Ljudski shod v Crorici. Javni ljudski sbod, ki ga je priredilo v nedeljo, dne 9. m. m., predpoldne na Catterinijevem vrtu akad. ferijalno društvo ,,Adrija", se je obneael v vaakem oziru izvrstno. Bilo je navzočih gotovo nad 1500 oseb iz vseh slojev slovenskega ljudatva. Izmed duhovščine se je udeležil shoda samo peanik Simon Gregorčič, kar alabo karakterizuje goriako klerikalno duhovščino. Bil je ta ahod rea lepa manifeatacija našega Ijudstva, borečega se za svoje pravice, ki ao mu sicer na papirju zajamčene, a ae mu v praksi odrekajo vedno in povaod, kakor da bi bili Slovenci res aamo zato na svetu, da delamo tlako drugim narodom, ki nas izkoriščajo pri vsaki možni priliki za svoje aebične namene. Slovenci ne le da moramo biti hud boj proti svojim drugorodnim sosedom, zapoatavljeni amo tudi pri vsaki priliki od onih činiteljev, ki so zato poatavljeni, da čuvajo nad izvršbo obstoječih zakonov. Ti činitelji, ki so namreč vladni organi, ravnajo z nami vedno tako, kakor da bi bili Slovenci brezpraven narod, za katere nimajo avstrijski zakoni nobenega pomena. Da tako ravnanje boli ter zbuja v čutečih mladih srcih ogorčenje, je popolnoma umljivo, kakor je tudi popolnoma umljivo, da dajo ta mlada srca duška svoji ogorčenosti na razne načine in pri raznih prilikah. Tako je priredila tudi naša akademična mladina, zbrana v akademičnem ferijalnem društvu nAdrija" v nedeljo javen ljudski ahod, da da na njem duška svoji ogorčenosti ter da razodene širnim slojem našega ljudstva, kaka nebovpijoča krivica ae godi slovenskemu narodu 8 tem, da se mu zapira pot do izobrazbe, ki je edina podlaga ne samo boljše bodočnoati, ampak ki je tudi prvi pogoj narodnega obstanka. Dočim se nudi drugim narodom naše države, posebno pa priviligiranim Nemcem in Italijanom, vsaka prilika, da apopolnijo svojo izobrazbo se kratijo Slovencem tudi najprimitivnejše pravice, in zdi ae, da smo v očeh naše vlade le zato na 8yetu, da plačujemo davek ter da prelivamo kri, ko napade državo kak sovražnik. Tega pa ne smemo ve8 trpeti, ter je že akrajni 5as, da nastopimo složno proti takemu poatopanju ter da odlo.no zahtevamo pravic, ki nam gredo po prirodnem zakonu in pa po zakonih, veljavnih v naši državi. Kakor rečeno, je prvi pogoj k boljši bodočnosti izobrazba. Ta pa mora biti uspešna in popolna le na podlagi materinega jezika. Pripomočki za tako izobrazbo pa so dobre ljudske in srednje šole in naposled vspučilišče. In ravno z ozirom na to je priredilo akademično ferijalno društvo -Adrija" svoj prvi javni ljudaki ghod, na katerega dnevni red je postavilo razpravo o alovenski mestni ljudski šoli v Gorici, o slovenaki gimnaziji v Gorici in o slovenskem vseu.ilišču v Ljubljani. Shod je otvoril dosedanji predsednik drustva stud. med1 g. Reja. Pozdravivši na shodu navzoče v prearčnih besedah je predlagal, naj ae izvoli z vzklikom za predsednika shoda dornberški nadučitelj g. Križman, kar se je zgodilo brez ugovora. Ko je tudi g. Križman v kratkih besedah označil pomen sboda ter pozdravil narzoče dame in gospode in sploh vse, je dal besedo atud. phil. g. Ipavcu, ki je govoril k prvi točki dnevnega reda, namreč o slovenaki mestni ljudaki šoli v Gorici. K drugi toeki dnevnega reda, namreS o alovenski gimnaziji, je govoril atud. jnr. g. Vošnjak. K tretji točki glede slovenakega vseučilišča v Ljubljani je izborno govoril stud. jur. g. Pavliček. S tem je bil dnevni red javnega shoda končan. Na predsednikovo vprašanje, ako se ae kdo oglaai k besedi in ako miali kdo staviti kake reaolucije, je nastopil atud. jur. g. Cigoj, ki je predlagal sledeSe štiri resolucije a primernimi dodatki, in sicer: I. Goriški Slovenci, zbrani 9. avgusta 1903. na Ijudakem sbodu v Gorici, protestujemu odločno proti bagateliznjožemu šikanoznemu poatopanju občinskega sveta goriškega v zadevi slovenake ljudske šole, katero pravično rešitev brezobzirno zavlačuje od leta do leta. V imenu humanitete, kulture in zakona zahtevamo, da se omogoci otrokom slovenskih davkoplačevalcev v mestni občini goriški pot do elementarne šolske izobrazbe. Pozivljamo tudi visoko c. kr. vlado, da, izvršujoč sankcijonirane državne zakone, pokaže iato energijo v Gorici v prilog Slovencem, kakrano kaže vedno in povaod v prilog Nemcem in Italijanom. II. Goriški Slovenci, zbrani na ljudskem shodu v Gorici dne 9. avgusta 1903., zahtevamo najodločneje, da se končno izvrši člen XIX. osnovnega državnega zakona o državljanakih pravicab tudi v prilog Slovencem na Goriakem, ter pozivljamo vis. c. kr. naučno ministrstvo, da vendar enkrat ugodi stari opravičeni zahtevi slovenskega prebivalstva na Goriškem in realizuje čimprej višjo gimnazijo v mestu Gorici s slovenakim učnim jezikom. Odpravi naj se enkrat stara krivica, da je učni jezik goriškega gimnazija nemški, ki niti deželni jezik ni in ki je v prvi vrati kriv kričečih neuapebov te gimnazije. III. Goriški Slovenci, zbrani na ljudakem skodu v Gorici dne 9. avgusta 1903., se pridružejemo manifestacijam in zahtevam po alovenski univerzi v Ljubljani, katero amatramo kot neobhodno potrebno za kulturni razvoj alovenskega naroda. IV. Goriški Slovenci, zbrani na ljudskem ahodu v Gorici dne 9. avgusta 1903., pozivljamo slovenske poslance, da vedno in povsod z vso vnemo in odločnestjo zastopajo v prvih treh reaolucijah navedene zahteve. Prva resolucija naj se odpošlje: mestnemu svetu v Gorici, c. kr. namestništvu v Tratu, I., II. in III. c. kr. ministrstvu za nauk in bogo.astje na Dunaju. Vse štiri resolucije slovenskim deželnim in državnim poslancem goriškim, slovanski zvezi poslancev na Danaju, klubu nar.-naprednih alov. poslancev na Dunaju. Predaednik je stavil reaolucije a pristavki na glasovanje in na shodu navzoči so jih sprejeli soglasuo z velikim navdušenjem.