz niso pomembni, pa bi vendar ob pravilni rešitvi prinesli gospodarske koristi kombinatu.« Mihael KOLENC, član upravnega odbora: »Že dalj časa proizvajamo ne- katere proizvode, ki jih trg sicer zahteva, so pa za nas na meji rentabilnosti ali pa celo nerenta- Novi upravni odbor Ob nastopu funkcije v tem samoupravnem organu smo obiskali vse člane upravnega odbora in predsednika delavskega sveta ter posamično zastavili vsakomur enako vprašanje: »Ker ni nobeno delo tako popolno, da ne bi moglo biti boljše, kaj predlagaš in kaj naj bi storili, da bi izboljšali gospodarski položaj v kombinatu?« Predsednik delavskega sveta Tomaž PAVLETIČ: »Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača. Delati po tem pregovoru in uspeh ne bo izostal. V ta namen moramo postopoma toda vztrajno izboljševati organizacijo dela v proizvodnji in tudi v administraciji. Vsak dan bolj mora biti vsakomur od nas jasno, kaj je naša naloga in kaj nas čaka, če naloge ne bomo izpolnili. Mislim, da bodo posebni kriteriji, ki jih bomo izpopolnjevali, precej pripomogli k temu cilju. Kvalifikacijski sestav kolektiva se je v zadnjih letih zelo izboljšal in se še vedno krepi. Menim, da tako izboljšana kvalifikacijska struktura mora pokazati rezultate, ki si jih želimo in jih pričakujemo.« Predsednik upravnega odbora ing. Dušan FERLUGA: »Ribištvo, razvojno službo, proizvodnjo, propagando in prodajo moramo poglobiti in postaviti na znanstveno podlago. Zanemarjamo raziskovalno delo, predvsem v ribištvu, ki je ena naših najosnovnejših panog. Z majhnimi investicijami bi lahko dosegli lepe rezultate.« Ivo HAJŠEK, član upravnega odbora: »Za zadostitev naših potreb bi se morali opreti predvsem na proizvodnjo, čeprav je pri dohodku pomembna tudi trgovska politika. Trgovski manevri lahko samo še izpopolnijo uspehe proizvodnje. S tem nikakor ne negiramo važnosti nabave in prodaje. Nasprotno. Čutimo potrebo po večjem in tesnejšem sodelovanju med vsemi službami.« Franc KRANJC, član upravnega odbora: »Novi samoupravni organi bodo morali v vseh podrobnostih vskladiti naše gospodarjenje s cilji reforme. Tu mislim predvsem na pocenitev proizvodnje, kar bomo dosegli z boljšo orga- bilni. Take proizvode naj bi opustili in namesto teh uvajali nove in to takšne, da bi jih lahko proizvajali na že obstoječih strojih in napravah, brez novih investicij.« Ernest IPAVEC, član upravnega odbora: »Organizacijo dela izboljšati v celoti in jo izpopolniti v vseh podrobnostih. Zaostriti bi morali odgovornost za delo in za vse negativne pojave izvajati sankcije. Med vodilnimi bi moralo biti tesnejše sodelovanje.« Tvanka ŠIRCA, član upravnega odbora: »V zadnjih letih so se delovne razmere v oddelku predelave rib mnogo izboljšale, vendar so osta- le nekatere faze dela, ki so za ženske nezdrave in težke. Ribam režemo glave kot pred 50 in več leti. Mehanizacija ali vsaj izboljšanje pogojev dela v tem oddelku bo koristilo zdravju delavk, podjetju pa zmanjšalo visoke izdatke za boleznine.« Silva TREBEČ, član upravnega odbora: »Do kraja bi morali izkoristiti vse tiste možnosti, ki nam brez večanja žuljev in znoja povečajo dohodek. Mislim predvsem na smotrnejše gospodarjenje in varčevanje, razpolaganje s sredstvi — bodisi z denarjem ali materialom. Odreči se moramo prav vsem stroškom, ki niso nujni ali ne prinašajo koristi razvoju podjetja ali standardu kolektiva.« Amalija BENIGAR, član upravnega odbora: »Pri izvajanju naših gospodarskih nalog skoraj ni čutiti vloge subjektivnih sil v podjetju. Vse teče mimo teh organizacij, ki se življenja in dela v gospodarskem pogledu dotaknejo samo načelno, kar ne rodi nobenih rezultatov. Prav družbeno-politične organizacije bi morale biti tisto poživilo, ki bi spravilo v življe- Obisk iz Avstrije Minuli mesec so bili na letovanju v Simonovem zalivu predstavniki živilske industrije iz Gradca. Tu so bili sindikalni delavci iz žganjarn, mlinov, pekarn, mesarij, slaščičarn in tobačne industrije. Z njimi sta bila tudi dva pokrajinska sekretarja sindikata živilcev za spodnje Štajersko. Gostje so si ogledali obrata Argo in Iris, kjer so ugotavljali, da so glede varnosti pri delu oni pred nami. Na razgovoru po končanem ogledu so se predvsem zanimali za vlogo sindikata pri nas, za pravice, ki jih daje članstvo sindikata, za članarino in kako se ta uporablja, kakšen vpliv ima sindikat na izboljšanje delovnih razmer, standard zaposlenih in plače. Zanimali so se še za druga, čisto gospodarska vprašanja, zlasti kam in kaj izvažamo. Ob zaključku razgovora so gostje povabili na obisk v Gradec predsednike sindikata iz kombinata in občinskega sindikalnega sveta ter se čudili, kako da do takih srečanj ni prišlo že prej, saj je pripravljenost na obeh straneh. nie vse pozitivne pobude. Na sestankih in sejah bi morali razpravljati bolj konkretno, kar bi bilo zanimivo in tudi bolj učinkovito.« Anteo GLAVIČ, član upravnega odbora: »Tesnejše sodelovanje med vodilnimi kakor tudi med službami bi bilo koristno in je tudi nujno. Večje sodelovanje bi moralo biti tudi med izobraženci in praktiki. Ljubosumno čuvanje znanja ne prinaša koristi.« Glavne značilnosti novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov V primerjavi s starim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov ima novi pravilnik naslednje glavne značilnosti: — Povprečno povišanje osebnih dohodkov za 20 %; — Večje povečanje osebnih donodkov Kvalificiranim delovnim mestom; — Izravnava norm med delovnimi enotami; — Uvedba cenikov del za proizvodne delovne enote; — Uvedba posebnih kriterijev r.a nekatera delovna mesta, kjer i:e delajo po normi ali akordu; — Precejšnji odbitki za delavce, ki nimajo zahtevane strokovne izobrazbe; — Zmanjšani dodatek na službena leta. Povečanje osebnih dohodkov je bilo nujno, saj bi sicer življenjski standard zaposlenih v primerjavi s časom pred reformo občutno padel. Iz pravilnika je razvidno, da bodo zaslužki bolj kvalificiranih delavcev nekoliko bolj porastli od zaslužkov manj kvalificiranih delavcev. Vsekakor je bila taka rešitev najprimernejša, saj so bili pred sprejemom pravilnika v primerjavi z drugimi podjetji zaslužki kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev izredno nizki. V različnih delovnih enotah so norme različno dosegali. Posebno so ponekod izstopale posamezne faze dela, saj so redno presegali tudi do 40 %. S tako neizenačenim preseganjem norm v posameznih oddelkih in pri posameznih fazah dela je prišlo tudi do zelo različnih zaslužkov kljub enaki težini dela. Zato je delavski svet sklenil, da se povišajo vse tiste norme, ki jih v povprečju presegajo več kot 10 odstotkov. Te norme naj se povišajo toliko, da bo njiihovo povprečno doseganje znašalo 110%. Takšen sklep delavskega sveta je bil potreben, da se izvrši korek-t'-’-a norm, doseganje in presega-r ie norm pa seveda s tem nika-1 >r ni omejeno. Posamezniki ali (udi skupine delavcev imajo še vedno možnost, da norme presegajo tudi več kot 10 %. Te norme, ki so sedaj v veljavi, so r mreč stalne in se razen v izjemnih primerih (nov stroj in podobno) ne bodo spreminjale. 7, izenačenjem norm smo dosegli glede na težino dela v posameznih delovnih enotah soraz-meroma enake zaslužke. Rezultat navedenega je večje povečanje osebnih dohodkov v delovnih enotah, kier je bilo preseganje norm nizko, in manjše povečanje osebnih dohodkov v delovnih enotah, kjer je bilo preseganje norm visoko. Delovna mesta so razvrščena glede na težino dela, odgovornost itd. v 29 kategorij, in sicer: 1. kategorija 2. kategorija 3. kategorija 4. kategorija 5. kategorija 6. kategorija 7. kategorija 8. kategorija 9. kategorija 10. kategorija 11. kategorija 12. kategorija 13. kategorija 14. kategorija 15. kategorija 16. kategorija 17. kategorija 18. kategorija 19. kategorija 20. kategorija 21. kategorija 22. kategorija 23. kategorija 24. kategorija 25. kategorija 26. kategorija 27. kategorija 28. kategorija 29. kategorija 440 Ndin 450 Ndin 460 Ndin 470 Ndin 480 Ndin 490 Ndin 500 Ndin 510 Ndin 520 Ndin 530 Ndin 540 Ndin 560 Ndin 580 Ndin 610 Ndin 650 Ndin 700 Ndin 750 Ndin 800 Ndin 860 Ndin 920 Ndin 980 Ndin 1.050 Ndin 1.120 Ndin 1.200 Ndin 1.280 Ndin 1.360 Ndin 1.450 Ndin 1.550 Ndin 1.800 Ndin Delo režijskih delavcev, tudi vodilnih, je bilo doslej ocenjeno samo s kategorijo ne glede na uspeh pri delu. Zaradi želje po boljšem rezultatu vsega podjetja smo uvedli posebne kriterije, po katerih naj bi bila nagrajena posamezna delovna mesta, na katerih ne delajo po normi ali akordu in kjer je to smotrno. Ti kriteriji so izdelani za posamezno delovno mesto tako, da zagotavljajo večji zaslužek, če bo uspeh boljši od planiranega, oziroma manjši, če bo uspeh podjetja slabši od planiranega. Dejstvo, da so ti kriteriji odvisni od produktivnosti, obsega proizvodnje, reklamacij, ažurnosti, kvalitete dela, ažurne nabave, škarta itd., na katere lahko posamezniki odločilno vplivajo, omogoča, da so po teh kriterijih tudi nagrajeni. Kontrolo nad izvrševanjem posebnih kriterijev opravlja revizor, ki je nagrajen za odkrivanje kakršnihkoli morebitnih zlorab. O odkritih napakah pri izračunu posebnih kriterijev bo »Naš glas« poročal pod rubriko disciplinski prekrški. Delavcem, ki nimajo šolske izobrazbe, ki jo delovno mesto zahteva, se od kategorije odbije za vsako manjkajočo stopnjo izobrazbe 5 %. Ne glede na to določilo pa se osebni dohodki delavca, ki nima zahtevane izobrazbe, ne znižajo, če znaša njihov delovni staž na istem ali sorodnem delovnem mestu (glede izobrazbe) določeno število let. Leta prakse, ki nadomeščajo zahtevano stopnjo izobrazbe, pa so v primeru s prejšnjim pravilnikom mnogo višja. Ta določila v pravilniku bodo prav gotovo v perspektivi močno vplivala na izboljšanje kadrovske strukture. Poleg osebnega dohodka na podlagi dela prejemajo delavci še dodatek na dobo skupne zaposlitve in zaposlitve v podjetju. Osnova za izračun dodatka je od delovne enote določena postavka za posamezno delovno mesto in naslednja tabela: Lela službe O) .o >N a 3 3 TU 'Z? •3 3-a J322 o ^ a vP oj O' N > os - <3.2 V, « S O c/3 £> TD -p rt .3 os n Nad 5 do 10 let 2 — Nad 10 do 15 let 3 1 Nad 15 do 20 let 4 2 Nad 20 do 25 let 6 2 Nad 25 let 7 3 Ako ima nekdo 11 let službe v podjetju, vseh službenih let pa ima 23, je odstotek dodatka 3 + + 2 = 5 %. Komisija za nagrajevanje meni, da je sedanji pravilnik mnogo bolj stimulativen kot prejšnji. Zato kaže, da bo sistem nagrajevanja, ki smo ga sedaj uvedli, veljal dalj časa. Na vsak način pa bomo morali posamezne določbe v pravilniku, ki morda sedaj niso pravilno postavljene, spreminjati. V bodoče nas torej čaka izpopolnjevanje pravilnika, ne pa menjanje celotnega sistema nagrajevanja, kakor smo doslej večkrat delali. OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA ČESTITAMO VSEM ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI Cenik del iavna zahvala Po novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov so za proizvodne DE uvedeni novi ceniki del. D E Vrednost proiz- vodnje po ceniku del 3.651,55 2.393,63 9.725,13 44.933,42 17.128,90 14.255,37 17.824,55 1.323,60 1.560,92 5.626,81 106.296,34 Obrat Kozina 20.269,20 Skupaj 245.013,12 Način izračunavanja osebnih dohodkov DE po ceniku je naslednji: 1. Na podlagi mesečne proizvodnje, ki jo posreduje obratov-no knjigovodstvo, se izračuna vrednost proizvodnje po ceniku del. 2. Izračun zaslužka delavcev se v prvi fazi izvrši po doseženem delu po odobrenih normah in priznanih rednih urah. Vrednost tega zaslužka se izraža v točkah. V število točk se ne štejejo državni prazniki, dopusti, dodatki za nadure, za nočno delo ter vsi ostali osebni dodatki. 3. Ko se razpolaga s temi dvojnimi podatki, t. j. vrednost proizvodnje po ceniku in doseženo število točk po izvršenem delu, se ugotovi dosežena vrednost točke, ki je lahko večja ali manjša od 1, kolikor je vrednost proizvodnje večja ali manjša od doseženega števila točk. 4. Izračun dejanskega zaslužka se izvrši tako, da se doseženo število točk pomnoži z doseženo vrednostjo točke. Temu se dodajo še vsi dodatki za dopuste, praznike, naduro in nočno delo ter osebni dodatki na službena leta. Ceniki del so izdelani na podlagi odobrenih normativov. Obratna režija, t. j. vodja DE, strojniki, vodje izmen ter administracija, ni zajeta v teh cenikih. Število točk se torej nanaša samo na proizvodne ure delavcev, ki so v direktni proizvodnji. V maju t. 1. so DE dosegle razmeroma nizko vrednost točke, razen zabojarne, litografije, juhe, proizvodov v prahu in skladišča vložene zelenjave. Glavni vzroki tako nizkemu doseganju so: — Slaba kvaliteta surovine: DE paradižnik je izdelala 198.513 kg marmelade iz izredno slabe pulpe, pri tem je dosegla dnevno kapaciteto 16 ton namesto 18, kot ie po normativu predvideno. Zato ima pravico, da se ji ta razlika prizna v naslednjem obračunu. Izračun osebnih dohodkov po ceniku del za mesec maj je pokazal naslednje rezultate: Vrednost točke za izračun končnega zaslužka 1,0307 0,9534 0,9863 0,8764 1,0005 0,8811 1,0285 0,9302 0,7583 1,0059 0,8929 0,8772 269.040,02 0,9107 — Nizka izkoriščenost delovne zmogljivosti: sem spadajo verjetno vse ostale DE, ker niso pravočasno poskrbele za polno zaposlitev svojih delavcev. V skoraj vseh teh primerih so za to utemeljeni vzroki izredno nizke proizvodnje. V tem mesecu je obračunana in izplačana vrednost točke 0,95 tudi tistim DE, ki te vrednosti niso dosegle po ceniku del. Ostalim DE, ki so to vrednost presegle, pa je izplačana dejansko dosežena vrednost točke. Poudarjamo, da so ceniki del izdelani na podlagi odobrenih normativov, zato bi morala vsaka DE v normalnih pogojih dela doseči vrednost točke 1. Ce se bo za posamezne cenike ugotovila bistvena napaka, se bodo v tem smislu popravili, ne morejo pa se prilagajati nenormalnim razmeram posameznih DE, kakor tudi ne nesmotrni razdelitvi dela po fazah dela ali delovnih mestih. LR Dne 26. junija letos je ob 5. uri popoldne nastal požar v skladišču paradižnika in embalaže v obratu Argo. Vzrok požara še ni znan, vendar se domneva, da je prišlo do tega zaradi samovžiga. Na^ znak sirene se je na kraju požara hitro zbrala številna množica, od katerih so se mnogi izkazali izredno požrtvovalni in tako s svojim reševanjem pripomogli, da se požar ni razširil. Po oceni komisije znaša škoda 5,769.000 starih din. Ves material je bil zavarovan. Ko je delavski svet obravnaval ta primer je sklenil, da se v našem glasilu izreče javna zahvala in priznanje za nesebično in požrtvovalno reševanje ob tej nesreči naslednjim tovarišem: Drago KLEPAČ Davorin REŠČIČ Mihael KOLENC Jože VRTOVEC Albin KREBELJ Ivan KREBELJ Albin BOŽIČ Marjan BOŽIČ Uroš LUTMAN Franc KLOBASA Branko HOMOVEC Jože PUHAR Peter BUDALA Ivan TULJAK Leopold BIZJAK Ante MAIKIč Jože BAJT Stanko FURLAN Mitja LOGAR Marjan STARC Vladimir LIČAN Gvido TREBEČ Silvo ŠIK Jože JAMŠEK Savo KAPELJ Riko RUDL Anton STANIČ Emil BIZJAK Cveto UDOVIČ Poklicni tovariši iz Avstrije med predstavniki Delamarisa Zaboj arna Sodarska Litografija Ploč. embalaža Juhe Paradižnik Proiz. v prahu Rafinacija Ribja moka Sklad, zelenjave Dosežene točke po izvrš. delu (z napot. iz d. DE) 3.542.50 2.510.50 9.860,25 51.271,11 17.119.71 16.178,52 17.330,10 1.422,84 2.058,21 5.593.71 119.046,37 23.106,20 Razdelitev odškodnine za ribolov v Jadranu Vsem nam je znano, da dobi Jugoslavija od italijanske vlade odškodnino za ribolov italijanskih ribičev v naših teritorialnih vodah. Ta odškodnina znaša okrog 800 milijonov lir na leto in je dohodek federacije. Zvezna skupščina je julija lansko leto sprejela zakon, s katerim je sredstva, dobljena kot odškodnino za ribolov v obalnem jugoslovanskem morju, prenesla na Jugoslovansko kmetijsko banko, ki naj bi pod ugodnimi pogoji dajala kredite delovnim organizacijam, ki se ukvarjajo z morskim ribolovom in konzerviranjem rib, za vlaganje v njihova osnovna in trajna obratna sredstva. Upali smo še, da bomo tako tudi mi dobili nekaj teh sredstev kot kredit, ki bi ga vložili za gradnjo hladilnice kakor tudi za modernizacijo ribiškega ladjevja. Vendar nas je zvezna skupščina »prijetno« presenetila, ko smo v 14. številki letošnjega Uradnega lista SFRJ z dne 6. aprila videli spremembo in dopolnitev zakona o uporabi odškodnine za gospodarski ribolov v obalnem morju Jugoslavije. Ta sprememba in dopolnitev je tako »malenkostna«, da je od celega prvotnega zakona, ki je imel 5 členov, ostal nespremenjen samo 1. odstavek prvega člena. Skratka, govorimo lahko o popolnoma novem zakonu tako s formalne kot vsebinske strani. Novi zakon namreč določa, da sredstva, ki jih dobi Jugoslavija za ribolov italijanskih ribičev v naših vodah, odstopa v celoti republiki Hrvatski in Crni gori. Delitev teh sredstev pa opravi Zvezni izvršni svet na predlog IS Hrvatske in IS Crne gore. Ta sredstva je razumljivo Zvezni izvršni svet tudi že razdelil, in sicer sredstva, dobljena do konca 1965. leta 84,53 % Hrvatski in 15,47 % Crni gori, sredstva od leta 1966 naprej pa se delijo 86,72 odstotka Hrvatski in 13,28 % Čr, ni gori. Tako Slovenija, čeprav ima tudi del Jadranskega morja, ni dobila nič in to kljub temu, da temeljni zakon o morskem ribištvu razglaša ribolovno morje Jugoslavije za enotno ribolovno območje. Niso nam znani nagibi, ki so vodili zvezno skunščino in zvezni izvršni svet k taki delitvi teh sredstev, vendar pa lahko menimo, da ta delitev ni pravična in da ie v nasnrotju z ustavnimi načeli. Clen 8. Ustave SFRJ določa: »Produkcijska sredstva in druga sredstva družbenega dela ter rudna in druga prirodna bogastva (podčrtal pisec) so družbena lastnina. Razpolaganje s posameznimi produkcijskimi sredstvi in dru- gimi stvarmi, ki so v družbeni lastnini, ter druge pravice na teh sredstvih in stvareh določa zakon v skladu z njihovo naravo in njihovim namenom«. Zakon o morskem ribištvu, ki prav na osnovi teh načel podrobneje določa pravice koriščenja morja, pa določa kot temeljno načelo, da je »ribolovno morje Jugoslavije enotno ribolovno območje«. Torej nihče nima pravice prisvajati si določenega dela morja oz. bogastva, ki je v njem, ker imajo vse naše delovne organizacije, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, enako pravico do koriščenja morja oz. do ribolova Vprašujemo se, s kakšno pravico torej zvezna skupščina deli ta sredstva republikam, ker so z izkoriščanjem morja po tujih ribičih prizadete vse naše delovne organizacije, ki se ukvarjajo z ribištvom, nikakor pa niso prizadete republike, da bi tako imele pravico do odškod- Med najvažnejše dejavnosti v organizaciji civilne zaščite sodi sanitetna služba, ki ima zelo važne naloge pri elementarnih ali drugih nesrečah, potresih, poplavah ali požarih. Pri teh nesrečah je v veliki meri odvisno, koliko s pomočjo drugih služb in z dobro organizirano sanitetno službo zmanjšamo število žrtev ali pa skrajšamo čas zdravljenja ranjencev. Poškodbe lahko nastanejo pri potresu ali požaru, poplavi, zastrup-ljenju z vodo ali hrano. Kolikšen bo obseg delovanja sanitetne službe v raznih elementarnih ali drugih nesrečah, je v veliki meri odvisno od naslednjega: — obseg in teža katastrofe, — vremenski in meteorološki faktorji (kdaj se je katastrofa zgodila: podnevi ali ponoči, poleti ali pozimi), — kakšni so bili preventivni ukrepi za zaščito pred nesrečo. V vseh primerih velja, da bo število žrtev tem manjše, čim popolnejši so bili preventivni ukrepi. — hitrost in učinkovitost pri organiziranem reševanju poškodovanih in pri odstranjevanju posledic katastrofe, — pripravljenost sanitetnega osebja, da v raznih primerih najhitreje reagira in nudi pomoč prebivalstvu. nine. Imamo za popolnoma pravilno in skladno z ustavo in s temeljnim zakonom o morskem ribištvu, da se ta sredstva odstopijo Jugoslovanski kmetijski banki, kot je bilo prvotno določeno, z enako pravico vseh delovnih organizacij, da se potegujejo za kredite za izključni namen pospeševanja morskega ribištva. Menimo, da sta bila s tem zakonom kršena ustava in temeljni zakon o morskem ribištvu, prav tako pa tudi enakopravnost delovnih organizacij, saj so s tem izključene delovne organizacije Slovenije, ki se ukvarjajo z morskim ribištvom, od vsake možnosti, da bi dobile kredite za razvoj ribištva. Posebno pa je s tem prizadeto naše podjetje, ki je edino ribiško podjetje v Jugoslaviji, ki sedaj ne more dobiti kreditev iz teh sredstev. IR Naloge sanitetne službe: — izvaja potrebne priprave, preventivne in operativne ukrepe s tem, da se usposablja za delovanje v miru, v primeru večjih elementarnih nesreč in v vojni, — organizira in izvaja vzgojo kadra sanitetne službe in drugih služb civilne zaščite, — za nudenje prve pomoči, samopomoči usposablja vse zaposlene, — pripravlja plane za organizacijo nudenja prve pomoči v raznih primerih, — nudi prvo pomoč ponesrečenim, evakuira poškodovane do posta ie prve pomoči oziroma do kirurške postaje. — sodeluje z RBH (radio-bio-loško-kemijsko) službo pri razkuževanju nepoškodovanih oseb, — opravlja zdravstveno kontrolo pitne vode, prehrambenih artiklov zaradi možnosti RBH-kontaminacije (okuževanja) in kontrolira izvajanje zaščitnih ukrepov, — vodi zdravstveno kontrolo organizacije terena, pokopavanje mrtvih in drugo, — izvaja ukrepe za odkrivanje, preprečevanje in omejevanje epidemij in drugo. Toliko o nalogah in dolžnostih sanitetne službe civilne zaščite. Obseg dela v raznih primerih je še večji, tu so navedene le najvažnejše naloge te službe. 2arko Višnjič Organizacija industrijske civilne zaščite, naloge sanitarne službe ŠE ENA ŽRTEV JE PADLA Prve jesenske barve so pobarvale gozdna pobočja hribov v Podgorski dolini. Nekje v ozadju so temnela pobočja Nanosa. Na videz je bilo mimo, sonce je prijazno grelo. Bil je topel zgod-njejesenski dan. V gozdovih po hribih je bilo vroče. Neprestano so se razlegali streli. Na Nanosu in v Podgorski dolini se je poleti in jeseni 1943. leta nahajala Šercerjeva brigada. Moj oče in prijatelj Drejc iz Stu-denega sta imela nalogo, da se prebijeta preko Šmihela, Landola in Stran do vznožja Nanosa in tu oddasta pošto za vodstvo brigade, ki je bila nekje v nanoških gozdovih. Oče je skril pošto v čevelj. Pot je bila dolga štiri ure. Treba se je bilo prebiti skozi nemške zasede. Že tedaj, ko sta zapustila vas, sta naletela na nemško patruljo. Oče in Drejc sta imela na ramah grablje, da bi lažje preslepila Nemce. Patrulja ju je mirno pustila mimo. V Bukovju sta grablje odložila in v mraku nadaljevala pot proti Šmihelu. Prečkala sta prve puste gmajne. Tu in tam se je med skalami vzpenjalo pritlikavo grmičevje. Komaj pet minut sta hodila, ko so jima nad glavama nenadoma zabrenčale nemške svinčenke. Skočila sta med skale in bodeče grmičevje. Toda bilo je prepozno. Krogla je Dreica ranila v nogo. Oče ga je zvlekel v votlino med dve skali. Potuhnila sta sc pred Nemci, ki so odšli kakih sto metrov proč od njiju in jima sledili, čeprav v nepravi smeri. Dreic se je moral s silo premagovati, da ni elasno stokal. Pot mu je v mrzlih kap-1 iah stal na čelu. Oče je raztrgal srajco in mu za silo obvezal rano, ki je hudo krvavela. Treba ^a bo spraviti v vas, samo kako. Najprej se je oče splazil do prve hiše in se prepričal, da v bližini ni Nemcev. Nato je potrkal na temna okna. Gospodar ie bil nripravljen sprejeti ranjenca. Zmračilo se ie. Jasno nebo se ie pričelo temniti. Iznad Nanosa je veter podil temne oblake. Gospodar in oče sta ranjenca s težavo spravila do hiše. Pri tem sta skrbno pazila, da ne bi za seboj puščala krvavih sledov, gospodinja pa je z vedrom vode sprala kaplie krvi s skal. V kuhinji so r»a obvezali. Kam nai ga spravijo? Za prvo silo so ga skrili na podstrešje. Komaj ie bil ranjenec na varnem, so zvedeli Nemci, rln ie ranienec v bližini. V ku-Itinii so bili vidni sledovi krvi, Nemci na utegneio vsak čas stopiti v kuhinjo. Gospodinji je šinila v glavo rešMnn misel: »Sobota ie.« je dejala. Brž je polila vedro vode in pričela ribati najprej krvave madeže. Oče in gospodar sta brisala. Ko je bilo zribane pol kuhinje, so vstopili (NAGRAJENA ŠOLSKA NALOGA) O Zopet so se za nekaj časa zaprla šolska^ vrata, kar za mnoge pomeni važno prelomnico v življenju. Za vse, ki so z uspehom zaključili osmi razred osnovne šole, je to prijeten napredek in bodo lahko nadaljevali izobraževanje na srednjih in njim enakih šolah. Letos je na osemletki v Izoli uspešno zaključilo osmi razred 73 učencev, poleg teh ima v tem razredu 32 učencev popravne izpite. Vsi pa niso prišli do osmega razreda in mnogim poteče osemletno šolanje v nižjih razredih. Tako imamo v sedmem razredu 28 otrok, ki hodijo v šolo oserh let, v šestem razredu 27, v petem razredu 4, eden pa konča osemletno šolanje v četrtem razredu. Res, da ne bodo vsi, ki niso prišli do osmega razreda, zapustili šole in bo večina nadaljevala šolanje na osemletki, škoda pa je za vsakogar, ki bo stopil v življenje z nepopolno osemletko. Nemci. Poizvedovali so po partizanih in vprašali očeta, kdo je. Rekel je, da so to njegovi sorodniki in da jim pomaga pri delu. Nato so odšli. Drugi dan so Drejca prepeljali v partizansko bolnišnico. Stanje pa se mu je slabšalo. Noga se je zastrupila. Poznega jesenskega dne je gledal skozi okno barake na debla smrek. Čutil je, da bo umrl. Skozi temno zaveso smrek je slutil: pobarvane krošnje dreves, prvo odpadlo listje, prazna pota. Bil je še mlad, rad bi še živel. Hudo mu je bilo, da ne bo dočakal svobode. V jesenski tišini bo moral umreti v nesvobodni domovini. Toda vedel je, da bo gotovo zasijal dan, ko bosta njegov rod in dom svobodna. Hudo mu je bilo pri srcu, ko je pomislil na ženo in otroka. Rad bi še enkrat videl njegove svetle, smejoče se otroške oči. Počasi se je vse izgubljalo. Zadnja sončna luč je oblivala temne vrhove smrek. Preko gozdnih globač je zavel pust jesenski veter in nosil s seboj smrt. Drejc je strmel v temno tihoto mraka. Oči so strmele nekam daleč, odrevenele, že rahlo posinje-le ustnice so bile na pol odprte v smehu. Mislil je, da poljublja sina. V široko odprtih očeh so se poigrali zadnji žarki večerne zarje, njihov življenjski blesk pa je ugašal. Jesenski veter se je vse močneje zaganjal v črne smreke in majal okna barake. Ivanka Gerželj Gostinska šola Izola Po dosedanjih predvidevanjih bo šlo 40 otrok, ki so zaključili osemletko, naprej v srednje šole, največ v gimnazijo, potem v ekonomsko, pomorsko, šolski center kovinskih strok, tehniško srednjo šolo, šolo za oblikovanje, itd. Komisija za poklicno usmerjanje pri tukajšnji šoli je med šolskim letom organizirala več predavanj in posvetovanj s starši in skušala najti za vsakega mladinca najbolj ustrezen poklic. V ta namen so bili tudi vsi otroci testirani na zavodu za zaposlovanje v Kopru, kjer so strokovnjaki ugotavljali inteligenčnost, sposobnost, interes ipd. Pri vsem prizadevanju šole in komisije, kako bi mladini našli najprimernejši poklic, pa je žal premajhno sodelovanje staršev. Vseh predavanj in posvetovanj se je udeležilo le 33 staršev, na posamezni posvet jih je prišlo 17, kar kaže mnogo premajhno skrb spričo tako važne odločitve, kot je izbira poklica. Kam po končani šoli? Nagradna križanka 2 3 4 5 12 14 16 22 20 23 SSSS 24 ■■■■ 2« ; j 27 j 11 ! 30 IS 32 9 10 11 »S • 18 21 31 133 25 28 29 34 36 VODORAVNO: 1. prvi predsednik slovenske vlade, 7. slovenski pisatelj, 12. aeroplani, 13. kraj pri Lovranu, 14. priimek in ime narodnega heroja, doma iz Vrhpolja pri Gorici, 16. ime za kos mesa, 17. mesto v državi Wyo-ming (ZDA), 19. ruska reka, ki se izliva v Ladoško jezero, 20. rojstni kraj komandanta Staneta (Franca Rozmana), 22. inicialki nekoga iz splošnega sektorja, 23. kraj na Dolenjskem, kjer je župnik z radijsko postajo obveščal okupatorja o gibanju partizanov, 24. največji italijanski pesnik, 25. števnik, 26. glavno mesto istoimenske pokrajine na Javi, 28. visok uradnik v stari šparti, 30. puščava v Libiji, 31. tovor, obremenitev, 32. slovenski narodni heroj, doma iz Dolnje Otlice, 34. shramba za seno, 35. kraj ob Soči, 36. jezero v SZ, 37. upor, punt. NAVPIČNO: 1. ladijski tovor, 2. kraj, kjer je bilo v bivši Ju- Krvodajalske V sodobni zdravstveni službi postaja potreba ko krvi, ki je nenadomestljiva, vedno večja. V naši republiki je znašala poraba krvi za eno bolniško posteljo 1,17, v modernih bolnicah pa so je porabili v istem obdobju 1,5 do 2 litra. Zaradi naraščajočih potreb po krvi moramo v naši občini stremeti za tem, da bi bilo letos med prostovoljnimi krvodajalci 20 % zaposlenih občanov. Letos bo odvzem krvi na transfuzijski postaji v Izoli: 1., 5., 8., 12., 15., 19., 22., 26., 27., 29. julija, 30. avgusta, 2., 6., 9., 13., 16., 20., 23., 27. in 30. sep- 35 37 goslaviji taborišče za revolucionarje, 3. divjačina, 4. grob, neotesan, 5. kljubovanje (srbohrv.), 6. bula, izpuščaj, 7. pokrajina v Nemčiji, znana po premogu, 8. nevarne (srbohrv.), 9. ribiška potrebščina (množina), 10. ricinus (okrajšava), 11. sosedni črki, 15. puška na kresilni kamen flint, 18. simbol za železo, 20. vrsta sredozemskega borovca, ki raste tudi v Izoli, 21. mesto, v katerem je bilo prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilne-a sveta, 23. prebivalka Havajev, 4. nemško ime za poljsko pokrajino Gdansk, 25. partizansko ime nar. heroja Ivana Kovačiča (češka pištola), 26. simbol za barij, 27. francoski filozof, zgodovinar in teoretik naturalizma (Hip-polyte), 28. tuje moško ime, 29. napiši Rezea, 31. jeza, srd (srbohrv.) 32. del imena odstavljenega alžirskega premiera, 33. K. d. v., 34. osebni zaimek. Rešitev pošljite na uredništvo do 20. julija 1966. akcije v Izoli tembra, t. j. vsak torek in petek z izjemo srede, dne 27. 7., pred počitnicami transfuzijske postaje. Za odvzem krvi večjim skupinam se organizacija lahko dogovori s transfuzijsko postajo tudi za druge dneve in ure. Glede na to, da je organizacija Rdečega križa Izola dolžna ob določenih dneh zagotoviti transfuzijski postaji Izola prihod skupin po 40 krvodajalcev, priporočamo, da delovne organizacije pristopijo k izvedbi akcije. Tovariško vas pozdravljamo v popolnem prepričanju o skupnem sodelovanju! Persanalne vesti V mesecu maju je iz raznih vzrokov zapustilo podjetje 13 delavcev, od tega 7 žena. Podjetje so zapustili: ZARADI UPOKOJITVE: Emilio Pustetta iz DE vzdrževanje in energetika Marija Furlan iz DE upravnih služb Jadre Perkovič iz DE ribolov ZARADI SPORAZUMNE RAZREŠITVE: Lino Tul iz DE predelava rib in predjedi Ernesta Horvat iz DE predelava rib in predjedi Ana Mihalič iz DE predelava slane ribe Kozina Marta Škerjanc iz DE predelava slane ribe Kozina Jelena Mihocek iz DE skladišče gotovih izdelkov Elda Špeh iz DE skladišče gotovih izdelkov Gabrijel Lozej iz DE avtotrans-port Edvard štibelj iz DE vzdrževanje in energetika Ivan Kastelič iz DE upravne službe ZARADI SMRTI: Jolanda Tinelli iz DE predelava rib in predjedi V maju je sklenilo delovno razmerje s kombinatom 11 delavcev, od tega ena žena. Novosprejeti so bili razporejeni v naslednje delovne enote: RIBOLOV: Anton Grbac Viatko Pernič Marjan Zovič Ivan Perkovič Mile Cvitkovič Stanislav Pavšič Mario Dagri PREDELAVA RIB IN PREDJEDI: Fumica Tul UPRAVNE SLUŽBE: Mitja Vidrih (dosedanji štipendist) Andrej Jaušovec VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA: Boris čok (vajenec) Kolektivu kombinata »DELAMARIS« Izola ZAHVALA Ob prerani izgubi drage žene Angele TINELLI-Jolande sc najlepše zahvaljujem za izkazano pomoč in pozornost. Iskrena hvala vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Žalujoči mož Vittorio Tinelli