nnnnnHHnn

g&B&mam
Konferenca ZK REK
Prejšnji petek, 5. marca, je bila volilna seja konference organizacije Zveze komunistov Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Na seji so med drugim spregovorili o idejnopoli-tični in akcijski vlogi komunistov Rudarskoelektroener-getskega kombinata Velenje. Razpravljavci so posebej opozorili na naloge, ki izhajajo iz gradiva in sklepov 5.
seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, spregovorili pa so tudi o problemih, ki jih povzroča fluktuacija, o stanovanjski izgradnji in težavah, pa o gradnji objektov za varstvo in vzgojo otrok. Se posebej so podčrtali nujnost večjega vključevanja komunistov v razreševanje problemov oziroma sploh v delo v krajevnih skupnostih.
Konferenca Organizacije Zveze komunistov Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je na zadnji seji sprejela nov sklep o organiziranju in delovanju članov ZK ter izvolila nove organe. Za sekretaija komiteja konference organizacije Zveze komunistov Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je bil znova izvoljen Ivo Drev. Podrobno poročamo na notranjih straneh.
12. marca - Leto XII. - št. 10 (319) - Cena 2 din Glavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Stane Vovk
Marksistična knjižnica v TGO »Gorenje«
TovarniSki komite Zveze komunistov Tovarne gospodinjske opreme „Goremje" Velenje je na svoji zadnji seji, ko je obravnaval predlog družbenega dogovora o družbeni samozaščiti ter stanje družbene samozaščit e v delovni organizaciji, sklenil, da ustanovi marksistično knjižnico.
Marksistična knjižnica bi delovala za potrebe vseh organizacijskih oblik Zveze komunistov ter drugih družbenopolitičnih organizacij v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje. Pri založbi „Komu-nist v Ljubljani so naročili za marksistično knjižnico 160 novih knjig.
_
NA ZADNJI SEJI SO DELEGATI
Odložili sprejem družbenega dogovora o razporejanju dohodka
Pretekli petek so se v Velenju sešli na skupno sejo vsi trije zbori velenjske občinske skupščine. Seja je bila zelo pestra, saj ni bilo točke dnevnega reda, o kateri ne bi bilo razpravljalo vsak nekaj delegatov. K temu so seveda največ prispevala izredno pomembna vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, med katerimi je bilo vsekakor osrednje obravnava družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini v letu 1976.
Zato ni čudno, če so se delegati razšli šele po dobrih sedmih urah. Zadnja seja delegatov velenjske občinske skupščine pa je opozorila tudi na to, da delegatski sistem še vedno ni zaživel v pravem pomenu besede. Iz razprav nekaterih posameznikov, je bilo namreč moč sklepati, da o gradivu za skupščino še vedno ne razpravljajo vse delegacije; zato tudi stališča, ki jih nekateri delegati posredujejo na skupščini niso mnenje celotne delegacije, ampak nemalokrat le mnenje nekaterih skupin. Poleg tega se mnogi delegati še ne zavedajo, da s tem, ko sedijo na seji, njihova vloga še ni končana, ampak je enako če ne še bolj pomembno njihovo povratno obveščanje sredine, iz katere izhajajo.
Po obsežni pa tudi kritični obravnavi družbenega dogovora so se delegati na predlog pred-
sedstva skupščine odločili, da sprejem tega pomembnega dokumenta odložijo. Predvidoma ga bodo sprejeli na naslednji skupščini, ki bo še ta mesec.
Stališča posameznih delegatov so se glede družbenega dogovora precej razhajala, pokazalo pa se je tudi, da o njem niso temeljito razpravljale vse delegacije.
Sicer pa je bilo v razpravi o družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v velenjski občini v letošnjem letu največ pripomb na 23. in 24. člen, ki določata po kakšnem ključu naj bi temeljne in druge organizacije združenega dela prispevale sredstva za delno financiranje gradnje objektov interesnih skupnosti. Delegati so se v razpravi zavzemali, da je treba vsekakor storiti vse, da1 zgradimo nove šole, in vrtce, v zvezi z galerijo, ki naj bi služila še v
druge namene, pa so poudarjali, da bi njeno gradnjo odložili in dali prednost gradnji čistilne naprave za odpadne vode (ko-lektor) ali pa za izgradnjo objekta za vzgojo in izobraževanje.
Precej kritičnih pripomb je bilo na seji izrečenih tudi na predlog družbenega dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976. Nerazumljivo je namreč, da je velenjska občina po ustvarjenem dohodku na enajstem mestu v Sloveniji, po solidarnosti na drugem, po dovoljeni porabi pa čisto na repu na 52. mestu. V zvezi s tem so se delegati zavzeli, da je treba začeti odločno družbenopolitično akcijo za spremembo kriterijev, na podlagi katerih se določa dovoljena poraba v posamezni občini.
iHK
Izvršni svet so pooblastili da podpiše dogovor o splošni porabi v občinah za letošnje leto s tem, da si mora prizadevati, da se te stvari še letos uredijo.
V nadaljevanju petkove seje so delegati poslušali tudi poročilo o delu izvršnega sveta v lanskem letu in v zvezi s tem predlagali, da bi v prihodnje
razmislili o drugačni sestavi sveta. Sprejeli so tudi več odlokov: o urbanističnem redu v občini, o prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve spremembe kulture zemljišč na določenih območjih občine, odlok o tem, za katere posege v prostoru in pomožne objekte je še potrebno lokacijsko dovoljenje, o urejanju, vzdrževanju ter varstvu zelenih površin, o javnem redu in miru ter komunalni ureditvi, sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, ki v občini opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in odločbo o ugotovitvi, da je pridobivanje premoga REK Velenje na območju Družmirja in delu Pesja v splošnem interesu. Sprejeli pa so tudi predlog družbenega dogovora o uresničevanju srednjeročnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja SR Slovenije do leta 1980 na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja.
V zvezi z odgovori na delegatska vprašanja so se delegati odločili, da je dovolj, če so objavljeni sproti v Našem času.
V VELENJU
Tisoče zadovoljnih žena
Ob letošnjem 8. marcu, mednarodnemu prazniku žensk je tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje
Na osrednji proslavi ob letošnjem prazniku žena je govorila delavka Gorenja Anica Kristan.
lih proslav si še želimo ..
pripravila resnično zelo lepo kulturno-zabavno prireditev za vse zaposlene žene velenjske občine. Vse svoje delavke in tovarišice iz drugih delovnih organizacij je v soboto povabila v lepo okrašeno novo velenjsko dvorano in jim pod geslom »Ničesar brez tebe, nič mimo tebe" resnično zelo lep program,
ki je trajal skoraj tri ure.
Okrog 5000 tovarišicam je najprej spregovoril in jim čestital za praznik Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje.
O vlogi in pomenu praznovanja 8. marca, mednarodnega praznika žensk je spregovorila Anica Kristan, delavka TGO Gorenje Velenje iz TOZD hladilna tehnika in delegatka zbora združenega dela skupščine SR Slovenije ter članica komiteja občinske konference ZKS Velenje.
V kulturno-zabavnem delu so nastopili koroški akademski oktet, pevski zbor z osnovne šole Miha Pintar Toledo Velenje, New sving kvartet iz Celja, Šaleška folklorna skupina, satirični kabaret Metla, ansambel Echo 5 in Tereza Keso-vija.
Prireditev je obiskovalke izredno navdušila. Besede: „Bilo je čudovito," ki smo jih ob koncu slišali na vsakem koraku, so najlepše priznanje organizatorjem. Prav bi bilo, da bi pobudi Gorenja v prihodnje sledili tudi drugi delovni kolektivi.
Nova organiziranost ZIP »Gorenje«
V kratkem bo pripravljen osnutek za novo organiziranost sestavljene organizacije združenega dela Združena industrijska podjetja „Gorenje" Velenje. Tako bo dana možnost, da bodo organizacije in člani Zveze komunistov v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje hitreje uresničevali naloge, ki so si jih zapisali v akcijski program, sprejet na 2. seji konference Organizacije Zveze komunistov Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje.
O nujnosti nove samoupravne organiziranosti znotraj Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje so razpravljali na več sejah tovarniškega komiteja ZK. Podobno kot že nekajkrat poprej so tudi na nedavni seji ugotovili in opozorili, da je treba hkrati z vzpostavljanjem novih odnosov v okviru sestavljene organizacije združenega dela Združena industrijska podjetja „Gorenje Velenje utrditi samoupravno organiziranost in odnose tudi med temeljnimi organizacijami združenega dela v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje", prav tako pa še znotraj temeljnih organizacij združenega dela. Zlasti izstopa potreba po rešitvi nekaterih vprašanj v zvezi z informacijskim sistemom ter dohodkovnimi odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela ter med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb.
Priprava izhodišč za nov organizacijski model sestavljene organizacije združenega dela Združena industrijska podjetja „Goienje' Velenje je nekoliko kasnila. Upoštevati pa je treba, da gre za oblikovanje povsem novih odnosov, tako znotraj posameznih
temeljnih organizacij združenega dela, pa	v Tovarni gospodinjske
opreme „Gorenje" Velenje ter v okviru	Združenih industrijskih
podjetij „Gorenje" Velenje. Tem novim	odnosom pa bo treba prilagoditi tudi samoupravne splošne akte.
Omeniti velja, da so bila med sestavo predloga novega organizacijskega modela pripravljena podrobna izhodišča za novo organiziranost zunanje trgovine. Sprejet je bil tudi že okvirni dogovor o organiziranju tehničnega razvoja, prav tako pa tudi konstrukcije itd.
Sredi marca bodo družbenopolitične organizacije znotraj Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje po vsej verjetnosti, že lahko z idejnih izhodišč ocenjevale novi organizacijski predlog. Sicer pa računajo, da bodo sestavljeno organizacijo združenega dela Združena industrijska podjetja „Gorenje" Velenje oblikovali na novih osnovah v drugi polovici meseca maja.
Razprava o predlaganih rešitvah in predlogih dokumentov pa bo morala biti kar najširša, da bi delovni ljudje resnično lahko dojeli smisel in pomen nove organiziranosti. Pričakovati je mogoče, da bo predlo« za novo organiziranost Združenih industrijskih podjetij »Gorenje' Velenje, ki je bil pripravljen ob upoštevanju ustavnih načel, verjetno doživel še nekatere spremembe, posebej še potem, ko bo objavljen osnutek zakona o združenem delu za javno razpravo.
ZADNjEDNI
PO SVETU.

•	Predsednik Tito odpotoval
v Mehiko, Panamo in Venezuelo
Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je odpotoval v Mehiko, Venezuelo in Panamo, prijateljske države, s katerimi Jugoslavija že dolgo časa sodeluje.
Potovanje predsednika republike ima poseben pomen zaradi trenutka, v katerem se začenja. Tega na eni strani označujejo nekatera žarišča napetosti, še vedno prisotne težnje po prisili in nadvladi, še vedno veljavna določila sedanjega nepravičnega mednarodnega ekonomskega sistema ter hkrati napori neuvrščenih, da bi se Vsemu temu zoperstavili s še odločnejšo in enotnejšo akcijo.
To se bo zgodilo na peti konferenci neuvrščenih na vrhu, ki bo avgusta v Colombu in za katero so se priprave že začele.
Dobršen del pogovorov predsednika Tita in njegovih gostiteljev bo posvečen prav temu, pa čeprav bodo seveda omenjali tudi druga pomembna mednarodna politična in ekonomska vprašanja.
Tisk dežel, ki jih bo obiskal predsednik Tito, že več dni objavlja obširnejše sestavke o naši deželi in posebej o osebnosti jugoslovanskega predsednika. Predsednik Tito je pred odhodom sprejel tudi komentatorja mehiške televizije in orisal sedanji trenutek mednarodnih odnosov ter napore in prizadevanja neuvrščenih, da bi zagotovili trajen in predvsem pravičen mir.
•	Costro končal obisk
Pred tem je končal pri nas prijateljski in delovni obisk generalni sekretar komunistične partije Kube in predsednik kubanske vlade Fidel Castro, ki se je mudil pri nas na povabilo predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita.
Državnika sta s svojimi sodelavci izmenjala mnenja o dvostranskih odnosih in mednarodnih vprašanjih, pri čemer sta ugotovila, da se prvi razvijajo dobro, pri čemer ekonomski zaostajajo, in da je delež neuvrščenih pri oblikovanju boljših mednarodnih odnosov vse večji ter pomembnejši.
•	Končan
25. kongres KP SZ
V	Moskvi se je z izvolitvijo osrednjih partijskih organov (Leonid .Brežnjev je znova generalni sekretar komunistične partije) končal petindvajseti kongres sovjetskih komunistov.
Kongres je po pričakovanju potrdil dosedanjo usmeritev, kar velja tako za notranjepolitično kot za zunanjepolitično področje. Za slednje torej velja, da bo osrednja postavka sovjetske zunanje politike še vedno de-tente, popuščanje napetosti.
Politbiro ni doživel pomembnejših sprememb, kar po svoje potrjuje prepričanje, da ni mogoče pričakovati pomembnejših novosti v dejavnosti in stališčih sovjetskih komunistov v naslednjih nekaj letih.
•	Španija: napetost, nemiri
Španija plava v vrtincu tesnobne napetosti, ki se nikakor ne poleže, odkar so pred dnevi policisti ubili štiri, ranili pa več deset demonstrantov.
V	baskovski provinci stavka okoli 200.000 delavcev, ki s tem protestirajo proti surovosti policije, hkrati pa terjajo tudi več demokracije nasploh.
V	mestu Bilbau je morala policija uporabiti solzilec, da je razgnala demonstrante. Tem so se v nekaterih drugih španskih mestih pridružili še študentje.
Vse to je kajpak izraz globokega nezadovoljstva španskih množic s prepočasnim razvojem demokracije po smrti diktatorja Franca. Ukrepi, ki jih sprejema nova vlada, so sicer vnesli v španski vsakdan nekaj več upanja, toda še vedno ne toliko, da bi iahko spremembe, ki jih Španija potrebuje in si jih Španci žele, lahko kaj kmalu uveljavili.
• Prekinitev diplomatskih odnosov
Odnosi med Mavretanijo in Marokom na eni in Alžirijo na drugi strani se čedalje bolj zaostrujejo zaradi Španske Sahare. Tako so Mavretanija, Maroko in Alžirija prekinile diplomatske odnose, potem ko je slednja priznala vlado odporniškega gibanja Polisario.

.IN DOMOVINI
ZAPOSLITEV - Tri hotel-sko-turistična podjetja iz Poreča in Vrsarja (Plava laguna, Riviera in Anita), ki delujejo na področju občine Poreč in v nekaterih mestih v notranjosti istrskega polotoka, bodo v letošnji turistični sezoni zaposlila skupaj 2.300 sezonskih delavcev. Približno 1.300 sezonskih „belih bluz" bodo zagotovili z območja Istre, medtem ko bodo drugih 1.000 delavcev skušali dobiti iz-notranjosti naše dežele.
ZDRAVILA - Vpliv zakona o prometu z zdravili, se bo verjetno razširil na vse izdelke, ki jim pripisujejo zdravilne lastnosti (sredstva za zobno tehniko, za dezinfekcijo, radioaktivne izotope in mineralne vode). To je ena od novosti, ki jih predvideva predlog za sprejem zakona o prometu z zdravili. Načrt novega zakona predvideva, da je treba vsako zdravilo domače in tuje proizvodnje, preden gre v prodajo, preučiti laboratorijsko in klinično. Da bi dosegli čim večjo zanesljivost glede kvalitete zdravil, predlagajo, da bi sistematično kontrolirali vsako serijo izdelanih zdravil, preden bi jih začeli prodajati
POCENITEV - Tovarna elektronskih naprav „Digitron" iz Buj, je znižala cene svojim žepnim elektronskim računalnikom za 45 odstotkov. Po znižanih cenah bo žepni računalnik mogoče kupiti za 845 do 1.250
dinarjev, odvisno od tipa računalnika. Od 8. marca do 8. aprila pa je ob 5-letnici tovarne le-ta
znižala cene namiznim računalnikom za 10 odstotkov. Računalniki bodo cenejši za 750 do 1.650 dinarjev.
MANIFESTACIJA - Letos, ob 35. obletnici izgnanstva, bo tradicionalna manifestacija „Vlak bratstva in enotnosti" še
posebej slovesna. Iz Srbije bo pripotovalo v Slovenijo okoli 1.000 gostov, občanov, ki so med zadnjo vojno sprejeli slovenske izgnance. Vlak bo prispel v Slovenijo 5. junija, vračal pa se bo 3 dni pozneje. Sedež koordinacijskega odbora za organizacijo te tradicionalne manifestacije bo naslednjih pet let v Celju.
KROMPIR - V splitsko luko je priplula ladja s 500 vagoni krompirja in 30 vagoni čebule iz Indije. Uvoznik je podjetje „Dal-ma" iz Splita. S to pošiljko nameravajo ublažiti pomanjkanje krompirja in čebule na našem trgu, pričakujejo pa tudi, da se bodo znižale cene. Kakor se je zvedelo, gre v glavnem za krompir belih sort. Kmalu pa pričakujejo, da bo prišlo iz Indije v našo državo še 700 vagonov krompirja in precej čebule, zato je treba v prihodnjem obdobju pričakovati bolj stabilne cene in boljšo založenost tržišča.
DRAME - Na natečaj, ki ga je za Cankarjevo leto lani razpisala Skupnost slovenskih dramskih gledališč, v sodelovanju s kulturno skupnostjo Slovenije, je prispelo 20 novih slovenskih dramskih tekstov, ki jih je napisalo 16 avtorjev. Dela, za katera so predvidene 4 nagrade, bo pregledala žirija, v kateri so: Bruno Hartman, Tone Pavček, Vasja Predan in Dušan Tomše.
LETALO - Ljubljansko čartersko podjetje Inex Adria avio-promet je nabavilo letalo tipa DC-9, pa imajo poslej kar 6 takšnih letal. Nova „devetka" ima 115 sedežev. To letalo je že razprodano za številne čarterske polete. Prihodnji mesec pa naj bi ljubljansko podjetje dobilo še sedmo letalo - prav tako tipa DC-9, vendar iz druge serije, to pa pomeni, da bo v njem 20 sedežev več kot v teh, ki jih že imajo.
r
Poročilo o izvajanju programa in o
I. Uvod
Izvršni svet je bil izvoljen na prvi seji vseh treh zborov občinske skupščine dne 29/4-1974. Svoje mandatno obdobje je torej pričel skupaj z mandatnim obdobjem občinske skupščine. Oba, to je skupščina in Izvršni svet, sta bila oblikovana po novi ustavi SFRJ ozir. po novi ustavi SRS. V prejšnjih obdobjih ni bilo občinskih izvršnih svetov.
Za člane Izvršnega sveta so bili i izvoljeni:
-	Franjo Kljun, predsednik IS,
-	Rudi Hudovernik, podpredsednik za gospodarstvo,
-	Vlado Zakošek, podpredsednik za družbene dejavnosti,
-	Marjan Marinšek, podpredsednik za splošne zadeve,
-	Ivan Fece, član IS in načelnik oddelka za finance,
-	Drago Tratnik, član IS in načelnik oddelka za notranje zadeve,
-	Viktor Mazej, član IS in načelnik oddelka za ljudsko obrambo,
-	Ivan Kolar, član IS in načelnik oddelka za gospo darstvo,
-	Ivan Gaber, član IS in načelnik geodetske uprave,
-	Ferdo Kukovec, član IS in načelnik davčne uprave,
-	Ciril Grebenšek, član IS.
Tov. Rudi Hudovernik je bil na skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine, dne 31/3-1975 razrešen dolžnosti podpredsednika Izvršnega sveta, ker je bil na isti seji imenovan za direktorja Zavoda za urbanizem Velenje.
Progrwm Izvršnega sveta je obravnavala in sprejela občinska skupščina na zasedanju vseh treh zborov dne 25/5-1974. Na osnovi tega programa in srednjeročnega programa občine Velenje do 1980 je Izvršni svet predložil vsem trem zborom občinske skupščine dne 24/9-1974 tako imenovanih 13 nalog, ki vsebujejo predloge temeljnim organizacijam združenega dela za nadaljnje integracijske procese v naši občini.
Predno preidemo na poročilo o izvajanju programa Izvršnega sveta in o delu Izvršnega sveta želimo poudariti, da je mnogo opravljenih nalog plod sodelovanja delegatov in delegacij ozir. občinske skupščine, predsedstva skupščine, Izvršnega sveta, občinske uprave, družbenopolitičnih organizvvcij, TOZD ozir' OZD, KS in SIS. Pri mnogih opravljenih nalogah se je delo omenjenih dejavnikov prepletalo, od snovanja ozir. zamisli naloge do njene realizacije. To dejstvo moramo poudariti!
Mnogo zadev in začrtanih nalog pa sta realizirala Izvršni svet in občinska uprava samostojno. Pripravo gradiva za vsa dosedanja zasedanja občinske skupščine je skoraj v celoti realiziral Izvršni
svet z občinsko upravo. V bodoče bomo morali delegatske odnos razvijati tudi tako, da bodo predlogi za obravnavo v občinsk skupščini ali njenih zborih prihajali preko delegatov iz TOZD i KS in iz SIS.
n. OSNOVNA IZHODIŠČA
Pri delu smo si prizadevali vedno upoštevati družbenopolitičn osnove, ki smo jih podčrtali tudi v programu Izvršnega sveta. T osnove našega samoupravnega družbenopolitičnega sistema so:
-	položaj delovnega človeka po novi ustavi in delegatski sistem
-	VII. Kongres ZKS, X. Kongres ZKJ in vse nadaljnje usmeritvi organov ZK; zveznih, republiških, regijskih in občinskih,
-	zvezna in republiška kongresa zveze sindikatov, zvezi socialistične mladine in stališča ustreznih občinskih organizacij,
-	nov statut SZDL, ki je opredelil to organizacijo kot fronto vseh zavestnih socialističnih sil v naši družbi,
-	srednjeročni program razvoja občine Velenje od 1972 -1980,
-	usmeritve zvezne in republiške skupščine ter sveta osmi občin celjske regije.
REKLI SO TE DNI:
JOSIP BROZ TITO:
-	Naslanjajoč se ustvarjalno na znanost Marxa, Engelsa in Lenina delovni ljudje naše dežele pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije uspešno gradijo samoupravno socialistično družbo. Prepričani smo, da na ta način najbolje razvijamo in potrjujemo izročila naše revolucije in prispevamo h krepitvi socializma kot svetovnega sistema.
MITJA RIBIČIČ:
-	Pri oblikovanju globalnega sistema izvozne politike ugotavljamo, da smo gibanje mednarodnih ekonomskih odnosov zastavili preveč regionalno, kar naj bi bil tudi vzrok za preveč enostransko usmerjenost našega gospodarstva na majhno število dežel v plačilnem prometu in blagovni menjavi.
FRANC ŠETINC:
-	V petih letih smo v Sloveniji skoraj podvojili zmogljivosti za otroško varstvo, toda v organizirano varstvo smo zajeli le petino predšolskih otrok. Dojenčki so zajeti le s 4,6 odstotka. Pri vsem tem moramo vedeti, da so v več kot 40 občinah razpisali samoprispevek, ker bi bil sicer položaj še slabši.
m. RAZVOJ SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
Občinska skupščina je 2/12-1975 razpravljala o oceni stanj del egatskega sistema v naši občini in sprejela stališča za njego? nadaljnji razvoj in poglabljanje delegatskihodriosov.
Ob koncu leta 1974 so bile v KS in TOZD volitve delegacij a SIS. Te volitve so zaključile krog volitev delegacij izvedenih v letu 1974 po novi ustavi.
Proces oblikovanja TOZD je potekal z veliko aktivnostjo zavestnih socialističnih sil, pod usmerjevalnim vodstvom ZK ii sindikata v naših OZD.
Izvršni svet je aktivno sodeloval pri snovanju, oblikovanju it organiziranju naslednjih SIS na občinskem, regijskem in republiškem nivoju:
1.	SIS za družbene dejavn osti: za otroško varstvo, a izobraževanje, za telesno kulturo, za kulturo, za socialno varstvo, za zdravstvo, za socialno skrbstvo, za zaposlovanje (regijskf skupnost), za raziskovalno dejavnost.
2.	SIS za gospodarske dejavnosti: za stanovanjsko izgradnjo, a vodno gospodarstvo, za elektrodistribucijo (regijska skupnost), a kmetijska zemljišča, za komunalno dejavnost.
Ustanovili smo torej 12 SIS na občinskem nivoju, ki imajo svoji skupščine, izvršne odbore in komisije.
3.	V procesu ustanavljanja so še nekatere SIS. V letu 1975 sns imenovali iniciativne odbore za pripravo samoupravnih akto* občinske požarnovarstvene skupnosti in občinske skupnosti a varstvo zraka. V okviru sveta osmih občin pa pripravljam! ustanovitev regijske PTT skupnosti in regijske skupnosti za ceste.
Za navedene SIS smo tako za leto 1975, kot za letošnje leti imeli veliko koordinacijskih sestankov in usklajevanj v občini, regiji in v republiki. Delo pri vsklajevanju programov, prispevni! stopenj, financiranja interesnih skupnosti, sredstev solidarnosti itd. je bilo vseskozi izredno težko in dolgotrajno. Predlog družbenegj dogovora za skupno porabo v letu 1975 je bil podpisan šele aprilu 1975. Predlog občinskega družbenega dogovora za splošna in skupno porabo ter financiranje KS v letu 1976 še sedaj n izdelan, čeprav smo pričeli s pripravami zanj že v septembn
Usklajevanje splošne in skupne porabe v regiji in v republiki ji bilo v zadnjih dveh letih izredno naporno in dolgotrajno.
Naša občinska skupnost se hitro razvija, število;> aelavcet občanov in mladine raste. Zato so potrebne nove kapaciteti institucij, ki se financirajo bodisi iz splošne ali iz skupne porabe. Sredstva za financiranje teh dejavnosti na našem področju sicet ustvarimo, vendar pa se po sedaj veljavnih kriterijih v izredni! visokih zneskih odlivajo na druga področja. Zelo težko ji dokazovati ustreznim republiškim institucijam in SIS, da se morajc izoblikovati stimulativne sistemske rešitve za vrednotenje takšni!
komentar IIMIii«I
Načrti srednjeročnega razvoja Jugoslavije in Slovenije že dalj časa okupirajo našo pozornost. Upravičeno pričakujemo, da bodo pričeli učinkovitejše razreševati nekatera nesorazmerja v dosedanjem razvoju, utrli bodo novo in skladnejšo pot za
razvoj vseh.
Pri tem pa se zagotovo razume, da načrti sami po sebi ne morejo spreminjati družbenih razmerij, če se ne bodo spremenili v akcijska vodila vseh: ljudi pri strojih, v pisarnah, v šolah, krajevnih skupnostih itd. In naprej: akcijska vodila lahko postanejo šele potem, ko jih bodo ljudje sprejeli za svoja, vendar ne tako, da se bodo z njihovo vsebino seznanili le prek časnikov, radia in tele-
vizije, pač pa tako, da bodo imeli vse samoupravne možnosti, ki jim dovoljujejo (od njih to zahtevajo), da se že v etapi nastajanja razvojnih načrtov vključijo v vse delovne faze načrtovanja -
njeni realizaciji pa morajo sodelovati vsi, od temeljne organizacije združenega dela in osnovnih celic družbenopolitičnih organizacij do skupščin in najodgovornejših forumov.
Včasih pa je še videti, kakor da to resno in zapleteno delo še ne bi bilo „zre-lo" za neposreden vpliv de-
Velika priložnost
vsak po svojih zmožnostih in interesih.
Še drugače povedano: načrtovanje ni samo strokovna, temveč predvsem družbenopolitična naloga, pri
lavcev, kakor da je to stvar strokovnih vodilnih organov, ki sklepajo pogodbe le z vrhovi družbenopolitičnih organizacij. Takšno prakso in mentaliteto pa je potreb-
no izkoreniti, saj mora biti vsak družbeni dogovor pod močnim vplivom delovnega človeka, ali bi vsaj moral biti Družbeni dogovor o našem razvoju na primer je tudi eno izmed meril socialistične demokracije in velika priložnost, da tudi delegatski sistem uveljavi svoje prednosti
Upreti se bo potrebno
tudi takšnemu načrtovanju, ki je*počasno, ki preži na to, kako se bo usmeril sosed, ali pa je podobno licitiranju želja, le da pri tem pozablja na realne možnosti, ki morajo naposled želje tudi uresničiti Uresničimo pa lahko le tiste, ki so prioritetne (energetika, prehrana, izvoz}, do njih pa bomo prišli le po poti samoupravnega sporazumevanja in ne izsiljevanja.
MILAN MEDEN
t
izvršnega
v letu 1975
j
občin, ki so v svojem razvoju podobne občini Velenje, za financiranje rastočih dejavnosti iz splošne porabe (občinsko sodišče, občinska uprava, SZDL, ZSM, ZB) in skupne porabe /zlasti vrtcev, šol ter kulturnih, zdravstvenih in drugih dejavnosti.).
Ker bomo po programu občinske skupščine za prvo polletje 1976 obravnavali mnoga področja v posebnih točkah dnevnega reda ob činske skupščine, se bomo v tem poročilu omejili le na kratko naštevanje najvažnejših nalog, ki so opsavljene ali pa so v fazi reševanja.
IV. IZVRŠEVANJE NEKATERIH NALOG DRUŽBENEGA RAZVOJA
Naloge družbenega razvoja naše občine so zapisane v srednjeročnem programu razvoja občine Velenje v letih 1972 -1980. Vsako leto sprejemamo tudi letni družbeni plan občine.
Smernice družbenega plana za leto 1975 smo obravnavali v občinski skupščini v decembru 1974. Vsem delegatom in delegacijam je znano, s kakšnimi težavami smo pripravili družbeni plan za leto 1975, ki je bil sprejet v občinski skupščini šele 30/9-1975. Kot smo že omenili, smo imeli v letu 1975 veliko težav pri dogovarjanju in vsklajevanju splošne in skupne porabe. Lani so bile SIS pravzaprav šele ustanovljene in samoupravno organizirane, kar je prav gotovo zahtevalo določen čas. Tudi težave v gospodarstvu, svetovna recesija in problemi proizvodnje in poslovanja v Jugoslaviji, so v letu 1975 vedno bolj vplivali na rezultate gospo daijenja v naši občini.
Sredi lanskega leta smo pričeli v SFRJ, SRS in seveda v naši občini, na osnovi sklepov predsedstva CK ZKJ, s stabilizacijskimi prizadevanja. Skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, na čelu s SZDL, simo tudi v naši občini izvajali obširne stabilizacijske ukrepe na vseh področjih gospodarstva in negospodarstva.
Izvršni svet je pripravil skupaj z ekonomsko komisijo, ki je bila imenovana pri SZDL, za razpravo in sklepanje v občinski skupščini, pregled rezultatov gospodarjenja v občini: za prvo tromesečje 1975, za obdobje januar - maj 1975, za prvo polletje 1975, za 9-mesečno obdobje 1975. Občinska skupščina je sprejela vrsto sklepov za vodenje stabilizacijske politike v občini. Na osnovi stabilizacijskega programa in družbenega plana je Izvršni svet razpravljal iin usmerjal svoje napore v pospeševanje produktivnosti dela (indiividualne, kolektivne in družbene), racionalno zaposlovanjie, za večanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva, povečanje izvoza, racionalno investiranje, povečevanje raziskovalnih dejavnosti v OZD, nadaljnji razvoj kmetijstva (kooperacija, preusmerjanje in specializacija kmetij), razvoj obrti itd.
Nekatere konkretne nvvloge, ki jih je izvajal Izvršni svet skupaj z drugimi dejavniki v občini ali samostojno:
1.	Priprava podatkov, predlogov in osnutkov za sistemske rešitve pri splošni in sku pni porabi in pri gospodarskih SIS za leto 1975 in 1976.
2.	Pripravai podatkov, predlogov in samoupravnih aktov za negospodarske mvesticije za lleto 1975 in 1976,
( 3. Skupaj s SDK Velenje in LB Velenje je bil izdelan psegled vseh investicij gospodarskega in družbenega značaja v občini v letu 1975.
4.	Prizadevanje, da se velika sredstva, ki se ohlivajo iz našega gospodarstva ■ v republiško raziskovalno skupnost angažirajo pri konkretnih raziskovalnih programih v naših OZD, skratka, da bo občinska raziskovalna skupnost razpo lagala s svojimi programi in sredstvi.
5.	V letu 1975 smo izdelali predlog sporaeuma za financiranje kmetijske pospeševalne službe. Ta sporazum v letu 1975 niso podpisale nekatere OZD m TOZD. V letu 1976 moramo uresničiti ta prizadevanja.
6.	Prizadevwnje, da se uredijo samoupravni odnosi pri gospodarjenju z gozdovi v naši občini in da se oblikuje TOZD za gozdove v družbeni lastnini in TOZD kooperantov privatnih lastnikov gozdov.
7.	Izdelava programa razvoja malega gospodarstva ozir. razvoja proizvodne in storitvene obrti.
8.	Prizadevanje za nadaljnjo modernizacijo cest v okviru republiške cestne skupnosti. V letošnjem letu bomo izvedli rekonstrukcijo ceste od Šaleka proti Hudi luknji, vključno s predorom. Sredstva za ta dela so zagotovljena v programu republiške cestne skupnosti za obdobje 1970 - 1975. Tudi za srednjeročno obdobje 1976 - 1980 smo se aktivno vključili v javno razpravo za modernizacijo cest na našem območju.
9.	V okviru SIKS-a smo si psizadevali za nadaljnji razvoj komunalnih objektov in naprav za: občinske ceste, vodovode, kanalizacijo in kolektor, urejanje zalenic itd.
10.	V okviru občinske in regijske vodnogospodarske skupnosti smo si prizadevali za realizacijo programa v letu 1975 in za pravilno pripravo programov za obdobje 1976 - 1980 pri regulaciji Pake, drugih vodotokov, izgra dnji kolektorja, čistilnih naprav itd.
11.	Veliko naporov smo vlagali v razvoj PTT objektov in zvez. OZD za PTT promet in bodoča samoupravna PTT skupnost bodo morale zgraditi nove poštne prostore, zboljšati telefonijo in poštne usluge.
12.	Kapacitete toplovoda Šoštanj - Velenje so bile že v letu 1975 maksimalno izkoriščene. Zato smo skupaj s Toplovodom Velenje, prizadetimi OZD in SIS pričeli iskati rešitve za čimprejšnjo izgradnjo novega toplovoda, ki je že zgrajen približno do polovice. V letošnjem letu mota biti nov toplovod dokončan, sicer ne bomo mogli priključevati nobenih novih objektov. 13. Na področju urbanizma smo v letu 1975 storili mnogo. Izdelan je pravilnik za pripravo in sprejem urbanistične dokumentacije, v delo sveta za urbanistično politiko smo vključevali prizadete KS in SIS, pripravili smo akcijski načrt za izdelavo urbanističnega programa, uredili nove zazidalne načrte itd.
14- Pričeli smo izdelovati program za modernizacijo bolnice Topolšica in za izkoriščanje toplega vrelca za razvoj zdravilišča in zdraviliškega turizma.
15.	Največji problem v naši občini je pogrezanje zemljišča zaradi izkopavanja premoga. Ta problem je dobil svoje osrednje mesto tudi v družbenem pllanu občine Velenje za leto 1976. Za območje, ki se je pogreznilo in Iki se bo pogreznilo v naslednjih letih, moramo oblikovati nov urbani prostor na področju Topolšice in Pohrastnika. Sredstva, ki bodo potrebna za pripravo novega prostora in preselitev v ta prostor, so tako velika, da presiegajo možnosti REK-a in občinske skupnosti. Preko ustreznih dejavnikov moramo aktivirati republiško skupnost za skupno reševanje perečega problema.
16.	V letu 1975 smo dogradili noo UKW radijsko postajo, ki deluje v okviru Centra :za informiranje.
17.	Izvršni svet je uspešno sodeloval z mnogimi KS pri reševanju njihovih lokalnih protblemov na področju komunalne izgradnje, družbenega standarda in diruge krajevne problematike.
18.	Skupaj z drugimi dejavniki v občini smo izoblikovali dopolnjena izhodišča za komunalno izgradnjo in pripravo prostora za stanovanjsko izgradnjo. Zeko važni so realni stroški za komunalno ureditev soseske, zato iih bomo v bocdoče obračunavali s procentom na gradbeno ceno objekta.
19.	V občSini Velenje moramo pristopiti" k oblikovanju poslovne ikupnosti za turizem, vključiti vanjo vse zainteresirane OZD in druge iejavnike, da Ibomo lahko izkoristili precejšnje možnosti za razvoj turizma.
20.	Pereč pproblem nočitvenih kapacitet ozir. hotelskih sob v Velenju sahteva intenziivno reševanje tega problema.
21.	Ob koncu leta 1975, ko je bila zgrajena nova večnamenska dvorana („Rdeča dvorana"), smo ustanovili novo delovno organizacijo, ki mora pripraviti dokumentacijo še potrebnih investicij, letni koledar prireditev in svoj letni plan gospo darjenja ozir. poslovanja, ki mora biti rentabilno.
22.	Lansko leto smo začasno prekinili izgradnjo 4. osnovne šole, ki jo moramo letos dokončati.
23.	Spomladi bomo do radili dom za starejše občane. Oblikovati moramo novo delovno organizacijo, ki bo skrbela, da se bodo starejši občani v njem čim lepše počutili, organizirati moramo domsko življenje in stanovalce vključiti v prijetno okolje mestnega življenja.
24.	Mno o časa, truda in razgovorov je bilo potrebnih za odločitev o gradnji telovadnice pri šoli Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanja Telovadnica bo letos dograjena.
25.	Pri izgradnji Kulturnega doma v Šoštanju je zmanjkalo sredstev, zaradi nepopolne dokumentacije in podražitev. S pomočjo REK-a ozir. njegovih TOZD-ov in KS Šoštanj, smo uspeli rešiti problem ogrevanja in manjkajočih sredstev.
26.	Vrtec v Pesju je praktično dograjen. Ob koncu lanskega leta je prišlo do nepotrebnih zapletov za manjkajoča sredstva za dokončanje izgradnje. Vrtec moramo zgraditi takoj.
27.	V okviru programov referenduma, kije bil izglasovan 20/4-1975 po KS imamo velike naloge za izgradnjo vrtcev in šol, saj KS mesta Velenja združujejo 70 % samoprispevka v te namene. Sredstva samoprispevka ne bodo zadoščala, zate iščemo dodatne vire financiranja teh objektov v okviru družbt .ega dogovora, ki ga moramo čimprej oblikovati in sprejeti. Delegacija KS Skale je v občinski skupščini predlagala podobno reševanje izgradnje vrtca v njihovi KS.
Izgradnjo šole in vrtca v Topolšici moramo načrtovati v okviru koncepta priprave novega urbanega prostora Topolšica-Pohrastnik, zaradi bodoče preselitve ustreznih objektov z rušnega območja Šoštanja (2 šoli, vrtec itd.) Za izgradnjo vrtcev ozir. prostorov otroškega varstva iščemo v Velenju tudi nove možnosti v okviru obstoječih stanovanjskih blokov in bodoče izgradnje stanovanjskih hiš.
28.	Izgradnja zdravstvenega doma v Šoštanju bo letos zaključena. V letošnjem letu se predvideva začetek izgradnje stanovanjskih blokov v Šmartnem ob Paki, v katerih bi v pritličju zgradili ! zdravstveno postajo, lekarno, podružnico banke in pošto.
29.	Z razumevanjem stan ovanjske skupnosti in njnenega odbora za izgradnjo solidarnostnih stanovanj, bo v Pesju zgrajen stanovanjski stolpič, ki bo imel v pritličju psostore za trgovino. Rešeno je tudi vprašanje stavbe starega sodišča v Šoštanju, v kateri bo urejeno cca 15 manjših stanovanj.
30.	Dom učencev v gospodarstvu v okviru RŠC Velenje je že nekaj časa predmet iskanj najustreznejših rešitev ob perečem pomanjkanju domskega
•prostora. Do danes še nismo mogli najti finančnih sredstev za izgradnjo doma. Rešeno pa je vprwšanje lokacije in dokumentacije.
31.	Izvajanje vseh negospodarskih investicij v letu 1975 (4. osnovna šola, posebna šola, večnamenska hala, telovadnica v Šoštanju, sodišče itd.) je povzročalo nemalo težav zaradi nerednega nakazovanja sredstev v sklad NGI s strani OZD In TOZD, ki še danes dolgujejo za leto 1975 skoraj 10.000.000,00 din.
32.	V okviru komisije za ureditev pometa in SIKS se pripravlja načrt za ureditev prometa v mestu Velenju, ki bo določal prometne in neprometne cone ozir. ulice.
33.	V letu 1975 sta KS levi in desni breg v Velenju pričeli z urejevanjem parkirnih prostorov, ki morajo biti letos popolnoma urejeni.
34.	V okviru štaba za urejanje mest in naselij smo pričeli izvajati akcije za urejevanje okolja. V večini KS so bile imenovane komisije za urejanje okolja. V KS mesta Velenja in Šoštanja so potekale akcije za ureditev zelenic, zasaditev dreves itd. Zlasti pomembna je priprava akcije za ureditev velenjskega parka.
35.	IS je bil vključen v priprave in izvedbo pomembnih proslav v letu 1975 in sicer v Topolšici in za občinski praznik v Velenju v novi večnamenski dvorani.
36.	V letu 1975 smo podpisali listino o pobratenju z občino Split. Skupaj z predstavniki iz Splita smo izdelali osnutek srednjeročnega programa za sodelovanje dejavnikov obeh občin in ga posredovali družbenopolitičnim organizacijam. Podoben program je potrebno izdelati tudi s pobrateno občino Vrnjačka banja.
37.	V letu 1975 je bil podpisan sporazum o štipendijski politiki v naši občini. Imenovan je odbor podpisnikov, strokovno delo pa opravlja Zavod za zaposlovanje Velenje.
38.	V letu 1975 je IS imenoval komisijo za pripravo osnutka družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Velenje, ki je že bil dan v javno razpravo. Sklepi komiteja občinske konference ZKS Velenje pa nas obvezujejo organizirati do konca marca 1976 kadrovsko službo pri občinski upravi.
39.	IS pripravlja načrt ureditve veterinarsko-higienske službe za območje občine Velenje. Sedaj smo v fazi izdelave programa in idejnega projekta.
40.	IS je aktivno sodeloval pri pripravi in realizaciji referenduma po KS, kije bil izglasovan '20/4-1975 za naslednje 5-letno obdobje.
41.	Po daljšem času je rešen kadrovski problem nastavitve tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja, ki se je vključil v delo komisije.
42.	Izvršni svet je realiziral predlog skupščine, da je gradivo za seje občinske skupščine dostopno vsem članom delegacij, da vsi člani delegacij sprejemajo uradni vestnik in skrbel za odgovore na delegatska vprašanja.
43.	V okviru nove organizacije inšpekcijskih služb je IS iskal organizacijske rešitve v skladu z novim zakonom in s stališči CK ZKJ ter sodeloval pri oblikovanju predloga medobčinskih služb, vključno s stališčem, ki ga je podal občinski skupščini 29/12-1975.
V. INTEGRACIJSKI PROCESI
1.	Kmalu po izvolitvi IS leta 1975 smo se skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami dogovorili za izdelavo predloga integracije vsega osnovnega šolstva v občini. Imenovan je bil iniciativni odbor, izdelani so bili samoupravni akti, ustanovaljen je bil vzgojnoizobraževalni zavod Velenje (VIZ).
2.	V letu 1975 je IS imenoval inciativni odbor za pripravo elaborata za združitev vzgojnovarstvenih ustanov v občini. IS predlaga, da z integracijo vzgojnovarstvenih ustanov nekoliko počakamo, da se bomo dogovorili o najustreznejših organizacijskih in samoupravnih rešitvah VIZ Velenje, ki bodo imele vsekakor vpliv tudi na samoupravno organiziranje skupne vzgojnovarstvene ustanove v občini.
3.	V letu 1975 je IS podal iniciativo za integracijo kulturnih ustanov v občini v skupno organizacijo Center za kulturo. Večina samoupravnih aktov je izdelanih. Center je registriran pri gospodarskem sodišču, zajema pa dejavnosti obeh kulturnih domov v Velenju in Šoštanju, Knjižnico Velenje in muzeje na velnjskem gradu.
4.	Do leta 1974 sta bili v občini dve organizaciji, ki sta skrbeli za komunalne storitve. To sta bili KOC Velenje in Kleparstvo-vodovod Šoštanj. Kolektiv Kleparstvo-vodovod Šoštanj se je z referendumom odločil za priključitev k TOZD ESO, vodovodna dejavnost pa je prišla v dejavnost SIKS ozir. KOC Velenje, ki je dolžan oblikovati enoten vodovodni sistem v občini.
•5. IS je sprejel nalogo, da vzpodbudi integracije tudi na področju zdravstva z namenom, da bodo imeli naši delovni ljudje in občani še boljše zdravstvene usluge. Naloga je zajemala združitev Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma, Savinjsko-šaleške lekarne in bolnico Topolšico v enotno delovno organizacijo. Prvi del naloge bo kmalu opravljen, saj se bo oblikovala nova SOZD.
6.	IS je sprejel tudi nalogo o povezovanju informativne dejavnosti v občini Velenje v Center za informiranje, propagando in založništvo. Občinska skupščina je sprejela akt o ustanovitvi Centra in potrdila poročilo o tej ustanovitvi. Center za informiranje, propagando in založništvo je podal ?0/l'°1976° P°r0Čil0 0 sv°jem delu in problematiki v NAŠEM ČASU dne
7.	Naslednja naloga IS je bil sklep o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti v občini. Kot smo že poročali, je bila ta skupnost ustanovljena v letu 1975.
8.	Nalogi IS o ustanovitvi računskega centra in organizaciji strokovnih služb za interesne skupnosti smo kasneje združili v eno nalogo in sicer, da se ustanovijo skupne strokovne službe za SIS, KS in občinski proračun. Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnih služb je že bil v razpravi, večina interesnih skupnosti ga je dopoftiila in potrdila, v priravi pa je osnutek oblikovanja organizacije, s sistemizacijo delovnih mest.
9.	Za občinski praznik v oktobru 1974 je občinska skupščina na svečani seji potrdila odlok o mestu Velenju. Po tem odloku zajema mesto Velenje osem KS. IS je sprejel nalogo, da skupaj s socialistično zvezo oblikuje skupnost KS mesta Velenje. Ta skupnost je ustanovljena. V republiški skupščini moramo sprožiti postopek za spremembo zakona o določitvi območij mest v SRS.
40. Naloge: ustanovitev inženiringa Velenje, integracija tiskarn, integracija ozir. poslovna povezava industrije plastike in avtoprevozniške dejavnosti pa žal še niso realizirane. Bilo je sklicanih mnogo sestankov, imenovani so bili nosilci nalog, oblikovani so bili dobri predlogi, vendar se delovne organizacije še niso mogle odločiti. Veliko je že bilo storjenega pri osnovanju Inženiringa Velenje, vendar je celotna zamisel propadla predvsem zaradi subjektivnih ovir. Tudi za integracijo tiskarn so izdelani različni predlogi. Naloge lahko realiziramo le, če bomo delovnim ljudem verodostojno obrazložili cilje, ki jih zasledujemo z integracijskimi procesi.
Vsekakor bomo s prizadevanji za integracije OZD ozir. TOZD v nasi občini nadaljevali, saj se ne moremo izogniti procesom, ki se odvijajo drugod, ker le-ti vodijo k raiconalizaciji učinkovitosti in nadaljnjemu razvoju.
VI. POLOŽAJ IZVRŠNEGA SVETA V OBČINSKI SKUPNOSTI
Z novo ustavo so oblikovani tudi po občinah Izvršni sveti, ki so odgovorni občinskim skupščinam za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občinski skupnosti, za izvajanje politike, zakonov in družbenih dogovorov ozir. samoupravnih sporazumov. Odgovorni so tudi za delo upravnih organov ozir. občinske uprave in za koordinacijo dela in poslovanja vseh SIS na nivoju občine.
Vsi skupaj se moramo zavedati, da so s takšno ustavno opredelitvijo naloge IS zelo odgovorne.
Brez konstruktivnega sodelovanja in podpore družbenopolitičnih organizacij, SIS, občinske skupščine ozir. celotne delegatske baze je nemogoče sprejemati tako velike odgovornosti pri izvajanju politike in sklepov občinske skupščine.
Prvo obdobje dela, uspešnih rešitev in začetnih slabosti je za nami. Opredelitev položaja vloge in odgovornosti IS moramo iskati v nadaljnjem dopolnjevanju občinskega statuta in odloka o izvršnem svetu, v razmejevanju pristojnosti med občinsko skupščino, izvršnim svetom, občinsko upravo, SIS in KS. Določiti moramo pristojnosti IS s pooblastili občinske skupščine, v katerih zadevah le-ta samostojno razpravlja in sklepa.
Učinkovito funkcioniranje delegatskega sistema zahteva učinkovito in stalno obojestransko informiranje. V ta namen smo odprli delegatsko pisarno in zadolžili člane IS kot mentorje v KS. Zavedamo se, da bo sistem informiranja celovit šele, ko bomo organizirali dokumentacijsko-informativni center.
Po občinskem statutu šteje IS 11 članov, v začetku lanskega leta smo izgubili enega člana, ker je prevzel drugo dolžnost. Za sedanji sestav IS smo se dogovorili v konferenci SZDL, predno smo predlagali občinski skupščini njegovo izvolitev. Dogovorih smo se, da bo praksa pokazala, če smo izbrali primerno varianto, da sestavljajo IS pretežno načelniki oddelkov občinske uprave.
Predlagamo, da se v občinski konferenci SZDL ozir. v njenih organih pogovorimo za morebitno drugačno sestavo IS, zlasti zato, ker je pomembna funkcija podpredsednika za gospodarstvo nezasedena.
VII. DELO IS IN OBČINSKE UPRAVE
Ker je IS odgovoren tudi za delo občinske uprave, smo izvedli nekatere organizacijske, kadrovske, prostorske in tehnične dopolnitve za učinkovitejše delo uprave, in sicer v oddelku za gospodarstvo vključno z inšpekcijskimi službami, v davčni upravi, v geodetski upravi itd. Zavedamo se, da so takšne dopolnitve stalna naloga IS, zato se aktivno vključujemo tudi v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij občinske uprave. IS je imel do konca januarja 77 rednih sej, tri seje so bile skupne in sicer: s predsedstvom občinske konference SZDL, z izvršilnima odboroma stanovanjske in komunalne skupnosti in izvršilnim odborom kmetijsko-zemljiške skupnosti.
Skoraj vse seje IS so bile razširjene seje, saj smo glede na obravnavano tematiko vabili k sodelovanju predstavnike TOZD ozir. OZD, LB Velenje, SDK, SIS, KS itd. Na vse seje vabimo tudi predsednika in sekretarja skupščine, funkcionarje družbenopolitičnih organizacij in novinarje Centra za informiranje.
IS je obravnaval vrsto vprašanj, zadev, poročil, prošenj, predlogov vrsto samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja gospodarstva in družbenih služb za zadeve v občini, regiji in republiki in o njih oblikoval svoja stališča.
Po tematskih področjih smo obravnavali:
-	urbanizem in stanovanjska izgradnja 41 zadev,
-	gospodarstvo in planiranje 73 zadev,
-	finance (splošna, skupna poraba), davčna politika 62 zadev,
-	komunalna problematika 47 zadev,
-	zdravstvo, socialno skrbstvo ozir. varstvo 15 zadev,
-	vzgoja, izobraževanje, štipendijska politika 26 zadev,
-	ostala področja družbenih dejavnosti 21 zadev,
-	delovanje izvršnih organov, uprave, sodstva in pravosodja 49 zadev,
-	programiranje splošne in skupne porabe 45 zadev,
-	družbeno dogovarjanje, samoupravno sporazumevanje 26 zadev,
-	in prek 120 raznih drugih zadev (varstvo okolja, delo organizacij in skupnosti, predlogi za imenovanja, investicije, geodetske zadeve, avtomatska obdelava podatkov, delegatska vprašanja, pokroviteljstva, delo raznih komisij, vloge in dopisi posameznikov, delovnih organizacij in drugih skupnosti itd.).
Ob koncu naj poudarimo, da smo člani IS angažirani v različnih dejavnikih v občini, regiji in republiki, kot so razne komisije, samoupravni organi in odbori v KS, SIS, družbenopolitične organizacije, svet osmih občin ter drugi.
Velenje, januarja 1976
IZVRŠNI SVET Skupščine občine Velenje
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Odgovori na vprašanja delegatov
VPRAŠANJE:
Kako daleč je prip Kulturnega doma v Šmartnem ob Paki k Kulturnemu centru Velenje. (Vprašanje postavil delegat Krajevne skupnosti Šmartno ob raki.)
ODOGVOR:
S 1/1-1976 je začel delati Kulturni center Velenje. Nova organizacija je vpisana v sodni register.
Nastala je po sklepu skupščine kulturne skupnosti in sicer na ta način, da so se združile naslednje organizacije: Knjižnica Velenje, Dom kulture Velenje in Muzejska zbirka Velenje. Kulturnemu centru Velenje je DPD „Svo-boda" Šoštanj zaupala tudi upravljanje novega kulturnega doma v Šoštanju, kar je sprejela tudi občinska kulturna , skupnost v svojem sklepu o ustanovitvi. Čeprav Center že obstoji in deluje pa se še vedno postopoma konstituira, saj je trenutno v fazi sprejemanja svojih splošnih aktov, izvolitvi organov upravljanja ter razpisnem postopku za izvolitev direktorja.
Prevzem upravljanja doma kulture v Šmartnem ob Paki spada med statusne zadeve Kulturnega centra, o čemer daje soglasje občinska kulturna skupnost.
Krajevna skupnost Šmartno ob Paki je dne 26. 9. 1975 sprejela sklep, da zaradi pomanjkanja lastnih sredstev, odstopi dom kulture v upravljanje v kulturni skupnosti. V svojem dopisu opozarja, da bo kulturni dom nujrto potreben adaptacije in da služi vsem društvom in organizacijam za razne prireditve, od športnih do družabnih.
O predlogu krajevne skupnosti Šmartno ob Paki bo najprej odločal izvršni odbor občinske kulturne skupnosti. Ugotoviti bo moral dejansko stanje, v katerem se dom mahaja, kako je doslej potekalo vzdrževanje ozir. financiranje tega doma, v kakem razmeiju so kulturne in druge prireditve v tem domu, koliko je takih prireditev in kakšne pravice si namerava zadržati krajevna skupnost. Pri tem pa bo moral upoštevati, da bo kulturni center, kot operativni izvajalec politike kulturne skupnosti, zlasti v sedanji začetni fazi težko prevzel nove zadolžitve in da bo nadaljnji integracijski proces moral potekati po programu, ki bo upošteval v prvi vrsti prevzem še nekaterih knjižnic, ki še ne spadajo pod Kulturni center ter sčasoma še prevzem predvajanja filmov, ki spada sedaj pod samostojno organizacijo združenega dela. Seveda pa bodo vse te odločitve odvisne od sredstev, ki jih bo kulturna skupnost uspela pridobiti za te namene. Krajevna skupnost Šmartno ob Paki bo dobila pismen odgovor v naslednjih dneh.
Gradec kontrolirati električ- da pridobivanje raznih do-
(Udgovor je turni center'
osredoval Kul-
VPRAŠANJE: Ali je dolžno distribucijsko podjetje DES Slovenj
no omrežje, njeno dotrajanost in kvaliteto električnega toka na območju cele krajevne Aupnosti tj. Skor-no in Sv. Flotjan. Stanje je čedalje slabše, saj vemo, da potrošnja raste in električno omrežje, ki je bilo montirano pred 20—25 leti in namenjeno le razsvetljavi, sedaj ne zmore vse obremenitve. Verjetno je v ceni 1 kWh že vračunan prispevek za obnovitve daljnovodov, vendar se do sedaj ta sredstva še niso pola odkoder so prišla, če-
prav bi bilo to zelo nujno. Napetost pri vseh oddaljenih porabnikih pade v večernih
urah tudi največkrat na 150 V, kar je kritično nevarno za vse TV sprejemnike in električne motoije v gospodinjstvu in kmetijstvu. Upravičeno zahtevamo, da se ta stvar uredi in se ne vleče v nedogled. Sami krajani smo že zahtevali pri DES-u, vendar je vedno sporen le denar. Mislimo, da je prišel čas, ko je tudi kmet enakopraven odjemalec in plačnik električnega toka in ne diskrimi-niran subjekt, ki bi moral za vsako stvar, do katere ima nujno pravico, vedno prispevati velik delež v denarju ali lesu. Z neštevilnimi udarniškimi urami in delom v skalovju smo pomagali graditi nov daljnovod visoke napetosti z obljubo, da se nam potem zamenjajo prešibke žice 380 V omrežja v Skor-no—Penk, sedaj pa vidimo, da je tu imelo korist DES podjetje, saj služi daljnovod le gospodarstvu in njihovim namenom. Izrecno zahtevamo, da se to uredi ter kmalu.
(Vprašanje je postavil delegat zbora krajevnih skupnosti v imenu delegacije krajevne &upnosti Skorno — Flor-
ODGOVOR:
Sporočamo vam, da je v plan obnove NNO za leto 1976 vključen tudi objekt NNO Skorno -Floijan. V izdelavi je tudi že projekt za omenjeno predelavo omrežja, vsa potrebna terenska dela pa so tudi že bila narejena.
Pri tem pa se še postavlja vprašanje napajanja žage, ki ga bo potrebno posebej reševati, sicer pa so v tej zvezi že bili dogovori z lastnikom žage-
Celoten plan pa mora predhodno še potrditi samoupravna interesna skupnost preskrbovalnega področja Elektro Celje, ki bo zasedala predvidoma v mesecu marcu.
(Odgovor je posredoval DES - TOZD Elektro Slovenj Gradec).
VPRAŠANJE:
Kdo je dolžan urediti in priskrbeti dovoljenja za gradnjo komunalnih naprav (ceste, mostovi), ki se grade v krajevnih skupnostih, saj vemo, da pridobivanje dovoljenj zahteva veliko časa in raznih potov? Naša krajevna skupnost ima ravno sedaj veliko dela okoli te dokumentacije, kar zelo zaposluje aktivne posameznike in gredo stroški voženj in časa v njihovo breme. Mislimo,
voljeni in soglasij bistveno podrazuje gradnjo in obremenjuje že tako pičel dohodek krajevne skupnosti, vsled tega pa tudi podaljšuje rok prepotrebne gradnje nujnih objektov. Mislimo, da bi vso dokumentacijo morali dobiti že urejeno in da pridobivanje teh dovoljenj ni stvar le krajevne skupnosti, saj objekti ne bodo služili le krajanom, temveč vsem občanom.
(Vprašanje je postavil delegat krajevne skupnosti Skorno — Floijan).
ODGOVOR:
Vso potrebno dokumentacijo za gradnjo objektov je po zakonu dolžan priskrbeti investitor, ki nosi tudi vse stroške. Razumemo, da zahteva pridobivanje raznih dovoljenj veliko časa in potov, vendar pa je vsa dokumentacija in soglasja, ki so potrebna za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, predpisana z zakoni in drugimi predpisi, tako da upravni organ v postopku ne more ukrepati drugače kot da ta soglasja zahteva. V imenu investitorja lahko išče posamezna soglasja tudi kdo drug, vendar le v imenu in na račun investitorja. Takšne usluge nudi tudi Zavod za urbanizem Velenje, ki je pristojen, da v soglasju z drugimi dejavniki odloča o urbanizaciji prostora. Delno pomoč lahko nudijo tudi upravni organi občinske skupščine, vendar pa skupščina ne more financirati pridobivanja teh soglasij, saj ni za to niti pooblaščena niti nima v ta namen zagotovljenih sredstev. Prepričani smo, da bo Zavod za urbanizem upošteval finančne zmogljivosti krajevnih skupnosti in izdelal ozir. priskrbel dokumentacijo po dostopni ceni. Za ceno pa se je treba z njimi seveda za vsak primer posebej dogovoriti. (Odgovor je pripravil oddelek za gospodarstvo SO Velenje).
nih skupnosti, v kolikor so bile spremenjene, pa so predlagali občani ob upoštevanju skupnih interesov posameznih področij. O predlogu je razpravljala občinska skupščina v zimskem času 1973/1974 in ga potrdila.
Predlagamo, da tudi o sporni meji med KŠ Skorno - Floijan in KS Šoštanj razpravljajo in odločajo občani. Zaradi tega smo zaprosili OK SZDL, da skliče sestanek predstavnikov obeh KS, kjer bodo poskušali zadevo rešiti. Upoštevati pa se bo vsekakor moralo mnenje krajanov spornega področja ob ugotovitvi vzroka, ki objektivno narekuje spremembo meje.
(Odgovor je dal oddelek za gospodarstvo SO Velenje).
VPRAŠANJE:
Kaj so pristojne inšpekcijske službe ukrenile v zadevi prekupčevalcev prašičev iz drugih republik, ki prekup-čujejo z živino, vendar za to nimajo ustreznih potrdil o zdravstvenem stanju prodanih prašičev niti drugih dovoljenj.
(Vprašanje je postavil delegat zbora združenega dela Arlič Ivan).
ODGOVOR:
Prekupčevalci z živino ostajajo večinoma anonimni. Ugotavljamo, da so, vendar inšpekcija nima pravice ustavljati in kontrolirati vozil v prometu. Delavci postaje milice so zadnjih 5 let prijavili veterinarskemu inšpektorju le en primer prevoza konjev v občino Slovenska Bistrica, zaradi nepravilne dokumentacije. Prijav o prekupčevanju prašičev iz drugih republik ni dobila nobena inšpekcija.
(Odgovor je dal oddelek za gospodarstvo SO Velenje).
VPRAŠANJE: Občani v naselju Pohrastnik, ki so se že vselili v do-
grajene hiše, se sprašujejo pod katero krajevno skupnost spadajo in kam odhaja-
jo njihova sredstva 2 % samoprispevka, ki ga plačujejo, saj ne žive vec v matični krajevni skupnosti odkoder so prišli? Mislimo, da je tu treba enkrat javno in jasno določiti katera krajevna tkupnost ima dolžnosti do njih in ki lahko razpolaga z njihovim samoprispevkom. Prav bi bilo, da ima vse pravice in dolžnosti do njih krajevna skupnost Skorno — Floijan, saj se naselje nahaja
na njenem katastenkem območju.
(Vprašanje je postavil delegat krajevne skupnosti Skorno — Florjan).
ODGOVOR:
Meje krajevnih skupnosti je v preteklem obdobju določila občinska skupščina ob upoštevanju gravitacijskih področij. Meje pa so potekale, kjer je le bilo mogoče, po mejah katasterskih občin. Meje sedanjih krajev-
no delitev sredstev samoprispevka.
(Odgovor je dal Izvršni svet SO Velenje).
VPRAŠANJE: Več delegatov je imelo pripombo na podatke glede števila prebivalcev in števila zaposlenih po krajevnih dcupnostih, kar je osnova za razporejanje sredstev samoprispevka.
ODGOVOR:
Skupščina občine Velenje razpolaga s podatki zaposlenih v delovnih organizacijah in ustanovah, nima pa točnih podatkov o številu zaposlenih v posameznih krajevnih skupnostih. Sedanji podatki, ki so nam jih posredovale krajevne skupnosti niso popolni.
Ob izglasovanju referenduma je bil sprejet dogovor, da se bodo vsako leto podatki vsaj enkrat vskladili, vendar pa tega brez pomoči krajevnih skupnosti ne moremo napraviti. Zato smo krajevne skupnosti s posebnim dopisom z dne 26/2-1976 zaprosili, da nam te podatke posredujejo. Zavedamo se, da je to za krajevno skupnost dodatna obremenitev, vendar pa se moramo vsi skupaj zavedati, da bomo lahko le na osnovi tako zbranih točnih podatkov dosegli pravič-
VPRAŠANJE:
Kako je mogoče, da občinska skupščina ne zagotovi sredstev za realizacijo po-tijenih in dogovorjenih programov samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, katera že od 1973. leta dalje končuje leto z nepokrito izgubo. Tako stanje je nevzdržno. V interesu svojih otrok zahtevajo občani, da dobi samostojna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje vsa, za 1975. leto planirana sredstva.
Kako naj skupnost za izobraževanje zagotavlja (poleg ostalih) obratna sredstva za večnamensko halo, ko sama nima sredstev za obvezen program, kamor spada tudi celodnevna šola.
ODGOVOR:
Delno je na to vprašanje že odgovoril Izvršni svet v prejšnji številki, danes pa objavljamo dodaten odgovor občinske izobraževalne skupnosti Velenje:
Zaradi lažjega razumevanja sistema financiranja skupne porabe, vam posredujemo sledeče tolmačenje:
V začetku dogovarjanja morajo vse samoupravne interesne skupnosti izdelati plan programov svoje dejavnosti. Za realizacijo le-teh so potrebna določena sredstva. Ta plan programov bi lahko imenovali tudi plan želja, ker se ne more v celoti realizirati, ko se vse te želje zberejo v okviru občine in republike. Iz prakse vemo, da je proces dogovarjanja dolgotrajen. Tako so nekatere naloge v tekočem letu že opravljene, ko se ugotovi, da za realizacijo teh nalog ni zagotovljenih sredstev v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
, Področje vzgoje in izobraževanja se financira po enotnih republiških merilih. Osnova za izračun so predmetnik in ostali stroški, ki so po zakonu o osnovnošolskem izobraževanju obvezni (prevozi, oskrbe v domovih ali rejnikih, osnovnošolsko izobraževanje odraslih) in financiranje pedagoškega kadra v vzgojno varstvenih zavodih in glasbeni šoli. Vendar je to področje prizadeto že nekaj let nazaj, ne samo v naši občini, ampak je to problem republiškega značaja.
Z republiško resolucijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju SRS ter neposrednih nalogah, je poraba sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb omejena in lahko narašča le po določilih navedene resolucije.
Občinska skupščina nima v programu splošne porabe zajetih sredstev za sofinanciranje izobraževalne skupnosti.
Na drugi del vprašanja vam je že odgovoril Izvršni svet Skupščine občine Velenje.
Kritično o delu in problemih študentovskih klubov
V Umagu je v dneh od 27. do 29. februarja potekal seminar študent skih pokrajinskih klubov Slovenije Istre, zamejskih študentov in štu dentov iz drugih držav, ki študiraj« pri nas. Udeležilo pa se ga je tuil devet delegatov iz Šaleškega štu dentskega icluba. Študentje so spre govorili o težavah in uspehih tei vlogi klubov, kadrovski in štipendij ski politiki, informiranju, vlogi akti vov Zveze komunistov, družben samozaščiti in mnogih drugih zani mivih temah. V obširnih razprava! pa so razvili številna stališča ii sklepe.
Če spregovorim najprej o vlogi študentskih klubov, ki jo imajo ti i krajih študija in matičnih občinah moram poudariti, da ta postaja leta v leto pomembnejša. Ne le, di klubi združujejo vse študent« ampak razvijajo mnoge oblike dela, ki mladega človeka idejno bogatijo in navajajo na samoupravno delo vanje v družbi. Njihova naloga je, krepiti akcijsko sposobnost in organiziranost svojih članov, vključevat pa se morajo tudi v delo krajevni skupnosti in se posvečati problemom, ki so direktno vezani m občino. Kaže pa se preslaba nave zava na delo OK ZSM, ker se premalo posvečajo študentskim klu bom. Izredno pomembno vlogo igra jo v klubih aktivi Zveze komunistov Ti so postali nosilci, iniciatorji del klubov. Ukvarjajo se s problem kluba in se dogovarjajo o vseh nalogah, hkrati pa so idejni nosile vseh akcij kluba. Delegati so ni seminarju poudarili, da mora dela aktivov v prihodnosti steči še bolj organizirano, neaktivne člane pa jt treba aktivirati, kajti le tako bodi aktivi lahko izpolnjevali svojo vlogo
Precejšen del seminarja so delt gati posvetili kadrovski in šti pendijski politiki. Kadrovska po iitika je najpomembnejši dejavni! od katerega je odvisen ejconomski ii družbeni razvoj. Do sedaj je bili načrtovanje kadrov zanemarjeno delovne organizacije so bile bre kadrovskih načrtov in sistemizaciji delovnih mest, to pa se je pokazali v pomanjkanju kadrov in eksten zivnem zaposlovanju, razlikah ms zahtevano in dejansko izobrazbo .. Zato je potrebna ustrezna kadrovski politika, preoblikovanje družbeni vloge vzgoje in izobraževanja, racio naliziranje šolanja in zagotoviti de lavcem, da se ob delu izobražujejo Planiranje kadrov naj bi bil kon tinuiran proces, že od osnovne šoli dalje, važno pa je tudi usmerjanje i visokem šolstvu. Šole morajo pri praviti posameznike ne le za bo do i delovna mesta, ampak opravljanje vseh družbenih vlog.
Zavedati se je treba, da pr stavlja štipendiranje neke vrste vesticijsko vlaganje in od štipendijske politike je odvisno, kolik kadrov si bo neka občina ustv Pojavlja pa se mnogo težav z nej rednim izplačevanjem štipendij nedoslednim izvajanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju Ravno v štipendijski politiki pa moramo študentje odigrati odločilno vlogo. Zato je potrebna akcija študentskih klubov, kajti tudi sami sma krivi, če stvari ne tečejo kot morale.
Eden izmed pomembnih sklep seminarja je bil tudi ta, da je trebno boljše obveščanje javnosti i delom vsakep študentskega klub Ni pa dovolj le enostranska infoi macija, ampak je važen tudi od ' sredine na delo kluba, kjer ta deluje Študentje pa pogrešamo informa iz matične občine, ki jih ne zasle-j dimo v informacijskih sredstvih, tem bi lahko mnogo pomagale ZSM, pa tudi delovne organizacije ki naj bi svojim štipendistom ~ Sijale svoja interna glasila.
Na seminarju je bilo tudi preči razprav o družbeni samozaščiti, mit-dinskih delovnih akcijah in SLi Naj poudarim, da je ravno Šale: študentski klub eden tistih, ki ji najbolje povezan s štabom za SLOi občini. Študentje pa so spregovorili še o kulturnem in športnem delo vanju klubov ter financiranju teh.
Lahko rečem, da je seminar zeta dobro uspel. Vsi smo si nabral novih izkušenj, izrečeni so bili mno gi predlogi in kritike in naloga klubov je, da sedaj ne ostane le po sklepih in stališčih, ampak te ii vedejo tudi v stvarnosti. Seveda p pri tem potrebujejo razumevanje il pomoč v občinah, kjer delujejo. (
MELITA VOVI
NAS ČAS,

Katero razvedrilo mi Je najljubše in zakaj?
WJM
Ida Kumeir, osnovna i otrok
Karla Destovnika-Kajuha, linorez: Mati in
Moj domači kraj
Vas, kjer sem doma se imenuje Šmartno ob Paki. Naša hiša je ob stranski cesti. Moj kraj leži na koncu Šaleške doline. Skozi našo vas teče reka Paka. Ljudje nosijo odpadke vanjo. Zato se otroci ne morejo kopati v Paki. Naši starši hodijo v službo v Velenje. V Šmartnem je tudi železniška postaja. Skozi vas je speljana asfaltirana cesta. V kraju imamo samopostrežno trgovino. Kmalu bo zgrajen gasilski dom. Dobili bomo tudi zdravstveni dom. Naš kraj imamo vsi radi Turisti radi hodijo na goro Oljko in na Mozirske planine.
Bogdan Kovač 2. b Osn. šola Šmartno ob Paki
Delovni dan moje mame
Moja mami je gospodinja. Zjutraj vstane ob pol šestih. Skrbi, da me pravočasno zbudi. Pripravi mi zajtrk. Moj stric pripelje štiriletnega Andreja. Mami ga pazi. Skuha še kosilo in pospravi stanovanje. Kadar sva s sestro doma ji pomagava. Ko napišem nalogo, mi jo mama pregleda. Vsak dan me tudi vpraša, da vidi, če sem se dobro naučila. Za razvedrilo gleda zvečer televizijo, nato pa gremo
spat"	Jelka Glojek 2. b
Osa šola Šmartno ob Paki
MOJ BRATEC
Moj bratec Janko se igra z mamo. Kadar pišem nalogo, mi vedno nagaja. Janko tudi že šteje do pet.	Klarjca Pustoslemšek j. b
Osn. šola Šmartno ob Paki
Vsak človek se rad po delu razvedri, pozabava in sprosti. Nekateri berejo knjige, drugi hodijo v naravo, vsakdo poskuša kar najbolje izkoristiti svoj prosti čas.
Meni je najboljše razvedrilo v prostem času branje knjig. Spominjam se, kako sem z veseljem prebirala prve slikanice, ki mi jih je kupila mama. Čim starejša sem postajala tem bolj se je moja ljubezen do knjig poglabljala. Z zanimanjem sem prebirala poglavja o Robinu Hoodu, Juriju Kozjaku ter druga dela domačih in tujih pisateljev. V njih sem izvedela marsikatero zanimivost. Spoznala
sem like junakov, njihovo življenje, navade. Najprej sem brala pustolovske in zgodovinske romane, prav tako pa tudi dela, v katerih so prikazani utrinki iz vsakdanjega življenja. In tudi danes so mi knjige na to temo najbolj pri srcu.
Mislim, da je v današnjem času, ko življenje teče z vedno hitrejšim tempom naprej, potrebno, da vsaj v prostem času, človek pozabi na vsakodnevne težave. To lahko stori le z branjem knjig, sprehodi v naravo, obiski galerij in drugih kulturnih ustanov. Sicer bo človek kmalu postal robot brez čustev.
Radi se imamo
V naši družini se imamo radi. Člani naše družine smo oče, mama, Franček, Zofka in jaz. Ljubezen drug do drugega pokažemo z medsebojno pomočjo. Očka in mamica skrbita da smo lepo oblečeni in kar je najlepše, da ne vzamemo, kar ni naše. Mama gre vsak dan v službo. Ko pride domov je zelo utrujena. Potem mora pospraviti še stanovanje. Oče skrbi za živino. Napoji jo in ji da seno,
da ni lačna. Jaz se moram pridno učiti, da mi bo lepše v življenju. Brat hodi v službo. Hrani denar, da ga bomo imeli za dograditev hiše. Zgrajena je že, moramo jo še ometa ti in opremiti.
Ko bom velik bom tudi jaz pomagal očetu in mami, da bosta lepše živela.
DARKO ZUPAN 4.b Osn. šola Šmartno ob Paki
Mama mi je pripovedovala
Mama mi je pripovedovala, kako je bilo, ko so ji odpeljali očeta. Takrat je imela šele štiri leta.
Bilo je v juniju, leta 1941. Nenadoma so po vratih začeli trkati Nemci. Oče je šel odpret. Nemci so vdrli v hišo, postavili ob zid celo družino, očeta pa nato odpeljali v zapor. Nekaj časa je bil zaprt v gradu Borlu
pri Ptuju, nato pa v Mathausnu, kjer so ga po šestih mesecih na pol živega vrgli v krematorij.
Ker se oče ni vrnil, je bilo mami težko, ker so bili pri hiši trije majhni otroci, zato so morali že majhni prijeti za delo, ki jih je čakalo.
JANKO BRUNŠEK 5.b Osn. šola Šmartno ob Paki
Cel dan v šoli
Sonja Podfpečan, 6.b osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha, linorez: Druižina pri kosilu
Marsikje so že pričeli v šolah s celodnevnim poukom. To bo za nas učence in starše velikega pomena. Tudi nam so že obljubili, da bomo kmalu imeli celodnevno šolo.
Naše mamice se bodo v začetku težje navadile, prepričana pa sem, da bodo kasneje zelo zadovoljne, saj so velikokrat preobremenjene s svojim delom. Ko pridejo domov nam morajo pripraviti kosilo in urediti še mnogo drugega. Včasih jih mi otroci nadlegujemo z raznimi vprašanji. Če se nam zatakne pri nalogi, tekamo za njo. Vsega tega pa ne bo, ko bomo pričeli s celodnevno šolo. Nalogo bomo pisali v šoli. Imeli pa bomo več prostega časa kot
Moja mama
Moja mamica plete nogavice. Pomagam ji pri pospravljanju. Mamica mi tudi siva obleke. Vsako jutro mora zgodaj vstati. Ko pride iz službe nam kuha kosilo. V službi ima mamica težko delo.
MARINKA DOBRAVC l.a Osn. šola Šmartno ob Paki
sedaj, zato celodnevni pouk težko pričakujemo.
SILVA LIKEB 5.c Osn. šola Šmartno ob Paki
Dragi mladi prijatelji!
Marec je že. Ko ste imeli počitnice ste si tako zelo želeli snega, zdaj pa ste se ga že najbrž naveličali. Ker imate zelo veliko učenja, tako in tako nimate časa za igre na snegu, no pa saj bo kmalu pomlad.
Zelo veseli smo vaših prispevkov, zato nam še naprej pošiljajte svoje risbice in spise. Videli pa smo že lahko, daje med vami tudi precej pesnikov. Tudi pesmic smo zelo veseli. Lepo pozdravljeni!
Če bi bila vsemogočna
Če bi bila vsemogočna na tem svetu,
bi ustregla vsem pametnim željam.
Če bi bila vsemogočna na tem svetu,
bi zahtevala mir.
Če bi bila vsemogočna,
bi zahtevala kruh za vse lačne,
bi zahtevala vode za vse žejne ljudi
Če bi kaj veljala na tem svetu,
bi ukazala, naj končajo vse vojne,
naj ustvarijo mir za vse ljudi,
naj ljudje živijo siti, brez morečih skrbi
Če bi bila vsemogočna na tem svetu,
bi zahtevala knjige za vse revne, ulca željne ljudi
Če bi bila vsemogočna, bi na tem svetu zavladal mir,
bi zavladala pravica,
bi vsi otroci dobili starše,
bi vsi lahko hodili v šole,
bi vsi lahko brali knjige in se učili,
bi se prav vsi lahko najedli in napili
Če bi bila vsemogočni,
če bi kaj veljala na tem svetu,
bi ne bilo bogatih in revnih, ne sitih in lačnih,
bi ne bilo srečnih in žalostnih,
bi bili vsi enaki
A nisem ne vsemogočna ne vladarica in življenje bo teklo po starem tiru. Na svetu bodo še bogati in revni, siti in lačni Na svetu še bodo vladale vojne, lakota, žeja, krivica...
IRENA GOLOB 7.b.
Osn. šola Antona Aškerca
r
Knjižničarski krožek
Na naši šoli deluje knjižničarski krožek. V ta krožek smo se vključili po štirje mladinci iz vseh treh osmih razredov.
Strokovno nas vodi tovarišica Milica Dolejši, ki je sicer zaposlena v velenjski knjižnici. Seznanili smo se s potekom dela v knjižnici, ovili vse knjige, nekatere tudi vpisali in estetsko uredili knjižnico.
Knjižnica je odprta vsak torek in četrtek. Tu si lahko vsak učenec naše šole brezplačno izposodi knjigo.
Delo v šolski knjižnici je zanimivo in prijetno, zato imamo radi ta krožek.	MJJA AVBERŠEK 8.a
Osn. šola Antona Aškerca
Peter Klemenčič, osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha, linorez: Korak v svobodo
IMAŠ ROMAN
16
• HARRISON E. SALISBURY
„Badajev je pogorel," so s strahom v -očeh šepetale ženičke, „zdaj je konec. fJmrli bomo od lakote."
Hitleijev železni obroč se je sklenil. V času, ko so Ognjeni zublji počirali skladišče; so nemške udarne enote vkorakale v Šliselburg in s tem zamrle zadnjo pot in žvezo s zaledjem.
„UMRLI BOMO OD LAKOTE"
Pred tem je življenje v mestu teklo še dokaj normalno. Hrana je bila sicer na karte, vendar so ljudje lahko kupili vse, kot v kateremkoli drugem mestu dežele. V bifeju Leningrajske pravde je Kočetov dobil brez kart celo posamezne redkejše reči, med njimi najkvalitetnejše rokavice, najboljši kaviar in podobno. V posebni „interni trgovini," kjer so kupovale le družine generalov, ga je prodajalka dobesedno silila, naj si nakupi šampanjca, ki je po njenem mnenju hranljiv in poln vitaminov. Vzel je steklenico, prodajalka pa s tem ni bila zadovoljna in pregovorila ga je, da je vzel cel zaboj.	—
Ljudje so kupovali vse vprek, se zalagali z živili in vsem, kar so še lahko dobili. Luknicki je v teh dneh obiskal fotografa, s katerim sta nekoč potovala po Aziji. Bil je preudaren človek. V stanovanju si je zgradil posebno shrambo in jo napolnil z najrazličnejšimi konzervami. Luknickemu
900 DNI
se je vse to upiralo. Pri tem se je spomnil prijatelja, majorja Borisa Lihaijeva, predsednika leningrajske zveze pisateljev. Njegova žena je v trgovini naletela na pet kilogramsko konzervo kaviarja in jo „za vsak primer" kupila. Moža je ženino početje razjezilo. Ni želel, da bi se zgledovali po drugih in se po nepotrebnem dajali v zobe. Žena je podarila konzervo otroškemu vrtcu, sicer pa je v teh dneh še vedno lahko kupila svež kaviar, pravo kavo in borovničev sok. Postopoma pa so se trgovine praznile in nakupovanje je postajalo vedno težavnejše.
Za hrano so morali ljudje ure in ure čakati v vrsti. Pisateljica Jelena Skijabina piše v svojih spominih, daje bilo treba včasih prehoditi vse mesto, če si hotel kupiti maslo ali sladkor. 1. septembra je imela na zalogi le še za mesec dni živil.
Z 2. septembrom so se dnevni obroki hrane v mestu zmanjšali. Delavci so lahko dobili le še 600 gramov kruha, uslužbenci 400 gramov, nehranilci in otroci pa le 300. Na mesec je bilo na osebo dodeljeno le kilo in pol mesa, prav toliko testenin, 75 dekagramov masti in dva in pol kilograma sladkoija. Ljudje so morali krepko zategniti pasove. Kljub temu pa se je še dalo živeti. Po restavracijah in po tovarniških in uradniških menzah so ljudje še vedno lahko jedli brez živilskih kart.
Prehrana med prebivalci še ni povzročala velikih skrbi, oblasti z nadzorstvom niso pretiravale, vendar pa so ljudje čutili, da se začenjajo težki dnevi in da je za vsem tem prežala neizprosna smrt.
6. septembra je leningrajski župan Peter S. Popkov javil odboru za narodno obrambo v Moskvi, da bodo mestne zaloge živil kmalu izčrpane. Bilo je dva dni pred strašnim požarom v skladišču. Poudaril je, da potrebujejo takojšnjo pomoč, sicer grozi mestu lakota.
Po dveh dneh so iz Moskve poslali Dimitrija V. Pavlova, ki je bil strokovnjak za prehrano prebivalstva in armade. Diplomiral je na zvezni akademiji za zunanjo trgovino in se poglobil v proizvodnjo in razdeljevanje hrane. S šestintridesetimi leti je v svojem delu dosegel že lepe uspehe. Zdaj je bil komisar za trgovino Federativne republike Rusije in vodilni član odbora za administracijo živil pri obrambnem komisa-riatu. Takoj po prihodu v Leningrad je spoznal, daje mesto mogoče rešiji le z najstrožjimi varčevalnimi ukrepi. Najprej se je moral seznaniti z dejstvi, z golimi dejstvi brez kakršnihkoli političnih in propagandnih olepšav.
Ugotoviti je moral, kakšno je dejansko stanje prehrane. Je zalog res le še za dva do tri tedne? Kako je z vojaškimi zalogami? Kako je z mornarico? In končno, koliko ljudi je še v mestu?
Pavlov se je lotil dela že v letalu. Izdelal si je podroben načrt. Najprej seje lotil popisovanja rezervne hrane. Številke so bile zastrašujoče. To ga ni presenečalo. Kljub vsemu pa je Popkov v svojem telegramu malce pretiraval. Oceni Popkova ^h Pavlova sta se razlikovali v tem, da je Pavlov v svoj seznam vnesel tudi prehrano armade pa tudi nekatere surovine in zamrznjena živila. Istočasno so prav v teh dneh ponovno skrčili dnevne živilske obroke. Po temeljiti analizi je Pavlov, zaključil, da so rezerve resnično zaskrbljujoče fn da mesto še nekaj časa ne bo moglo dobiti pomoči iz zaledja. Edina pot v mesto je bila po Ladoškem jezeru in z letali. Na jezeru pa je primanjkovalo čolnov pa tudi cestne in železniške zveze so bile slabe. V mestu ni bilo ustreznih skladišč niti časa, da bi zgradili nova.
Pavlovu je bilo jasno, daje mesto odvisno v glavnem le od lastnih rezerv. Nihče pa ni mogel odgovoriti na vprašanje, kako dolgo bo to mogoče in kako dolgo bo trajala blokada.
Nihče tudi ni vedel, koliko ljudi je v teh dneh še v mestu. Po številu živilskih kart, po podatkih o evakuaciji, številu beguncev in po podatkih o naraščanju prebivalstva pred vojno, je Pavlov ocenil, daje v ožjem delu mesta še približno dva in pol milijona prebivalcev, od tega kakšnih 400.000 otrok. V predmestjih pa le še kakšnih 343.000. K temu je bilo treba prišteti še vojaštvo. Tudi števila vojakov ni vedel nihče. Predvidevali so, da jih je v raznih enotah približno pol milijona. Število lačnih ust je raslo in Pavlov se je ustavil pri številki 3,400.000. Bilje zaskrbljen. V njegovi notranjosti pa je tlela trohica upanja, da bo obramba mesta prebila obroč še pred izbruhom lakote. Zaloge živil so vidno kopnele, Pavlov pa iz zagate ni videl izhoda.

PREHRAMBENE NOVOSTI NA AMERIŠKEM TRGU
Kosilo iz »narejenega« i
Tudi ko jih ješ, imajo okus po klobasicah. Če jedec ni prevelik sladokusec, morda sploh ne bo opazil, da ne je klobasic iz mesa. Toda to niso klobasice iz mesa, tudi imenujejo jih drugače. Sestavljene so izključno iz rastlinskih snovi: soje, pšenice in ovsa, predelane tako, da po videzu in okusu nadomeščajo mesne izdelke. Številna podjetja že ponujajo nadomestke za slanino, šunko, perutnino, govedino, jajca, čokolado.
Kakšne so dobre strani teh izdelkov: so poceni in zelo hranljivi. V zadnjem času so na trgu zelo iskani. Število proizvajalcev iz dneva v dan raste. Tako je v ZDA postala proizvodnja za zamenjavo beljakovin pomembna gospodarska veja. Prepričani so, da se bo do konca tega desetletja promet s temi izdelki dvignil na 20 milijard dolarjev letno.
- Naš cilj ni v tem, da bi s tem nadomestili meso, je dejal predstavnik laboratorija „Nail-les", ampak, da bi s tem dopolnili prehrano v vsaki družini.
Toda kot je videti, so potrošniki sprejeli novo hrano kot nadomestilo za meso. Zakaj bi kupovali drago meso, če je „umetno" prav tako hranljivo in veliko ceneje?
Soja in druge rastline so veliko cenejši ..darovalci" beljakovin kot živali. Kockice, ki nadomeščajo perutnino in šunko, se lahko uporabljajo tudi za omlete, juhe in druga jedila in so dvakrat cenejše od „pravega" mesa. Prav tako je kilogram »rastlinske" slanine dvakrat cenejši od „prave".
Nadomestke radi kupujejo tudi tisti, ki skrbijo za svoje zdravje. Nadomestek za jajca je celo dražji od pravih zato, ker rumenjak vsebuje snovi brez holesterola. Tudi „imitacija" mesa ne vsebuje holesterola. Pomočnik direktorja v laboratoriju „Mailles" celo trdi, da je v nadomestkih razmerje med zasičenimi in nezasičenimi maščobami veliko boljše kot v pravem mesu.
Podjetje Pillsbeary izdeluje umetne orehe, ki nimajo nobene hranljive vrednosti in so celo dražji od pravih. Toda uspeh na trgu je bil tolikšen, da so morali začeti graditi novo tovarno in se bo tako proizvodnja povečala celo za trikrat. Na leto bodo izdelali okrog 4000 ton orehov.
Trenutno je v takoimenovana
ZDA v modi naravna prehrana brez kemijskih sestavin. Zato je čudno, da ljudje kupujejo nove izdelke. Na vprašanje je odgovoril strokovnjak za prehrano na neki ameriški fakulteti. Dejal je: — Izdelki iz soje niso nič
manj naravni od izdelkov, ki naj bi jih nadomestili.
Seveda pa je treba poudariti, da ljudje ne kupujejo vsega, kar jim ponudijo. Neka tovarna je poslala na trg svojo slanino in končalo se je s polomom. Množično pa so kupovali slanino, ki jo je izdelovala druga tovarna. To pomeni, da znajo kupci izbirati. Tovarna „Nestlle" je morala prekiniti proizvodnjo čokolade, ker jo tržišče ni sprejelo.
Velika težava novih izdelkov pa je prav v okusu. Klobasice, ki so izdelane iz soje, imajo skoraj prav takšen okus kot prave, toda okus mnogih drugih izdelkov potrošnikov ni zadovoljil. Težave skušajo rešiti z izdelavo popolnoma novih izdelkov, kar je storilo podjetje „Howblaine", ki je izdelalo alkoholno pijačo iz žita z okusom po mleku. Poznavalci trdijo, da ima nemogoč okus, toda mladim, ki jim je pijača namenjena trdijo, da je čudovita.
Nekateri nadomestki so preveč čudni, da bi jih širok krog potrošnikov sprejel Strokovnjaki nekega kanadskega podjetja trdijo, da bi bili lahko čudovit nadomestek tudi različni insekti. Odličen nadomestek za beljakovine bi lahko bili tudi črvi, saj ima vsak črv kar 72 odstotkov beljakovin.
Da bi utrdili to zamisel, so organizirali tekmovanje. 500 dolarjev nagrade naj bi dobila
»Umetno" kosilo ali kosilo izk
gospodinja, ki bo iz črvov p pravila najboljšo jed. Zmagala Patricia Hayell Tukaj je nji recept: zmašaj moko, masi jajca in sladkor. Dodaj žličl sode bikarbone, začimbe p želji in okusu in malo jaboil nega soka. In sedaj presen čenje: namesto orehov dod skodelico posušenih in na dro no narezanih črvov ...
Sedem let s tujim srcem
Sem Emmanuel Vittria. Prijatelji me kličejo Biku. Rodil sem se v Marseillesu pred 56 leti.
Moje življenje? Pred sedmimi leti je bilo popolnoma običajno, vsakdanje življenje. Bil sem zastopnik nekega podjetja z vinom. Obiskoval sem hotele in restavracije ter sklepal kupčije. Dobro sem zaslužil.
Ob nedeljah sem igral nogomet. Bil sem vratar pri prvoli-gašu Olempica. Časopisi so me hvalili, sosedje ljubili. V ponedeljek, po dobro odigrani tekmi, sem prodal toliko vina, da sem lahko počival do konca meseca.
Toda leta 1968 se je vse spremenilo. Izgubil sem apetit in v trebuhu sem imel hude bolečine. Odšel sem k zdravniku. Dejal mi je, da imam ledvične kamne in da bom moral na operacijo. Operirali so me in vse je bilo v najlepšem redu. Čez mesec dni sem znova začel delati, vendar ni bilo tako kot prej. Bil sem brez vsake volje. Celo na nogometne tekme nisem več hodil.
Nekega večera, ko sem se vračal domov, sem na levi strani prsnega koša začutil hudo bolečino. Zena mi je vsa prestrašena odpela srajco. Oblil me je znoj. Kljub vsemu nisem pomislil na nič resnega. Toda, ko sem prišel
domov in si odvezal čevlje, me je znova zagrabilo. Dušilo me je, ničesar nisem videl. Rosetta je poklicala zdravnika.
Naslednji dan sem bil že v bolnišnici, na oddelku za kardiologijo. Povedali so mi, da me čakajo dolge preiskave. Nekega dne sem izgubil zavest in prebudil sem se v oddelku za oživljanje. Povedali so mi, da mi je obstalo srce in da so me le s težavo vrnili v življenje.
Prebrodil sem krizo, toda čez deset dni se je moje stanje znova poslabšalo. Takrat so moji ženi dejali, da ni več nobenega upanja.
V tem strašnem trenutku je Rosetta odigrala odločilno vlogo. Odšla je k profesorju Hen-ryju in ga zaprosila, naj poskusi s presaditvijo srca. Vse, kar se je potem zgodilo, je skoraj neverjetno. Henry se je odločil, da me bo operiral. To je bila njegova prva presaditev srca. Nekega dne so v bolnišnico pri-
peljali težko poškodovanega mladeniča, ki ga je povozil kamion. Njegovi starši so kmetje. Ko jim je Henry povedal, da je njihov sin mrtev, da pa bi njegovo srce lahko nekomu drugemu vrnilo življenje, niso oklevali.
Zvečer sem že ležal v operacijski sobi. Profesor Henry me je držal za roko. Anestezist se mi je nasmehnil in počasi sem izgubljal zavest...
Prebudil sem se ob dveh ponoči. Bil sem žejen in zaprosil sem za kozarec vode. Ob sebi sem opazil Henryja in ostale člane ekipe. Bili so utrujeni, toda zadovolj ni. Spet sem izgubil zavest. Šele v soboto mi je profesor povedal, da je moje stanje zadovoljivo.
Od tega dne je minilo sedem let. Vsako leto mi Marsejčani na dan operacije priredijo veliko slavje in časopisi vse leto pišejo o meni. Razumem jih. Dejstvo, da že sedem let živim, predstavlja za ves svet veliko upanje. Vsi me sprašujejo, kako se počutim. Na to bi zelo težko odgovoril.
Nikoli ne pozabim, da bi moral pred sedmimi leti umreti. Nekdo mi je podaril življenje, ki
je novo, ker sem spoznal, kal dragoceno je. Postal sem ose nost. Potujem po Franciji Evropi ter vabim ljudi mi krvodajalce.
Mladeničevo srce bije v m jem telesu. Jem lahko vse, kar zaželim. Lahko plavam, vozi kolo, avtomobil, se ljubi Toda intenzivno zdravljenje kortizonom je kalcificiu moje kosti in velikokrat se zgodi, da ne morem stati nogah. Takrat me je stri strah, če bodo to opazili dni Ne smem kloniti. Postal sa predsednik marsejskih krvod jalcev. Čeprav sem upokoje delam veliko več kot prej. D bil sem preveč in dati mora čim več.
NACI
Na sliki: Emanuele Vittria na sprehodu s svojo ženo in družino po Marseillesu.
HE. HE..! DOBRO STA H/t nasedla TALE DVA PK-1 mukn3ena VOHLCJast
KOMANDOSI BREZ BARETK
Generali so malce svobodneje zadihali šele potem, ko je Hitler odšel iz konferenčne dvorane. Strežniki so prinesli pijačo in v sobi je zavladala nekoliko manj tesnobna atmosfera.
Toda tisti, ki so bili dan za dnem v neposrednem stiku s svojim firerjem, niso nikoli vedeli, kdaj bo zgrmel nanje plaz očitkov in ostrih besed.
Tako je bilo tudi tretjega dne Skorzenyjevega bivanja v Volčji jami. Ko je Hitler prikorakal v konferenčno sobo, je z jezno kretnjo odstranil z mize barvaste svinčnike - očitno znamenje, da to pot ne bo nobenih premikov na frontah, ampak nakej drugega. In res je kar takoj napadel Jodla in Keitla, ki sta mu prikrila vstajo v Varšavi. Zakaj ni bil obveščen, da tam že nekaj časa divjajo boji z uporniki? Kdo in zakaj mu prikriva resnico?
Jodl in Keitel sta bila pobita kot dva prvošolčka. Vzgojena, da v vsem ubogata svojega gospodarja in boječ se njegovih izbruhov jeze, ki je včasih mejila že kar na besnilo, sta mu prikrila novico o vstaji v največjem poljskem mestu zato, ker sta upala, da jo bodo nemške čete zatrle že v nekaj dneh. Toda boji so se vlekli in vlekli in medtem je Hitler nekako zvedel zanje.
Sedaj se je na njuju in vse druge okoli njega vlila ploha obtožb in očitkov. Skorzeny si je iz vsega srca želel, da bi bil doma, v mirnem ozračju Friedenthala.
Tako so se vrstile konference druga za drugo — nekatere manj in nekatere bolj burne. Skorzeny se je že začel spraševati, če niso morda pozabili na njegovo prisotnost. Tedaj pa je nekega večera firer ukazal, naj se po konferenci zberejo v njegovi sobi za sprejeme.
Zbrali so se Keitl, Jodl, Himmler in Ribbentrop in slednji je imel na obrazu mučeniški izraz, iz katerega je Skorzeny sklepal, da bo to pot Hitler naslovil svojo tirado na zunanjega ministra.
In tako je tudi bilo, kajti komaj so posedli v velike usnjene naslonjače, je Hitler začel govoriti.
Doslej, je rekel, so mi vselej največja razočaranja priredili generali, toda to pot je diplomatom uspelo, da so jih prekosili. Da, je nadaljeval, diplomati so vendarle uspeli napraviti še večjo neumnost njegovega zadnjega zaveznika so naravnost pahnili v ruske roke in zato prav nič ne dvomi, da bo Nemčija prav zaradi tega nemara tudi izgubila vojno.
Ribbentrop je poslušal bled in brez besed. Keitel in Jodl sta z očmi preiskovala strop in le Himmler je očitno neprizadet gledal v Hitlerja, ki je govoril in pri tem uporabljal vedno ostrejše besede in čedalje hujše očitke.
Madžarska je naš zadnji zaveznik, je rekel Hitler. Če bomo izgubili še njo, bo Nemčija na robu propada. Na Madžarskem dobijo žito, nafto in boksit za letala. Toda to napsled še ni vse, to je samo ekonomska plat, ostane pa še vojaška, strateška. Če Madžarska pade, bo ostalo sedemdeset nemških divizij odrezanih in Italija, Grčija ter ostanek še nezasedenih vzhodnoevropskih ozemelj bo izgubljenih v tednu dni.
Skorzeny je pozorno poslušal. Ni mu šlo v glavo, zakaj je Hitler tako črnogled, saj je bil videti položaj na Madžarskem dovolj trden. Madžarske divizije so se še vedno borile proti sovjetskim četam, ki so nastopale z vzhoda in tam, na obronkih Karpatov, je bilo tudi milijon Nemcev. Skupaj sta obe vojski še vedno predstavljali močan obrambni zid in če je to tako, zakaj bi potem Madžarska padla kar čez noč?
Tedaj pa je Hitler začel pojasnjevati vzroke za svojo črnogledost. Admiral Horty, madžarski regent, je izdajalec! Na vse kriplje si prizadeva, da bi prodal svojo deželo. Najprej je poskusil pri Britancih, toda ti so ga napotili k Sovjetom, kajti sovjetske armade so na madžarskih mejah. In Horty jih je ubogal ter se začel na skrivaj dogovarjati s Sovjeti, katerim obljublja prosto pot do Budimpešte, kar
IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
pomeni tudi do Dunaja - to pa je že predmestje Nemčije! In to vse zato, ker so bili gospodje diplomati tako neumni in nesposobni, da ga niso znali obdržati v našem naročju!
Skorzeny je pogledal na zemljevid, na katerem je bilo tik ob Madžarski zapičenih šestnajst buck z sovjetskimi zastavami - vsaka je predstavljala armado. Okroglo 120 divizij!
Te divizije je za zdaj še držal jez nemških in madžarskih enot, toda če Madžari zamenjajo strani, bo jez padel in sovjetska povodenj se bo razlila po Panonski nižini. V tem primeru bo milijon nemških vojakov brezupno izgubljenih, zakaj na ravnini ni bilo nobenih utrdb in nobenih naravnih pregraj, s katerimi bi lahko ustavili napadalca.
V tem trenutku se je Hitler zasukal in dejal: „Skorzeny, vi osebno se boste ukvaijali s tem Hortyjem!"
Ko je Hitiei; govoril, je postalo jasno, da pripravlja ponovitev podviga na Gran Sassu, samo v drugačnih pogojih. Toda osnovni scenarij je bil isti. Medtem ko je Madžarska vsaj na papirju še vedno njihov zaveznik, ne bo smel Skorzeny ničesar ukreniti, kajti to bi lahko le pospešilo razkol. Toda v trenutku, ko bo Horty zaigral z odprtimi kartami, bo treba nemudoma udariti - tako kot v Mussolinijevem primeru.
Ampak scena bo to pot povem drugačna. Medtem ko so Mussolinija skrivali na samotnem gorskem vrhu, je Horty v svojem dvorcu sredi Budimpešte in obkroža ga skoraj 3000 najbolj zvestih vojakov, oboroženih s strojnicami, tanki topovi.
Potem je govoril Jodl. Edino, kar pride v poštev, je padalski desant. Vrhovna komanda bo zagotovila potrebno število jadralnih letal, dva bataljona padalcev in elitni bataljon pehote, sestavljen iz kadetov. Podrobnejši načrt bo izdelal Skorzeny sam, potem ko si bo na mestu samem ogledal prizorišče spopada.
Predno se je po si o vi i, se je Hitler še enkrat obrnil k Skorzenyju. ..Zavedajte se, da ste vi naše zadnje upanje. Trdno računam na vas." Pozdravil ga je in mu izročil list papirja ter odšel.
Skorzeny je radovedno pogledal, kaj piše na papirju.
humor
„Prima! Bil sem ravno na poti po taščo!"
„AH me sploh poslušaš? Že tretjič ti berem menu!'
IZVOLITE NAPRK3..! MISS HOVf VAS ŽE PRIČAKUJE..!
upam, da bova r.es kazi koristnega izvedela-—'
SKRBI 1 STA-dama nas ni poklicala brez teht
MALHE ŠŠK • IZ MALHE ŠŠK # IZ P ALHE ŠŠK
IZ MALHE ŠŠK $ IZ MALHE
Ljudska kultura v Šaleški dolini
Prazniki življenjskega kroga
Do sedaj smo si v petih člankih ogledali materialni del kulture pri nas in poskušali prikazati osnove kmečke gospodarske dejavnosti, zdaj pa je na vrsti DUHOVNA KULTURA. Ta zajema vse oblike in pojave socialnega in družbenega življenja. Sem spadajo razne šege, navade s področja odnosov med ljudmi, pa tudi ljudsko verovanje, pesem z glasbo in plesom, likovna umetnost, ljudsko zdravilstvo itd. Nekatere elemente tzv. delovnih šeg, ki sicer nedvomno sodijo sem, smo že opisali, toda to je za tako obliko članka dopustno.
V tem nadaljevanju si bomo ogledali najprej navade ob praznikih življenjskega kroga. V človekovem življenju obstajajo tri izrazite prelomnice, okoli katerih se je koncentriral velik del običajev pri vseh narodih. Te prelomnice so rojstvo, poroka in smrt.
Bodoča mati more, po ljudskem verovanju, že pred rojstvom vplivati na to, kakšen bo otrok. Tako noseča ženska v okolici Velenja ni smela gledati mrličev, da se tudi njej ne bi rodil mrtev otrok. Poleg takih prastarih verovanj pa so bila razširjena še druga novejša, ki temeljijo na analogiji Tako je v vsej dolini veljala vraža, da se nosečnica ne sme nikamor prijeti v trenutku, ko si čeda poželi, ker se tisti predmet vtisne na otroka in mu pusti znamenje. Prav tako ne sme gledati raznih živali, zlasti zajca, da otrok ne dobi zajčje ustnice. Seveda se je dalo po raznih znakih določiti tudi spol novorojenčka, tako so v okolici Velenja verjeli, da bo, če so pred porodom podarili beraču hlače novorojenec fant, če pa krilo bo dekle.
Porod je bil velik dogodek za vso družino in mu je zato v starih verovanjih pripadalo posebno mesto. Oba nosečnica in dojenček sta morala biti ob porodu čimbolj izolirana od vseh zlih vplivov, pri nekaterih primitivnih ljudstvih imajo tako za ta dogodek še danes posebne koče. Spomin na to izoliranost pa živi tudi še pri nas. Tako nam je MARIJA KONČNIK, znana ljudska babica iz Gaberk povedala, da so vedno med porodom zastrli okna, kar na določen način še vedno kaže na to staro vero. Še pred prvo svetovno vojno so znali take zle vplive odpraviti tudi drugače. V okolici Velenja so dojenčke zavarovali pred uroki, tako da so umili vse vogle pri mizi, prav tako pa tudi vse kljuke. Ureke pa so pregnali tudi s kosi oglja in trikraljevsko vodo (ogenj in voda sta dva prastara očiščevalna in obrambna predmeta).
Toda s porodom še ni bilo vse končano. Tudi po rojstvu je bilo treba otroka obvarovati raznih zlih vplivov, ter mu zagotoviti da bo njegovo življenje srečno. Že sam dan poroda je marsikaj povedal o otrokovi bodočnosti, tako je bil srečen tisti, ki je bil rojen v nedeljo, tisti v petek pa nesrečen. Če je bil rojen zjutraj „mu storjo čebele, če zvečer pa ovce" (Mlinšek). Največja nevarnost pa je pretila otroku od MORE (to je duh, ki „se ne vidi, a se čuje ko gre"), toda tudi njen vpliv se je dal odpraviti z „morsko taco", ki so jo pogosto narisali na zibelko. Enak znak (peterokraka zvezda) je lahko pred moro obvaroval tudi živino. Posebej važna je bila za novorojenca prva kopel, ki je imela še pred nekaj desetletji mnoge magične elemente. V okolici Velenja je mati v to kopel položila škarje (želja, da otrok ne bi bil raztrgan), molek (da bi bil pobožen) in denar, da bi bil imovit. Vodo okopanca so vrgli čez streho, „otročjo posteljico" pa zakopali pod mlado drevo, vse da bi otrok lepo rastel. Obstajajo pa še druga dejanja, ki naj bi otroku pomagala pri vstopu v življenje. Tako so gn položili v žitnico da bo bogat, fant je bil tem urnejši čim dalj ga niso krstili, na čelo so mu dali topel kruh, da je hitreje spregovoril, v Gaberkah in Velenju je bilo dobro, da je otroka pred prvim rojstnim dnevom videlo čim manj ljudi.
V dolini pa lahko opazimo še zadnje ostanke iniciacije (vpeljevanje otrok v življenje odraslih), čeprav že precej deformirane. Tak ostanek prav gotovo predstavlja vera, da otroku ne smejo striči las in nohtov dokler ni star eno leto.
Šege ob smrti so po svojih obrambnih in drugih elementih precej podobne rojstvu, saj smrt še danes, tako kot rojstvo, marsikomu pomeni prehod v neko novo skupnost, ki je kot „prelomen čas" zvezana s posebnimi nevarnostmi. Tudi marsikatera navada, ki jo opazimo še danes izvira iz starodavnega strahu pred vračanjem pokojnika in na drugi strani iz ljubezni in spoštovanja do njega. Tokrat bomo omenili le nekaj najstarejših in najzanimivejših vraž iz naše doline. „Nazaj hodi" rad tisti, ki umre prej kot mu je bilo usojeno, miru pa nima tudi tisti, ki mu v krsto položijo denar, ali pa tisti ki mu sorodniki niso izpolnili njegove zadnje želje. Za vse take primere znajo po ljudski veri najbolje poskrbeti berači ali duhovniki, ki od pokojnikoizvedo, kaj jim ne da miru nato pa jih zagovorijo.
Omenimo še nekaj manj znanih elementov, kise trdovratho držijo v pogrebnih običajih. Ponekod je še danes običaj, da se v poznejših urah bedenja pri mrliču, začnejo pripovedovati pravljice, najprej res o strahovih, pozneje pa pridejo na vrsto tudi smešne in celo pesmi, s tem pa že skoraj vedro razpoloženje. Tudi to ima zelo stare korenine, saj so včasih verjeli, da se s hrupnostjo in veselostjo obvarujejo pred
pokojnikovim zlim vplivom. Sedmino danes pri nas povsod pripravijo ze takoj po pogrebu, marsikje v Sloveniji pa še vedno sedmi ali osmi dan. Toda kljub temu je ta običaj še vedno ostanek gostije, poznane po vsem svetu, katere namen je bil nahraniti pokojnika in se združiti z njim v uživanju jedi.
Za konec tega članka pa preidimo na relativno bolj vesel dogodek človeškega življenja, to je na poroko. Tudi to je prelomnica v življenju posameznika, toda za razliko od smrti in rojstva je pri tem dejanju človek zavestno soudeležen in to se kaže tudi v običajih, ki so povezani z njo. Hkrati pa poroka ni bila samo dogodek, ki bi zadeval posameznika, ampak so bili za tem tudi širši interesi nadaljevanja rodu na vsaki kmetiji. To dobro kaže običaj iz Skal (Vlado Miklavžina), ki je bil še pred prvo svetovno Vojno zelo pogost. Tam so vsakega naslednika na kmetiji vodili v svate, ženo pa so mu večkrat določili starši ali pa vplivni sorodniki. V svate so hodili pred pustom, ko je bilo na kmetiji največ časa. Vodil jih je vedno zgovornejši sosed ali sorodnik, katerega najvažnejša naloga je bila pogajanje za doto, tudi takrat kadar je šlo za poroko iz ljubezni
ZIBELKA (MSP Velenje)
Ženin, ki ga je vsa zadeva še najbolj zadevala, je moral biti ves čas snubljenja čimbolj tiho. Če so se le dogovorili za doto (največkrat je obsegala telico in hodne prtiče), so takoj nato naročili oklice in o pustu se je mladi par že poročil.
Poglejmo si še, kako je poroka potekala v okolici Velenja in Saleka. Opisala sta nam jo FRANC in POLDKA VERDEL. En dan pred poroko niso imeli največ dela samo v hiši ženina in neveste, ampak se je moral „truditi" že muzikant, ki je obiskal vse hiše, kjer so bili svatje. Pri vsaki se je nekoliko ustavil zaigral nekaj viž in seveda prejel tudi plačilo za to. Vsi fantje in dekleta iz vasi, v kateri se je pripravljala poroka pa so bili povabljeni na KRENCLIJO, pri kateri so okrasili vso hišo, ponekod pa so postavili še slavoloke. Tudi to seveda ni šlo brez zabave in plesa. Drugo jutro so prvi začeli zares svati po ženinovi strani, ki so z muzikantom šli klicat nevesto. Najprej so iz hiše spustili petelina, nato staro žensko, šele ko so svatje zahtevali belo lilijo, ali kak podoben simbol je prišla iz hiše prava nevesta. Na ta način so hoteli včasih preslepiti zle duhove, da ne gre za poroko in tako skušali obvarovati mladoporočenca pred nesrečo. Po poroki so se vsi svatje zapodili proti ženinovi hiši in poskušali čimprej zasesti mize. Zlasti je bilo to važno za starešino in muzikanta. Če je bil prvi muzikant so morali vsi ostali odkupiti mize od njega. Tudi sicer je muzikant skrbel za veselo razpoloženje, pa ne samo z igranjem, ampak je sodeloval pri mnogih igrah, ki so vzbujale največ smeha, njemu pa prinašale kar čedne denarce. Tako je npr. kradel meso kuharicam in ga nato prodajal na dražbi, odgovarjal na različna vprašanja. Vsaj tako važno, če ne še pomembnejšo vlogo sta imela tudi CAMER in DRUŽICA, ki sta prav tako skrbela za zabavo vseh. Zlasti zanimive so njune camerske pesmi, ki so večkrat imele čez petdeset kitic. Ostali vaški fantje, imenovali so jih OGLARJE (iz vogal, ogel), niso smeh v hišo, toda zato so jim pred hišo ali pa v vežo postavili škaf vina, pili pa so ga z zajemalkami. V hišo so lahko prišli le če jim je kdo izmed svatov odstopil plesalko in ostal do konca plesa zunaj.
Na koncu naj opozorimo še na „šranganje", prav tako zanimiv običaj prodajanja neveste, kadar gre v drugo faro, ali vas, ki pa je bilo v Našem času že nekajkrat opisano, zato ga tu nismo omenili.
(DALJE PRIHODNJIČ)
POGLOBLJENA JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU OBČINSKEGA DRUŽBENEGA POGOVORA O RAZPOREJANJU DOHODKA V LETU 1976:_
Dileme, vprašanja in
Konec februaija je bila v Šaleški dolini sklenjena javna razprava o osnutku družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976. Osnutek tega dogovora, ki je bil objavljen kot posebna izdaja „Našega časa", je vseboval določbe o celovitem razporejanju dohodka, prvič pa je vključeval tudi predlog za sistemsko zagotovitev materialne osnove za delo in razvoj krajevnih skupnosti. Sestavni del osnutka družbenega' dogovora pa so bile še določbe o splošni porabi.
Za javno razpravo o osnutku družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Velenje je še posebej značilna ugotovitev, da bo moralo združeno delo Šaleške doline okrepiti prizadevanja za dosego višjega dohodka, da bi tako lahko hitreje in učinkoviteje reševali probleme in naloge, na katere opozarjajo delovni ljudje in občani. Trenutni položaj gospodarstva v občini Velenje namreč ni najboljši; na to vpliva med drugim tudi dejstvo, da znotraj slovenskega elektrogospodarstva še zmeraj niso uveljavljeni dohodkovni odnosi.
RAZPRAVE V. OBČINSKIH ODBORIH SINDIKATOV O OSNUTKU OBČINSKEGA DRUŽBENEGA DOGOVORA O RAZPOREJANJU DOHODKA
O osnutku družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini Velenje v letu 1976 so razpravljali tudi občinski odbori sindikata delvacev energetike in premogovništva, kovinske industrije, gradbenih delavcev, trgovine ter vzgoje in izobraževanje.
Občinski odbori sindikatov so izrekli svoj „za" k osnutku družbenega dogovora, vendar le s pogojem, da je lahko skupna poraba v primerjavi z letom
1975 večja le za 11,1 %. Ob tem je treba dosledno upoštevati tisto določilo iz osnutka družbenega dogovora, ki govori, da interesne skupnosti z medsebojnim dogovarjanjem in usklajevanjem programov uskaljujejo porabo na dogovorjeni ravni. Občinski odbor sindikata gradbenih delavcev Velenje pa je sprejel stališče, da skupna obremenitev gospodarstva na osnovi občinskega družbenega dogovora ne bi smela biti večja kot je bila v letu 1975 (29,6% prispevna stopnja in 1 % izvenbilančna sredstva). Če pa v prvem polletju na ta način ne bi zbrali zadosti denarja, bi se bilo treba znova dogovarjati z gospodarstvom.
STABILIZACIJSKO PONAŠANJE PRAV POVSOD
Občinski odbori sindikata delavcev energetike in premogovništva, kovinske industrije, gradbenih delavcev, trgovine ter vzgoje in izobraževanja so tudi naglasili, da se združeno delo ponaša stabilizacijsko. Tega pa še ni mogoče trditi za področje skupne in splošne porabe.
Nesprejemljiva pa je posebej še praksa, da povečujejo nekatere samoupravne interesne skupnosti, posebej še republiške, porabo nad dogovorjenim povečanjem (11,1 % v primer-
Izobraževanje mladih v ERI
V okviru idejnopolitičnega in strokovnega izobraževanja svojih članov ZSMS je koordinacijska konferenca 00 ZSMS ERA priredila dvodnevni seminar v planinski koči na Kozjaku.
Seminar je bil razdeljen na dva dela. Teme prvega dne so zajemale naloge ZSMS, družbeno samozaščito ter zunanjepolitični pregled. Predavala sta sekretar OK ZSM Tomo Jurčec ter oddelka za narodno obrambo pri OS Velenje Mile Pavlovič. Drugi del seminarja je bil namenjen strokovnemu izobraževanju. Teme: uresničevanje ustavnih načel v OZD ERA ter nastanek in delitev dohodka. Predavala sta: vodja splošnega sektorja Stane Ravljen in glavni direktor Miha Krofi.
Po mnenju vseh udeležencev je seminar popolnoma uspel in tako dosegel svoj namen. Za to imajo veliko zaslug predavatelji, ki so svoje teme, čeprav v kratkem času, podali res razumljivo in izčrpno. Poudariti pa je treba, da je ta seminar samo del programa. Odslej bodo podobna predavanja organizirali vsak mesec v Velenju, in sicer tako, da se bodo teme med seboj dopolnjevale.	P.V.
javi z letom 1975) oziroma da si najprej zagotovijo denar republiške samoupravne interesne skupnosti, pozneje pa se lahko o skupni porabi dogovarjajo z združenim delom le občinske samoupravne interesne skupnosti.
Premalo je upoštevano tudi dejstvo, da prevelike obremenitve gospodarstva vplivajo na akumulativnost delovnih organizacij in da ostaja tudi zavoljo tega vse manj denarja za razširjeno reprodukcijo. Na to vpliva tudi zaostajanje rasti produktivnosti.
OKREPITI VPLIV DELOVNIH LJUDI NA JOBLIKOVANJE PROGRAMOV IN NA PORABO DENARJA
Občinski odbori sindikata so nadalje opozorili, da je še zmeraj premajhen vpliv delovnih ljudi tako na oblikovanje programov samoupravnih interesnih skupnosti kot na porabo denarja občinskih in republiških samoupravnih interesnih skupnosti.
Znotraj posameznih samoupravnih interesnih skupnosti pa še zmeraj niso uveljavljeni zbori uporabnikov, skozi katere moramo v prihodnje v večji meri uveljavljati širše družbene interese v delu samoupravnih interesnih skupnosti.
V večji meri je treba uveljaviti tudi zbor udeležencev družbenega dogovora, ki je obravnaval osnutek družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini Velenje v letu 1976 šele pretekli četrtek, 4. marca. V okviru zbora udeležencev je treba v prihodnje najti rešitve za'probleme in vprašanja, ki se pojavljajo pri usklajevanju nalog in želja ter možnosti. Zbor podpisnic družbenega dogovora pa naj bi sproti spremljal porabo denarja na področju splošne in skupne porabe.
PREDNOST NALOŽBAM V OBJEKTE OTROŠKEGA VARSTVA IN ŠOLSTVA
Občinski odbori sindikata delavcev energetike in premogovništva, kovinske industrije, gradbenih delavcev, trgovine ter vzgoje in izobraževanja so med obravnavo osnutka družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini Velenje v letu 1976 sprejeli stališče, da je treba pri oblikovanju prednostnega reda naložb dati dejansko prednost gradnji objektov za potrebe otroškega varstva in šolstva!
Šaleški študentski klub Velenje vsako leto orjpnizira za svoje člane smučarski tečaj. Ta je bil letos na Voglu. Udeležba je bila rekordna, saj nas je bilo kar 55. Datum smo tako dobro izbrali, da bolje ne bi mogli. Teden dni prej je zapadel dolgo pričakovani sneg, ki ga je bilo na Voglu kar čez dva metra, sonce je bilo tako, da so se posamezniki smučali kar v kopalkah, pa še pusta smo praznovali zraven. To je bilo ravno za konec počitnic, tako, da bomo na sveže pobarvani lažje začeli z novim semestrom na fakultetah.
Obenem je bila to tudi nagrada za tiste študente, ki so v klubu ves čas aktivni in, ki pomagajo klubu, da dosega svoj namen. Kakšno je bilo razpoloženje pa se najlepše vidi s slike.
I
!
! S
l S
\
i
s *
^
i *
l
i
I *
S *
Ž *
# IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC % IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC
> V SPLOŠNI BOLNIŠNICI SLOVENJ GRADEC PRIČAKUJEJO, DA BODO AKCIJO ZA GRADNJO NOVIH PROSTOROV ZA OTROŠKI ODDELEK PODPRLI VSI, KI JIM JE PRI SRCU ZDRAV MLADI ROD:_
Prihodnje leto — začetek gradnje novih prostorov
Poročali smo že, da sta Izvršni odbor Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec in Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec predlagala vsem krajevnim konferencam SZDL in osnovnim organizacijam sindikata v Mislinjski dolini, da naj bi denar, morebiti namenjen za darila, voščila in pogostitve ženam za 8. marec, namenili za nov otroški oddelek Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
V tej osrednji koroški zdravstveni ustanovi pričakujejo, da bodo pobudi slovenjgraške Socialistične zveze in Zveze sindikatov sledili tudi v drugih sosednjih občinah, od koder prihajajo delovni ljudje in občani na" zdravljenje v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec oziroma vsi, ki jim je pri srcu zdrav mladi rod.
V prostorih, namenjenih za 20 bolnikov, se zdaj stiska 55 mladih
Novi prostori so otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Slo-
venj Gradec resnično potrebni, saj so bili pred več kot štirimi desetletji zgrajeni za infekcijsko službo. V prostorih, ki so bili namenjeni 20 bolnikom, se zdaj stiska 55 mladih bolnikov. Otroški oddelek je brez čakalnic, zaradi pomanjkanja prostorov je otežkočeno tudi delo kliničnega psihologa, vzgojiteljic in likovnega pedagoga. Skratka - zaradi prostorske stiske se srečujejo s težavami pravzaprav na vsakem koraku. Vsi otroški oddelki drugih slovenskih bolnišnic so bili zadnja leta obnovljeni oziroma zgrajeni na novo. Zadnji deluje v
• V SOBOTO, 13. MARCA, TRADICIONALNI POHOD MLADIH_
200 mladih bo obiskalo znane partizanske domačije
starih, pretesnih in neprimernih, prostorih le še otroški oddelek Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Akcija za gradnjo novih prostorov je stekla
Kot je povedal predstojnik otroškega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, primarij dr. Miloš Lužnik, so akcijo že zastavili. Računajo, da bo do konca tega leta vse pripravljeno za začetek gradnje. Nedvomno lahko pobuda, za kakršno so se najprej odločili v družbenopolitičnih organizacijah v Slovenj Gradcu, priprave za začetek novogradnje samo pospeši. Kljub vsemu so v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec prepričani, da bodo prihodnje leto že začeli z novogradnjo.
Novi prostori otroškega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec naj bi omogočili sprejem do 100 mladih bolnikov, tudi tistih s kirurgije. Ustvarjeni bodo boljši pogoji za intenzivno nego mladih bolnikov, prav tako pa tudi za pedagoški del.
Sicer pa bodo z izgradnjo novih prostorov za otroški oddelek tudi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec naposled dosegli jugoslovanski normativ, ki določa, da mora biti na otroških oddelkih bolnišnic najmanj 0,4 do 0,5 postelje na 1.000 prebivalcev za gravitacijsko območje bolnišnice.
Že nekaj let obeležijo mladi iz Mislinjske doline legendarni pohod XIV. divizije na Štajersko s pohodom po poteh te partiznaske enote na Paški Kozjak.
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenj Gradec bo pripravila letošnji pohod v soboto, 13. marca, udeležilo pa se ga bo okrog 200 mladih iz osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine v občini Slovenj Gradec, tabornikov in pripadnikov enot teritorialne obrambe; pohodnikom na Paški Kozjak pa se bodo pridružili tudi pripadniki naše JLA iz Dravograda.
Zbor udeležencev pohoda po poteh XIV. divizije na Paski Kozjak bo 13. marca ob 8. uri v Slovenj Gradcu. Od tam se bodo odpeljali do Doliča. Letos jih bo pot vodila mimo znanih partizanskih domačij na Paški Kozjak. Mladi - udeleženci pohoda se bodo ustavili pri Slapernikih, Pbdjavorških, Krejanih in Sedov-nikih, na vrhu Paškega Kozjaka pa bodo položili venec k spomeniku in pripravili krajši priložnostni kulturni program. Ferdo Fišer - Mojka pa jim bo spregovoril o legendarnem pohodu XIV. divizije na Štajersko ter o nalogah mladih pri obrambi pridobitev socialistične revolucije ter varovanju naše samoupravne socialistične skupnosti.
Pohodniki bodo spotoma spoznali kraje in ljudi, ki so v dneh najtežjih preizkušenj pomagali partizanom, spotoma pa se bodo poklonili spominu padlih borcev XIV. divizije.
PO KOROŠKI
V NEDELJO, 24. MARCA, REFERENDUM V ČRNE-ČAH PRI DRAVOGRADU
V nedeljo bodo odšli z območja krajevne skupnosti Črneče pri Dravogradu na volišča in odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Plačevali naj bi ga pet let, zbrali pa bi najmanj 1 milijon dinarjev. Denar želijo nameniti za zagotovitev boljših pogojev tamkajšnjih prebivalcev nasploh. Tako bodo s sredstvi delovnih ljudi in občanov pospešili uresničitev srednjeročnega razvojnega načrta.
USPELA PEVSKA REVIJA „OD PUBERKA DO TRABERKA"
Pevsko srečanje „Od Pliberka do Traberka", ki je bilo 5. marca v Črni na Koroškem, Mežici, na Prevaljah in Ravnah na Koroškem in ki ga je pripravila Občinska zveza kulturno-pro-svetnih organizacij Ravne na Koroškem, je bilo hkrati s predstavitvijo dosežkov zborovskega petja v Mežiški dolini tudi uvodna manifestacija na območju občine Ravne na Koroškem na čast 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Na tem, že tradicionalnem, pevskem srečanju, letošnje je bilo deveto, so nastopili zbori iz Mežiške doline ter Dravograda, kot gostje pa pevski zbori slovenskih prosvetnih društev iz Pliberka in Štebna pri Globasnici. Skupaj je prepevalo nad 400 pevcev.
Ob tem velja omeniti še, da deluje v občini Ravne na Koroškem trenutno kar 12 odraslih pevskih zborov, v katerih prepeva več kot 300 pevcev!
V TEKSTILNI INDUSTRIJI OTIŠKI VRH ODPRAVILI NOČNO DELO
Pred dnevi so v Tekstilni industriji Otiški vrh pri Dravogradu končali dela pri urejanju nove barvarne. Zmogljivosti nove barvarne so zdaj tolikšne, da bodo lahko opravili delo v 2 izmenah. Na nočni izmeni je delalo v barvarni okrog 90 delavk, zdaj pa so nočno izmeno odpravili. Postavitev nove barvarne je veljaka okrog 5 milijonov dinarjev, uredili pa so tudi čistilno napravo.
OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK, 8. MARCU. V MISLIHJSKI DOLINI:
DOGOVORI, PROSLAVE
V delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih na območju občine Slovenj Gradec so se zadnje dni zvrstili razgovori o družbeni vlogi žensk ter o reševanju problemov na področju otroškega varstva, izobraževanja, zdravstvenega varstva otrok in mater. Manjkale pa tudi niso kulturne in druge priložnostne prireditve, s katerimi so v delovnih kolektivih, po krajih, na šolah, v vzgojno-varstvenih ustanovah in društvih obeležili 8. marec.
Že v petek, 5. marca, so malčki iz vzgojno-varstvenih ustanov povabili mamice v vrtce, kjer so jim čestitali za praznik. V slovenjgraškem vrtcu so pripravili ob tej priložnosti razgovor o izboljšanju dela v vrtcih ter o problemih, s katerimi se srečujejo starši in vzgojitelji pri vzgoji najmlajših. V soboto, 6. marca, so bile priložnostne prireditve na čast mednarodnem prazniku žensk v krajevnih skupnostih Šmartno in Pameče, zaposlenih tovarišic so se spomnili
tudi v Gozdarstvu in lesni industriji „LESNA" Slovenj Gradec, prireditev pa je pripravilo s sodelovanjem gojencev vrtca tudi slovenjgraško TVD „Par-tizan".
V nedeljo, 7. marca, dopoldne so se v hotelu „Korotan" v Slovenj Gradcu zbrale starejše občanke iz središča Mislinjske doline na že tradicionalnem sprejemu, ki ga že več let zapored pripravlja Aktiv mladih komunistov iz Slovenj Gradca. Zbranim tovarišicam, vseh je
bilo nad 40, je spregovoril o pomenu mednarodnega praznika žensk in jim čestital za praznik sekretar aktiva Jože Vrabič. Gojenci vzgojno-varstvenega zavoda pa so pripravili zatem krajši priložnostni program.
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so mednarodni praznik žensk proslavili 8. marca. Na priložnostni slovesnosti so podelili priznanja delavkam tega zavoda, zaposlene pa so se vključile v akcijo zbiranja sredstev za gradnjo novih prostorov za otroški oddelek njihove bolnišnice.
S priložnostnimi prireditvami in proslavami pa so se spomnili tovarišic tudi v drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v Mislinjski dolini. Proslav je bilo resnično toliko, da o vseh ni mogoče pisati.

STANOVANJE
Mlad zakonski par brez otrok išče stanovanje ali sobo s kopalnico za določen čas. Javite se na telefon 850-900 interno 136 od 7. do 14. ure. V upoštev pride Velenje in bližja okolica.
KINO
OBČINSKA
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE
RAZPISUJE prosto delovno mesto:
RAČUNOVODJE
finančne smeri
Pogoji:
-	srednja ekonomska šola
-	2 leti delovnih izkušenj
Nastop službe takoj!
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
RDEČA DVORANA V VELENJU
VABI
na koncert ansambla
BIJELO DUGME
ki bo 18. marca 1976 ob 18.uri.
Nastop prirejajo v okviru velike turneje po Jugoslaviji,na kateri predstavlajo svojo novo ploščo.
Koncert ansambla
BIJELO DUGME
v Rdeči dvorani v Velenju je zadnji pred njihovim odhodom v Kanado.
Pridite na največji koncert v Šaleški dolini!
\
JVGOSlOVf/VSKi 4£ROrRA/VSF>ORT
Od aprila v rednem prometu dvakrat
tedensko
UGOSLAV/JA MEHIKA
INFORMACIJE: JAT - Poslovalnica Ljubljana, Miklošičeva 34 Telefon 314-340, 314-341 aH najbližja potovalna agencija
11.3. - četrtek ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, italijanska barvna kriminalka POLICIJA OBTOŽUJE, režija: Enzo C. Castellari. Igrajo: Franco Nero, Fer-nando Rey
12.3. - petek ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, italijanska barvna kriminalka POLICIJA OBTOŽUJE
13.3. - sobota ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, italijanski barvni pustolovski film, TIGRI MALEZIJE, režija: Umberto Lenzi. Igrajo: Steve Reeves, Geniefe Grad
14.3. - nedelja ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, italijanski barvni pustolovski film TIGRI MALEZIJE
15.3. - ponedeljek ob 17.30, REDNI KINO VELENJE, ameriška komedija STANLIO IN OLIO, režija: Robert Yongson
16.3. - torek ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE' ameriška barvna kriminalka ŠAFTOV VELIKI PODVIG, režija: Gordon Parks, igrajo: Richard Rondtree
17.3. - sreda ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, ameriška barvna kriminalka ŠAFTOV VELIKI PODVIG
18.3. - četrtek , ob 17.30 in 19.30, REDNI KINO VELENJE, Jugoslovanski barvni film POVEST O DOBRIH LJUDEH, režija: France Štiglic. Igrajo: Majda Grbac, Bata Živojinovič
KINO - GLEDALIŠČE
15.3. - ponedeljek ob 20 uri, KINO - GLEDALIŠČE, britanski , barvni vojni film TRIKRATNI ODMEV, režija: Michel Aptit. Igrajo: Glenda Jackson, Oliver Reed
KINO ŠOŠTANJ
13.3. - sobota ob 17 uri, KINO ŠOŠTANJ, ameriška komedija STANLIO IN OLIO, režija: Robert Yongson
14.3. - nedelja ob 17. in 19.30 uri, KINO ŠOŠTANJ, meksikanski barvni film BELE VRTNICE ZA ČRNO SESTRO, režija: Abel Sala-zar. Igrajo: Libertat Lamark
17.3. - sreda ob 19.30, KINO ŠOŠTANJ, jugoslovanski barvni film POVEST O DOBRIH LJUDEH, režija: France Štiglic. Igrajo: Majda Grbac, Bata Živojinovič
18.3. - četrtek ob 19.30, KINO ŠOŠTANJ, francoski barvni film, NEZNOSNI SIN, režija: Georges Lautner. Igrajo: Jean Lefebre, Miou-Miou
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
OBVESTILO
Sporočamo vsem borcem, aktivistom in organiziranim sodelavcem N0B na območju velenjske občine, da je igrava Savinjsko šaleškega zAavstve-nega doma Velenje uvedla od 1. marca 1976 dalje v ambulantah v Velenju in Šoštanju
PREDNOSTNO AMBULANTO ZA BORCE IN AKTIVISTE NOV
po sledečem razporedu:
•	V VELENJSKI AMBULANTI II: Od 8. do 9. ive dopoktae in
od 15. do 16. ure popokfrie
•	V Š0ŠTANJSKI AMBULANTI: Od 16. do 1R ure popoptdne
vsak dan razen ob sobotah n nede-fah, torej vsak delovni dan.
V Velenju bo ordinral za borce dr. Anton Črepinšek h sicer izmenično: en teden dopoldne, drugi teden po-pokhe, v Šoštanju pa veito popoldne.
{ Občinski odbor ZZB NOV Velenje je že lansko leto poslal SZDL Velenje seznam aktivnih udeležencev NOV n pottičnii nternrancev, katere je smatrati kot prednostne, v kratkem pa bomo poslali še seznam aktrvnii in organiziranli sodelavcev N0B oz. vseh članov naše organizacije.
Občinski odbor ZZB NOV Velenje v Velenju
RAZGLAS
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, št. 94/49 objavlja oddelek za notranje zadeve Ski^ščine občine Velenje, da so bili na obmoqu občine Velenje najdeni nasledi ji predmeti:
1.	P0NY KOLO z motorjem
2.	Motorno koto T0M0S C0LIBRI
3.	Demontirano motorno kolo
4.	Motorno koto T0M0S C0LIBRI rdeče barve
5.	Zapestna moška ura
6.	Usnjeni suknjč
Prosimo lastnfce, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega raz^asa.
Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje soba št. 15.
Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure.
Po preteku 6 mesecev po objavi tega raz^asa bodo ti pretkneti last (kuž-benega premoženja.
Obvestio
Obveščamo vse upokojence REK Velenje, da lahko dvignejo karte za premog vsak dan od 10. do 14. ure v upravni zgradbi REK (nad pošto) pri tovarišu Jožetu Volfu.
Posebno obvestilo
Opozarjamo lastnike, da dosledno upoštevajo določbe odloka o posesti psov, ki obvezuje, da morajo biti psi pod nadzorstvom. Ukrep je potreben tudi zaradi zaščite divjadi v visokem snegu. Lovske družine morajo dosledno izvajati zakon o lovstvu in ugotovljene kršitelje prijaviti pristojnim organom v postopek.
Veterinarska inšpekcija pri skupščini občine Velenje
ZELlTE, DA BO VASE DELO V SKLADISCU LA2JE?
Primatov montažni regal sistem MINIRACK vam to omogoča. Sistem je prilagodljiv v vsakem skladišču z ročnim vlaganjem. Za paletizirano blago velike nosilnosti, regal sistem PRIMAT-MAJORACK. S tem sistemom je mogoče zadovoljiti še tako specifične zahteve kupcev.
OB EKONOMIČNOSTI IN SOLIDNI IZVEDBI BOSTE ZADOVOLJNI!
VODILNI JUGOSLOVANSKI PROIZVAJALEC OPREME ZA NOTRANJI TRANSPORT IN SKLADISCENJE
TOVARNA KOVINSKE OPREME MARIBOR, Industrijska 22 telefon: 28641, telex: YU 33178

hotel paka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
VABI
—	da obiščete KAVARNO—SLAŠČIČARNO CENTER, ki vam nudi kvalitetne slaščičarske Izdelke, kateie vam pripravlja slaščičarski mojster Jože Javornlk
KSC vam nudi vse vrste alkoholnih In brezalkoholnih pijač In raznih napitkov,
—	da obiičete RESTAVRACIJO JEZERO in wb zvokih kvarteta DE LEČITAS Iz Poljske zaplešete In se razvedrite,
—	da obiičete kegljišče hotela »PAKA« In preizkusite svoje znanje pri podiranju kegljev,
—	da obiščete nočni bar hotela »PAKA« In si ogledate zanimiv barski spored,
—	da obiščete bife »TURIST,« ki se nahaja v novi večna-
menski dvorani in je odprt vsak dan od 9. do 19. ure.
Ob nedeljah ne posluje.
Nudi vam gostinske storitve po najnižjih cenah.
VSE ZA VAS IN ZA VAŠE ZADOVOLJSTVO!
9 KOMUNISTI RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEOA KOMBINATA VELENJE SO OCENILI IDEJNOPOLrTIČNO IN AKCIJSKO VLOGO:
POGLABLJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
V dvorani Skupščine občine Velenje je bila 5. marca volilna seja konference Organizacije Zveze komunistov Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje, na kateri so sprejeli nov sklep o organiziranju in delovanju članov Zveze komunistov v okviru kombinata, ocenili so idejnopolitično in akcijsko vlogo komunistov ter izvolili nove organe Zveze komunistov.
V času med dvema sejama konference Organizacije Zveze komunistov Rudarskoelektro-energetskega kombinata Velenje se je sestal komite na 30 sejah. V središču pozornosti je bilo združevanje energetskega gospodarsva Šaleške doline, nadaljnje poglabljanje samoupravljanja in ustanavljanje novih temeljnih organizacij združenega dela ter akcija za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih in za varčevanje. Sicer so govorili o aktivnosti komunistov, problematiki gospodarjenja znotraj delovne organizacije, kadrovski problematiki ter o akciji za obnovo Zveze komunistov. V tem času je bilo sprejetih v Zvezo komunistov 213 novih članov, poskrbljeno pa je bilo tudi za izobraževanje in usposabljanje članov Zveze komunistov.
Na zadnji seji pa je komite obravnaval . politično oceno H osnov za urejanje ekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega delr^ znotraj Rudarskoelektroener-getskega kombinata Velenje. Skupaj s kadrovsko komisijo pa se je komite vključil v priprave na volilne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov.
AKCIJA ZVEZE KOMUNISTOV ZA OPTIMALNO IZKORIŠČANJE ENERGETSKIH VIROV ŠALEŠKEGA BAZENA
Iz ocene o idejnoopolitični in akcijski vlogi komunistov Rudarskoelektroenergetskega kombinata Velenje, ki jo je na seji posredoval sekretar komiteja, Ivo Drev, povzemamo uvodno ugotovitev, da je bila
dejavnost komunistov Rudarskoelektroenergetskega kombinata Velenje usmerjena k uresničevanju osnovne naloge, ki jo narekuje ustava, to je, da delavci v združenem delu in celotnem procesu družbene reprodukcije kar najbolj neposredno odločajo o pogojih in uspehih svojega in celokupnega družbenega dela.
Značilno za uresničevanje teh programskih osnov je, daje bila akcija usmerjena v poglabljanje samoupravljanja in samoupravnih odnosov znotraj delovne organizacije. Ob povezovanju Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj se je aktivnost Zveze komunistov močno okrepila, saj je bilo treba poiskati kar najboljše politične in samoupravne rešitve združevanja in povezovanja. Z združitvijo so želeli uresničiti temeljno načelo združevanja dela in sredstev, v konkretnem primeru optimalno izkoriščanje energetskih virov Šaleškega bazena in skladno s slovenskim energetskim razvojem povečanje proizvodnje električne energije. Vendar pa še zdaj vse naloge oziroma hotenja niso opravljena oziroma uresničena.
ZGLEDNA PRIZADEVANJA RUDARJEV ZA KREPITEV SAMOUPRAVLJANJA
Kar zadeva samoupravno organiziranje delavcev so dosegli na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje v preteklem letu pomemben napredek. Tako so se velenjski rudarji poldrugo leto zatem, ko so se samoupravno organizirali, odločili za organiziranje več novih temeljnih organizacij zdru-
V TOVARNI USNJA ŠOŠTANJ NA BOLJŠE OBVEŠČANJE IN P0GL0BUEN0 SAMOUPRAVNO ODLOČANJE POMEMBNO VPLIVAJO_
Samoupravna jedra
V	šoštanjski Tovarni usnja že četrto leto nadvse uspešno delujejo samoupravna jedra. Trenutno jih deluje II, sestavljajo pa jih delavci iz zaključenih delov proizvodnega procesa, v samoupravnem jedru pa je največ do 60 delavcev. Delo teh samoupravnih jeder vodijo predsedniki, ki jih skupaj z namestniki predsednikov, izvolijo za dobo dveh let, to je za toliko časa, kolikor traja tudi mandat delegatom v delavskem svetu.
V	usnjarni so dalj časa čutili potrebo, da bi zaposlene sproti in kolikor je najbolj mogoče obširno obvestili o tekočih zadevah in vprašanjih, ki delavce zanimajo. Zaposleni pa so tudi želeli odgovore na vrsto vprašanj. To je bilo osnovno vodilo za oblikovanje samoupravnih jeder, ki se sestajajo redno vsak mesec, praviloma v prvi polovici meseca. Samoupravna jedra obravnavajo proizvodne naloge, pregledujejo uresničevanje nalog ter obravnavajo vsa vprašanja, ki so v tistem trenutku v razpravi v temeljni organizaciji združenega dela, delovni organizaciji oziroma v občini ali interesnih skupnostih.
Pred sestanki samoupravnih jeder se sestanejo predsedniki ter skupaj s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter vodstva delovne organizacije pripravijo potrebno gradivo. Sicer pa nova organiziranost omogoča, da se lahko sestanejo samoupravna jedra v Tovarni usnja Šoštanj v enem dnevu.
Samoupravna jedra, za katere so se odločili v Tovarni usnja Šoštanj, omogočajo neposreden stik z delavci, ki čedalje pogosteje razpravljajo o vprašanjih, ki zadevajo gospodarjenje, prav tako pa tudi o drugem, kar jih zanima. Ce je le mogoče delavcem že na sestankih samoupravnih jeder odgovorijo na vprašanja, kolikor pa to ni mogoče, jim pismeno odgovorijo ali pa jim posredujejo odgovor na naslednjem sestanku. Pomembno torej je, da imajo zaposleni možnost, da spregovorijo o vseh vprašanjih, za katera mislijo, da so pomembna za položaj in nadaljnji • razvoj njihove tovarne.
Potem, ko so se v Tovarni usnja Šoštanj odločili za oblikovanje samoupravnih jeder, delavci na sestankih samoupravnih jeder razpravljajo in odločajo o vseh vprašanjih, delavski svet Tovarne usnja Šoštanj pa potem samo še verificira odločitve samoupravnih jeder.
ženega dela. Njihovo vodilo je bilo, "da je treba zagotoviti kar najbolj učinkovito ekonomsko in tehnično spremljanje poslovanja jame, sicer pa so spoznali, da bo večje število temeljnih organizacij združenega dela omogočilo podrobnejše in celovitejše spremljanje vseh tistih dogajanj v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela, ki so osnova za dobro odločanje. Ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela v okviru Rudnika lignita Velenje prestavlja enega najpomembnejših dosežkov in vsebinsko značilnost delovanja organizacije Zveze komunistov kombinata.
Ob tem pa ugotavljajo, da nekaterih ciljev združevanja in organiziranja, dogovorjenih ob združevanju temeljnih organizacij združenega dela v Ru-darskoelektroenergetski kombinat Velenje, še niso v celoti uveljavili. Počasnost pri uveljavljanju skupno dogovorjenih nalog je mogoče zaslediti zlasti še na področju kadrovske politike, združevanja dela dohodka, namenjenega za skupne namene, in pa enotnost skupnih strokovnih služb.
Ugotavljati je mogoče, da še niso izdelani in sprejeti vsi samoupravni splošni akti; med drugim kasni tudi sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za skupne in splošne namene.
ŠE ZMERAJ DVOJNOST SISTEMOV UGOTAVLJANJA DOHODKA ZNOTRAJ KOMBINATA
Zveza komunistov kot druge družbenopolitične organizacije znotraj Rudarskoelektroenergetskega kombinata Velenje so namenile v zadnjem razdobju posebno pozornost razreševanju problemov, ki jih pogojuje dvojnost sistemov ugotavljanja dohodka. Kot je znano imajo v Termoelektrarni Šoštanj stroškovni sistem, v vseh drugih temeljnih organizacijah združenega dela kombinata pa dohodkovni sistem. Zavoljo dvojnih sistemov delavci znotraj te delovne organizacije niso v enakem položaju.
Osnovni smisel združevanja dela in sredstev v Rudarsko-elektroenergetskem kombinatu Velenje je bil zagotavljanje optimalnega izkoriščanja energetskih virov, ki so tehnološko med seboj tako povezani, da jih ni mogoče administrativno razdvajati. Se pravi, da je treba vzpostaviti take medsebojne ekonomske odnose, ki bodo zagotavljali enak družbenoekonomski položaj delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, ki sodelujejo v procesu proizvodnje električne energije.
Izhodišča o ekonomskih odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela, povezanimi v Rudarskoelektroener-getskem kombinatu Velenje, temeljijo na skupnem ustvarjanju, ugotavljanju iri delitvi dohodka na osnovi prispevka k skupaj doseženemu dohodku. Komite organizacije Zveze komunistov je takšna izhodišča podprl, hkrati pa zadolžil komuniste, da storijo vse, da se v , energetskem kompleksu Rudarskoelektroenergetskega kombinata Velenje preide na dohodkovne odnose.
REK VELENJE - ZAKLJUČENA REPRODUKCIJSKA CELOTA
Ivo Drev se je v oceni idejno-politične in akcijske vloge komunistov Rudarsko-elektro-energetskega kombinata Velenje dotaknil tudi širšega povezovanja delovne organizacije. V tej zvezi je ocenil osnutek samoupravnega sporazuma o samoupravnem planu razvoja
elektroenergetike in o združevanju sredstev za graditev objektov po sprejetem programu Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije in pa samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih odnosov na področju razvoja, proizvodnje in porabe premoga v razdobju 1976-1980.
Ugotavljamo pa, da pristop pri izdelavi osnutkov teh dveh dokumentov ni sprejemljiv. Ločeno obravnavanje področij v dveh sporazumih namreč zanika integracijske procese znotraj delovne organizacije Rudar-skoelektroenergetski kombinat Velenje.
Rudarskoelektroenergetski kombinat Velenje predstavlja zaključeno tehnološko in ekonomsko reprodukcijsko celoto, ki zajema celoten proces od proizvodnje premoga do proizvodnje električne energije. To je bil tudi namen ustanovitve kombinata. Po letu 1978 bo celotna proizvodnja premoga namenjena za proizvodnjo električne energije. Se pravi, da bo Rudarsko-elektroenergetski kombinat Velenje po letu 1978 dejansko zgolj proizvajalec električne energije.
Čimprej razvojne usmeritve vseh temeljnih organizacij združenega dela
V okviru Rudarsko-elektro-energetskega kombinata Velenje imajo izdelane razvojne načrte v Termoelektrarni Šoštanj in temeljnih organizacijah združenega dela Rudnika lignita Velenje. Druge temeljne organizacije združenega dela imajo le okvirne programe razvoja oziroma razvojnih načrtov nimajo. Da bi lahko uspešno in smotrno razvijali vse dejavnosti bo treba pospešiti akcijo za izdelavo razvojnih usmeritev, pri njihovi pripravi pa upoštevati prednost dejavnosti ob upoštevanju širših družbenih interesov. Posamične interese temeljnih organizacij združenega dela je treba zdru-
žiti v skupne interese kombinata, z združevanjem sredstev pa je treba zagotoviti uresničitev prednostnih nalog iz razvojnih programov.
nov sklep o organiziranju in delovanju
Članov organizacije zk
Na volilni seji konference organizacije Zveze komunistov Rudarskoelek troenergetskega kombinata Velenje so sprejeli nov sklep o organiziranju in delovanju članov Zveze komunistov.
Konferenca organizacije Zveze komunistov Rudarskoelektroenergetskega kombinata Velenje združuje 19 osnovnih
organizacij ZK; organizacije ZK v temeljnih organizacijah združenega dela Rudnika lignita Velenje povezuje Svet osnovnih organizacij ZK temeljnih organizacij združenega dela Rudnika lignita Velenje. V okviru vseh osnovnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela Rudnika lignita Velenje in v okviru osnovne organizacije ZK Elektrostojni obrati so ustanovljeni oddelki ZK.
Pri Konferenci osnovnih organizacij ZK Rudarskoelektroenergetskega kombinata Velenje delujeta komisiji za idejno-politična vprašanja ter za družbenoekonomske in samoupravne odnose, pri komiteju pa komisija za kadrovska vprašanja in občasni aktivi.
V VELENJSKI KNJIŽNICI OB 8. MARCU
RAZSTAVA ROČNIH DEL
V knjižnici Kulturnega centra v Velenju so prejšnji petek odprli v počastitev 8. marca razstavo ročnih del žena velenjske občine. Ob otvortivi razstave je spregovorila predsednica sveta za družbeno aktivnost žensk občine Zdenka Slomšek, v kulturnem delu pa je nastopil moški pevski zbor Kajuh iz Velenja.
ZAKLJUČNA SEJA ODBORA ZA PRIPRAVO OSREDNJE REPUBLIŠKE PROSLAVE V POČASTITEV 30-LETNICE OZN V SLOVENJ GRADCU:
Se naprej razvijati misel organizacije ZN
V sredo, 3. marca, je bila v Slovenj Gradcu zaključna seja odbora za pripravo osrednje republiške proslave v počastitev 30-Ietnice OZN. Na seji ki se je je udeležil tudi predsednik Republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, s sodelavci so ocenili osrednjo republiško proslavo v počastitev 30-letnice OZN v Sloveniji ter spregovorili o mednarodnih kulturnih prireditvah „MIR 75 - 30 OZN" v Slovenj Gradcu.
Predsednik organizacijskega odbora Mednarodnih kulturnih prireditev „MIR 75 - 30 OZN" primarij dr. Drago Plešivčnik je ob tem poročal tudi o poteku dosedanjih prireditev ter o pripravah na organizacijo novih. Obširneje je spregovoril o akciji za ureditev „Parka svobode in miru", za katerega je prvo delo, in sicer eno od skulptur iz svoje umetniške zbirke, podaril predsednik Republike, tovariš Josip Broz — Tito. To prvo delo v „Parku svobode in miru" želijo postaviti že za letošnji praznik mladosti. Ob občinskem prazniku Mislinjske doline pa naj bi odkrili drugo skulpturo, za postavitev katere so se odločili delovni ljudje in občani občine Slovenj Gradec. Sicer pa bodo številni umetniki z vsega sveta, kiparji, z deli, podarjenimi za slovenjgraški „Park svobode in miru" na enkraten način manifestirali idejo mednarodnega sodelovanja, boja za mir, svobodo, enakopravnost, humanizem in sožitje med narodi.
KREPITI KLUB OZN V SLOVENJ GRADCU
V razpravi je predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Mitja Ribičič, poudaril, da je bilo z uspešno izvedeno osrednjo republiško proslavo v počastitev 30-letnice OZN v Slovenj Gradcu ovrženo mnenje, da morajo biti vse republiške proslave le v večjih središčih. Odmevnost, ki je je bila deležna slovenjgraška prireditev, je dokaz več za mnenje, da ni pomembno, v katerem kraju je prireditev, pač pa kakšna je njena vsebina in kako je pripravljena.
Po besedah tovariša Mitja Ribičiča naj bi v Slovenj Gradcu tudi v prihodnje razvijali misel organizacije Združenih narodov, v ta namen pa je treba krepiti klub OZN v Slovenj Gradcu, ki naj bi v prihodnje postal dejavnik, ki bo povezoval aktivnost klubov OZN v naši republiki. V dejavnosti klubov
OZN pa mora biti v prihodnje še posebej poudarjen boj člo veka za osvoboditev.
PREDLOG: V SLOVENJ GRADCU ENA OD MANIFE STACIJ OB 15-LETNICI BEG GRAJSKE KONFERENCE
Predsednik Republiške kon-ference SZDL Slovenije, Mitja Ribičič, je predlagal, da naj bi pripravil letos klub OZN iz Slo venj Gradca eno od manifestacij ob 15-letnici Beograjske konf& renče, po kateri se je začelo širiti in krepiti gibanje ne uvrščenih po svetu. Morda bi kazalo pripraviti celo simpozij o neuvrščenosti, je ob tem meni tovariš Ribičič.
Nadaljevati pa je treba tudi I' uresničevanjem pobude za sre čanja pesnikov in pisateljev ii neuvrščenih držav. Tej pobudi oziroma akcijam bo dala Rt publiška konferenca SZDL Slo venije vso podporo.
Ob likovnih manifestacijah, ki so doslej prevladovale v okvi ru Mednarodnih kulturnih pri reditev „MIR75 - 30 OZN" t Slovenj Gradcu, pa ne bi smeli, kot je posebej poudaril predse! nik Republiške konferenci SZDL Slovenije, Mitja Ribičii, zanemariti tudi drugih deja» nosti oziroma manifestacij.
BRIGADIRSKI H0RUK • BRIGADIRSKI HORUK • BRIGADIRSKI HORUK # BRIGADIRSKI HORUK
Zbor brigadirjev veteranov
Zvezno vodstvo socialistične mladine je sklenilo na posebno svečan način proslaviti dan mladinskih delovnih brigad ob 30-Iet-nici prve velike mladinske delovne akcije Brčko-Banoviči. Pripravljalni odbor se je že sestal, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzel predsednik republike Josip Broz - Tito.
Izgradnje mladinske proge Brčko-Banoviči so se udeležile tudi brigade tedanjega celjskega okrožja. Pri občinski konferenci se je sestal tudi pripravljalni odbor za proslavitev dneva mladinskih brigad, ki pa ne razpolaga z ustrezno evidenco in se je zato odločil z javnim pozivom zbrati podatke o brigadiijih z obeh mladinskih
prog: Brčko-Banoviči in Šamac-Sarajevo.
Vse brigadiije prosi odbor, da na Občinsko konferenco ZSMS v Celju pošljejo naslednje podatke: ime in priimek, ime brigade, v kateri so brigadiiji sodelovali in v kateri izmeni, poleg tega pa še točen naslov sedanjega bivališča. Vse te podatke potrebuje odbor za ureditev evidence in za organizacijo udeležbe na centralni proslavi v Brčkem.
Nekdanje komandirje prosi odbor tudi to, da bi, če je mogoče, po spominu sestavili vsaj delne spiske svojih čet in opozorili na tiste brigadiije, ki jih naše časopisno sporočilo ne bo doseglo.
ZA MLADINCE IN MLADINKE IZ MLADINSKE DELOVNE BRIGADE »BRATSTVO IN ENOTNOST« ELEKTRO IN ELEKTRONSKE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE	_
Plaketa »Veljka Vlahoviča«
Mladi delavci in delavke elektro in elektronske industrije Jugoslavije so se prejšnje leto že sedmič zbrali v mladinski delovni brigadi »Bratstvo in enotnost", da bi v okviru zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 1975" pomagali zgraditi cesto Gračnica — Ledenščica. Brigado »Bratstvo in enotnost" je v letu 1975 organizirala Tovarniška konferenca Zveze socialistične mladine Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje" Velenje.
PRAVA JUGOSLAVIJA V MALEM
Brigada »Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije Jugoslavije je bila prava Jugoslavija v malem. Zbrali so se mladinci in mladinke - mladi delavci iz Cetinja, Niša, Sve-tozarevega, Beograda, Banja Luke, Zagreba, Maribora, Kranja in Velenja. Mladi so, kot so
ugotovili na zaključnem sestanku aktiva članov Zveze komunistov, v celoti opravili poslanstvo, ki ga je ponazaijalo že ime brigade - »Bratstvo in enotnost ".
To svoje poslanstvo so potrdili ob zaključku akcije »Kozjansko 1975" tudi s pobratenjem z mladinskima delovnima brigadama »Ivan Gradnik" iz Nove Gorice ter »Dr. France
amrr-. v A		
\ fHPfj!		
jj/T,		
i^* j		
HraHUHI		
Trak pred vrati novega vrtca je simbolično prerezal 4-letni Matjaž Verbič
Vrtec za 80 malčkov
Tako smo si ga želeli in zdaj ga imamo: novi, sončni vrtec za otroke tega kraja. Česa bi se lahko matere in žene iz najstarejšega delavskega kraja naše občine bolj razveselile ob praznovanju 8. marca? Ali obstaja darilo, s katerim bi delovni ljudje bolj primerno in lepše obdarili žene, delavke in matere ob njihovem prazniku? Ali obstaja lepši način praznovanja zaključka mednarodnega leta žena v naši socialistični samoupravni družbi? Ne, ne obstaja!"
Te besede je med drugim izrekla v petek, 5. marca, predsednica izvršnega odbora občinske skupnosti otroškega varstva Elfrida Ambrožič ob otvoritvi vrtca v Pesju.
Podobno kot v Velenju je namreč tudi v Pesju veliko mater zaman zgodaj vstajalo ob dnevu vpisa in prosilo naj tudi njenega malčka sprejmejo v varstvo. Za varstvo so imeli v kraju doslej na voljo le podstrešni prostor v tamkajšnji šoli, v katerem je bilo prostora le za 20 otrok, vendar so jih vanj strpali kar 34; na enega ni do padel niti kvadratni meter površine. Vzgojiteljice in otroci bodo sedaj pozabili na utesnjen prostor nad razredi, v katerem so se morali zelo tiho gibati, da niso motili učencev, ki so imeli pod njimi pouk. Novi vrtec je velik, prostoren in svetel. V njem je tudi lepa kuhinja, v kateri bodo sedaj pripravljali obroke tudi za učence osnovne šole. Seveda ima vrtec še druge potrebne objekte ter seveda telovadnico, ki pa za zdaj - žal - še ni čisto končana.
»Danes ne gledamo na vzgojnovarstvene ustanove kot na kraj" - je nadaljevala Elfrida Ambrožičeva, „kjer otrok samo varno pričaka svojo mater, temveč priznavamo ustanovi njeno vzgojno vrednost, ki dopolnjuje in razširja vzgojna prizadevanja staršev. Mislimo torej na to, ko govorimo o odpravljanju socialnih razlik med otroki in ustvarjanju enotnejših pogojev ter možnosti za telesni in duševni razvoj vseh otrok. Glavni vir socialnih razlik v družbi izhaja iz predšolskega obdobja, ko smo manjšemu delu otrok omogočili, da razvije vse svoje velike sposobnosti pred vstopom v šolo, premalo pa smo se obračali k tistim Otrokom, za katere v naših vrtcih doslej ni bilo prostora. Rešitev vprašanja varstva in vzgoje predšolskih otrok zato ni v prenatrpanosti ustanov, ki jih že imamo, temveč v rasti vedno novih ustanov, ki jih že imamo, temveč v rasti vedno novih ustanov, za kar se moramo starši zavzemati v svojih krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah in zanje solidarno združevati naša sredstva. Prihaja tudi čas, ko bomo morali utreti pot mnenju, da bomo vrtce gradili, ne samo za varstvo in vzgojo otrok zaposlenih mater, temveč za vse malčke. Gradili jih bomo v korist vse socialistične družbe za obvezno vzgojo vseh naših otrok," je dejala
fredsednica izvršnega odbora občinske skupnosti otroškega varstva lfrida Ambrožičeva na petkovi otvoritvi novega vrtca v Pesju.
Prešern" iz Kranja. Pobratenje treh mladinskih delovnih brigad je bil enkratni dogodek na lanskoletni zvezni mladinski delovni akciji na Kozjanskem. Mladi brigadirji so ob slovesu zatrjevali, da bodo tudi vnaprej sodelovali. To odločenost naj bi dokazali že letos, ko bi na delovno akcijo na Kozari prišli v brigado »Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije Jugoslavije tudi mla-
Dobro
obveščeni
občani-dobri samouprav -Ijavci
dinci in mladinke iz Nove Gorice in Kianja.
POMEMBNI DELOVNI IN DRUGI USPEHI BRIGADIRJEV
Mladinska delovna brigada »Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije Jugoslavije je bila najboljša v zadnji izmeni zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 1975". Delovne naloge so, zahvaljujoč tudi 3 udarniškim dnevom, presegli kar za 50%. Delovni in drugi uspehi, ki jih je dosegla mladinska delovna brigada »Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije Jugoslavije so bili odločilni, da je bila razglašena za najboljšo brigado na zvezni mladinski delovni akciji »Kozjansko 1975".
ŠTEVILNA PRIZNANJA ZA BRIGADIRJE ELEKTRO IN ELEKTRONSKE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE
47 brigadirjev mladinske delovne brigade »Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije Jugoslavije je z velikim zadovoljstvom sprejelo vest o tem novem priznanju.
Od leta 1968, ko je mladinska delovna brigada »Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije Jugoslavije prvič sodelovala na delovni akciji, so si brigadirji in briga-dirke prislužili 16 naslovov udarna brigada, trakove 7. kongresa Zveze socialistične mladine Srbije, »Sedem sekretarjev SKOJ", 9. kongresa Zveze socialistične mladine Srbije ter 10. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
Predsednik Republike, tovariš Josip Broz - Tito, pa je mladinsko delovno brigado
»Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije Jugoslavije odlikoval z redom dela.
Med lanskoletno zvezno delovno akcijo »Kozjansko 1975" so si brigadirji in brigadirke prislužili 4 posebna priznanja akcije, sicer pa so 14 mladih proglasili za udarnike, 16 jih je dobilo priznanja komandanta akcije, 16 pa priznanja komandanta brigade. Na sestanku aktiva Zveze komunistov pa so 7 brigadirjev predlagali za sprejem v Zvezo komunistov.
NOVO PRIZNANJE
ZA BRIGADO - PLAKETA
"VELJKA VLAHOVIČA"
Tovarniška konferenca Zveze socialistične mladine Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje" Velenje, ki je bila organizator mladinske delovne brigade »Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije Jugoslavije na zvezno mladinsko delovno akcijo »Kozjansko 1975" je te dni prejela obvestilo, da je bila brigada, ki se je med delom na Kozjanskem najbolj izkazala, predlagana za dodelitev Plakete »Veljko Vlaho-vič", ki jo podeljuje Konferenca Zveze socialistične mladine Jugoslavije.
Plakete »Veljka Vlahoviča" bodo podelili v Brčkem, 31. marca, na slovesnosti ob 30-let-nici mladinskih delovnih akcij v socialistični Jugoslaviji.
Brigadiiji in brigadirke iz Kranja, Maribora, Zagreba, Banja Luke, Beograda, Niša, Sve-tozarevega, Cetinja in Velenja, ki so se z velikim zadovoljstvom pred pol leta vračali na svoje domove, se bodo zdaj spet zbrali, in to v Brčkem. Sodelovali bodo v programu in častnem varstvu Zvezne štafete mladosti, bodo pa tudi prisotni na startu Zvezne štafete mladosti 1. aprila v Brčkem.
RADIO VELENJE
UKV frekvenca 88,9 megahercev Oddaje: v četrtek ob 15.30, v nedeljo ob 10. uri
Znova lep uspeh Andreje Šverc
Na 44. tradicionalnem mednarodnem krosu v Milanu, znanem pod imenom »Kros 5 plinov", je na 4.500 metrov dolgi progi v konkurenci sedemdesetih atletinj iz sedmih držav zmagala Poljakinja Penteinovska, Velenjčanka Andreja Šverc pa je pritekla v cilj sedma. Ta uspeh članice velenjskega atletskega kluba, ki je v Milanu zastopala barve naše države, je še toliko bolj vreden, ker je bil dosežen v članski konkurenci.
Nastop na tem mednarodnem tekmovanju je Šverčevi omogočila TGO Gorenje.
NOGOMET
Rudar se pripravlja
Nogometaši velenjskega Rudarja se marljivo pripravljajo na spomladanski del prvenstva VCNL, ki se prične 4. aprila.
Po splošnih pripravah v telovadnici in na prostem so odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem z moštvi slovenske lige. Najprej so igrali neodločeno 0:0 z moštvom Pohoija in moštvom ljubljanskega Slovana prav tako neodločeno 2:2.
Na težkem terenu so izgu-
bili s Kladivaijem z rezultatom 0:2. V nedeljo pa so se pomerili z Rudarjem iz Trbovelj. Velenjčani so vodili z 2:0, gole sta dosegla Martinšek in Nedeljkovič. V nadaljevanju so bili uspešnejši Trboveljčani in dosegli tri gole in zmago.
Do začetka prvenstva bodo nogometaši Rudarja igrali še z Mariborom, ljubljansko Ilirijo in tudi prvo pokalno tekmo.
Vse kaže, da bodo Velenjčani dobro pripravljeni za nadaljevanje tekmovanja v VCNL, kjer se potegujejo za prvo mesto. Borba bo vsekakor zanimiva, saj imajo iste želje tudi nogometaši Branika iz Maribora, ki po prvem delu zaostajajo za Rudarjem za eno točko.
STRELJANJE
Celjani vodijo
V drugem kolu tekmovanja strelcev »lige prijateljstva", ki je bilo v Slovenj Gradcu, so že drugič zmagali strelci iz Celja. Velenjčani so bili tokrat četrti.
Rezultati: 1. Celje 1457,2, Slov. Gradec 1432,3. Ravne na Koroškem 1403, 4. Velenje 1402 kroga.
Med posamezniki je bil najboljši Celjan Jože Jerman 374 krogov, kar je izenačen rekord tekmovanja.
Po 2. kolu je vrstni red naslednji: ekipno: Celje 2900, Slovenj Gradec 2838, Velenje 2822, Ravne 2792;
posamezniki - vodi Jože Jerman (Celje) 743 pred Francem Kušterjem (SI. Gradec) 724, najboljši od Velenj-čanovje na 5. mestu Franjo Žučko 717 krogov.
Žučko najboljši
Na občinskem prvenstvu za „ZLATO PUŠČICO" v streljanju z zračno puško se je v finalu pomerilo med seboj 30 strelcev, ki so si z doseženimi rezultati na družinskih tekmah pridobili pravico nastopa. Najboljši je bil Franjo Žučko (SD Usnjar).
Rezultati: 1. Franjo Žučko 538, 2. Hinko Bola 534, 3. Mirko Junačko 533, 4. Dušan Perhač 533, 5. Dragutin Šafarič 532, 6. Karlo Gril 5 30 krogov.
Vseh šest tekmovalcev je doseglo normo za nastop na republiškem prvenstvu, ki bo 21. marca v Murski Soboti.
SMUČANJE
Uspeli tekmi v skokih
Smučarska kluba Mislinja in Ljubno sta uspešno priredila tekmovanji na 60 metrski skakalnici v Mislinji in Ljubnem.
V mislinji so se med 34 skakalci iz Celja, Andraža, Velenja, Jesenic, Žirov, Kranja, Ljubljane in Mislinje najbolj izkazali skakalci ljubljanske Ilirije, ki so zmagali v vseh treh konkuren-
cah. Pri mladincih se je izkazal tudi Janez Tanjšek iz Andraža.
Na Ljubnem je tekmovalo kar 72 skakalcev iz devetih klubov. V konkurenci mlajših mladincev je zmagal domačin Dobrovec z najdaljšim skokom 54 m, pred Bizjakom (Triglav Kranj) 48 m in Prešernom (Jesenice) 50 m.
Med starejšimi mladinci so vsa najboljša mesta zavzeli skakalci iz Ljubljane in Kranja.
Pri članih je zmagal Danilo Pudgar (Črna) 236,9 (58,5, 60), 2. Ilnikar (Ilirija Ljubljana ) 232,0 (59,5, 58), 3. Peter Čeh (Velenje) 227,3 (59,5, 55). Tudi Milan Čepelnik bi se visoko uvrstil, vendar je pri drugem skoku podrsal z rokami.
NAŠ ČAS jje ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja propagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon	-•—	--«— -
063) 850—0)87 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci
Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150
Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973
plačujetemeljni i
prometa proizvodov.
Veliko zaupanje — pomembne naloge
Rudarski šolski center Velenje je delovna organizacija, ki ima poleg proizvodno-ekonomskih nalog, tudi posebno družbeno nalogo in vlogo, to je izobraževanje.
Ravno v tem smislu mosajo samoupravni in izvršilni organi ob vseh družbenoekonomskih in organizacijskih težavah skrbeti, za pravilno izobraževanje, saj se izobražuje 1500 učencev in odraslih. Ce upoštevamo še 1000 redno zaposlenih, pomeni število pomembno skupnost, ki ima svoj odraz tudi v organih upravljanja.
Samoupravna organiziranost v samostojne TOZD je omogočila, da delavci dejansko kar najbolj neposredno odločajo o ekonomskih, organizacijskih, kadrovskih in drugih zadevah. Res je, da se je tudi ta skupnost v danih razmerah našla v težjih ekonomskih - tržnih pogojih, vendar je rezultat volitev pokazal, da delavci in učenci zaupajo reševanje nwlog in težav delegatom in članom, ki so jih volili dne 2.3.1976. To zaupanje se kaže v celotnem volilnem postopku, saj so bili delegati izbrani kot kandidati neposredno preko delovnih skupin in drugih organizacijskih oblik. Dosledno so upoštevana dopolnila o strukturi, organizacijskem sestavu,
smislu že navedenega samoupravnega sistema. Družbenopolitične organizacije so sprejele stališče o obveznem programskem izobraževanju.
Ob takem sistemu in tesni povezavi z družbenopolitičnimi organiza-
cijami, izobraževanjem, bodo naloge lažje in hitreje rešljive, kar pa so tudi želeli člani, ki so v torek, dne 2.3.1976 z zavzetostjo in polno odgovornostjo naložili reševanje zadev novoizvoljenim delegatom in članom.
V SPOMIN
Milena Čertanc
Mnogo prezgodaj, sredi njenega dela in udejstvovanja na družbeno-političnem področju, v njenih najboljših letih je dolgotrajna in zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine Mileno Čertanc.
Izgubo in vrzel, ki je nastala s smrtjo Milene Čertanc pa bodo se prav posebno občutili v delovnem kolektivu Termoelektrarne Šoštanj, katerega članica je bila.
Milena Čertanc je bila rojena leta 1921 v Trbovljah. Bila je ena izmed šestih otrok številne proletarske družine iz rudarskih revirjev. V takem okolju je tudi dora-ščala in bila vzgojena v duhu revolucionarke , in borke za pravice delavskega razreda.
Zaradi njenega zgodnjega sodelovanja v narodnoosvobodilni borbi v težkih letih okupacije, je bila spetembra 1943 aretirana in poslana v nacistične zapore v Gradec, odtod pa naprej v zlogalsno koncentracijsko taborišče Ravensbrueck, kjer je bila do 28. junija 1945.
Po osvoboditvi in vrnitvi v domovino se je takoj zaposlila na takratnih okrajnih ljudskih odborih, najprej v Celju in nato v Šoštanju, kjer je delala na odgovornih delovnih mestih planerja in šefa odseka za zaposlovanje. Kot članica Zveze komunistov, izredno aktivna v sindikatu in ostalih družbenopolitičnih organizacijah, je Milena Čertanc prispevala velik delež pri načrtovanju in utrjevanju poti v naš samoupravni socializem. Tako je s svojim zglednim udejstvovanjem na vseh področjih, kjer je dosegala in žela zavidljive uspehe,
tudi zelo pozitivno vplivala na okolje in na sodelavce, ki jim je bila vseskozi svetal zgled.
V termoelektrarno Šoštanj je prišla 1. oktobra 1959, kjer je na delovnem mestu računovodje investicij kot izredno delavna strokovna moč opravljala svoje naloge natančno in dosledno, vedno polna energije in optimizma ter vere v boljšo prihodnost nas vseh.
Toda tudi tokrat je kruta usoda predčasno in mnogo prerano posegla vmes in nam za vedno vzela Mileno, ki pa jo bomo kot dobro delovno tovarišico in nesebično sodelavko vedno ohranili v najboljšem spominu.
LoM
tako, da ima delovna organizacija in posamezna TOZD v svojih samoupravnih organih zastopane vse dele organizacijsko-proizvodnega in učnega procesa. Udeležba na volitvah je bila 90 %, kljub odsotnosti zaradi bolniškega staleža in terenskega dela. Število neveljavnih glasovnic ni omembe vredno. Vse to kaže, da člani z zaupanjem gledajo v svoje izvoljene delegate, zavedajoč se, da bo potrebno mnogo truda, mnogo lastnega odrekanja, samoiniciative in drugih naporov, da bodo uspeli izpolniti začrtane naloge z družbenim planom in še bolj poglobiti samoupravni sistem.
V	pogledu samoupravne organiziranost je DO in TOZD v celoti realizirala ustavna določila. Tako ima vsaka TOZD posebno delegacijo. ki pošlje delegacije DS DO. Vse delegacije pa sestavljajo konference delegacij. Delegacije so številne, saj štejejo od 7 do 18 delegatov, medtem ko pošiljajo na seje DS DO od 3 do 10 delegatov. To so delegati TOZD, ki na seji razpravljajo in odločajo skupaj z delegati zunanjih institucij. Takih delegatov je v DS delovne organizacije 9, in sicer vseh tistih institucij, ki lahko vplivajo na delo in poslovanje delovne organizacije.
Svoje delegate imajo tudi učenci, starši učencev, kakor tudi odrasli, ki se izobražujejo itd. Po enakem principu so organizirani delavski sveti TOZD, s tem, da je njihov sestav ožji in manjši.
Neposredne volitve so bile za vse delegacije za DS delovne organizacije in delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, kakor tudi za člane samoupravne delavske kontrole delovne organizacije in TOZD ter komisij za urejanje medsebojnih razmerij in komisij za izrekanje ukrepov v TOZD.
V	izvršilnih organih, ki jih volijo delavski sveti DO in delavski sveti v TOZD bodo poleg članov, ki so v rednem delovnem razmerju izvoljeni in vključeni tudi učenci.
Iz analize stanja izhaja, da bo v bodoče v samoupravni sistem vključeni skoraj polovico vseh zaposlenih, s tem da odštejemo samoupravno dejavnost v interesni in drugih skupnostih ter dleovanje v družbenopolitičnih organizacijah. Tako široko samoupravno delovanje je vsekakor poroštvo za hitro in dosledno reševanje' vsakodnevnih in perspektivnih nalog. Vsi organi imajo določene pristojnosti, programe dela ter je njihova odgovornost nakazana v poslovniku o delu, ki vse te organe, ki so bili izvoljeni obvezuje o delu in obveščanju.
Ena izmed psvih nalog pa bo izobraževanje delegatov in članov v
Ob otvoritvi so učenci pripravili bogat kulturni program, s katerim so počastili tudi 100-letnico rojstva Ivana Cankarja in 32-letnico smrti Karla Destovnika-Kajuha
• NA OSNOVNI ŠOLI KAREL DGST0VNIK KAJUH
IZ ŠOŠTANJA ODPRLI 2E TRADICIONALNO RAZSTAVO »LIKOVNI SVET OTROK«._
Letos pod geslom »Mati in otrok«
Pod pokroviteljstvom Pionirskega lista iz Ljubljwne so na osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja pred dnevi odprli že 8. razstavo Likovni svet otrok, ki letos poteka pod geslom „Mati in otrok" in je tako posvečena mednarodnemu letu žensk.
Posebna strokovna žirija je izmed 82 šol, kolikor jih je poslalo risbe izbrala risbe učencev iz 69 šol, ki sedaj razstavljajo svoje ustvaritve, na tej šoštanjski osnovni šoli.
Ob otvoritvi te že tradicionalne razstave na Kajuhovi šoli v Šoštanju (otvoritev je bila predzadnji dan v februarju) je bil tudi lep kulturni
frogram, s katerim so počastili 00-letnico rojstva Ivana Cankarja in 32-letnico smrti Karla Destovnika-Kajuha.
Številnim učencem in učiteljem likovne vzgoje na šolah so podelili Kajuhova priznanja in katalog, ki so ga na šoli ob tej priložnosti izdali.
Posebna strokovna žirija, ki so jo sestavljali pedagoška svetovalka za likovno vzgojo akademska slikarka prof. Helena Berce Golob, akademski kipar iz Ljubljane Aladar Zaha-riaš, likovni pedagog z osnovne šole Grm iz Noešol in tudi starejše občane, da si v čimvečjem številu ogledajo risbe učencev ga mesta Niko Golob ter likovni pedagog z osnovne šole Srečko Kosovel iz Sežane Ivo Vari je z enakovrednimi nagradami nagradila tri šole: OŠ Miroslav Širc iz Petrovč, Stane Mla-
kar - Šenčur in OŠ iz Trbovelj. Lepo knjižno darilo je prejel tudi učenec z osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja Mirko Vocovnik za leseno plastiko „V maminem objemu".
Razstava bo odprta do 30. maja; zato učitelji, in učenci Kajuhove šole vabijo vse - take učence drugih osnovnih šol, dijake srednjih šol in tudi starejše občane, da si v čimvečjem številu ogledate risbe učencev iz 69 slovenskih šol (risbe so p oslali tudi učenci iz osnovne šole Grupade Padriče pri Trstu), ki so jih v mednarodnem letu žena poklonili materam.
Jože Kovač — petdesetletnik
Tovarna Gorenje se je razvila iz majhne obrtne delavnice v veliko delovno organizacijo. Zasluge za tak skokovit napredek lahko v dobršni meri pripisujemo ljudem, ki so se pripisali Gorenju in gradili svojo tovarno. Delovni kolektiv Gorenja je mlad po letih. Kljub temu se tu in tam najde kak „star" Gorenjčan, ki se je že srečal z Abrahamom. No, eden med takšnimi je Jože Kovač, vodja TOZD servis in maloprodaje, znan družbenopolitični delavec.
Jože Kovač se je rodil pred slenih tisoč delavceY, je ostal
petdesetimi leti v Šoštanju. Septembra 1944 je odšel med partizane, po koncu vojne pa je odslužil še vojaški rok. Vrnil se je v velenjsko občino in začel obiskovati srednjo tehniško šolo rudasske smeri. Šolo je končal leta 1949.
Po šoli je odšel v Bosno in Hercegovino. Kot mlad strokovnjak se je zaposlil v rudniku železa v Varešu.
Jože Kovač se je začel ukvarjati z družbenopolitično dejavnostjo v srednji tehniški šoli. V tistem času je bil predsednik mestne Zveze mladine v Velenju ter član SKOJ. V šoli je bil član šolskega komiteja SKOJ. Svojo aktivnost na področju družbenopolitičnega dela je nadaljeval tudi v Varešu. Izkazal se je pri delu v novem okolju ter bil dvakrat odlikovan z redom dela. Bil je predsednik sindikata rudarjev, prav tako pa je bil izvoljen tudi za predsednika delavskega sveta.
Leta 1959 se je vrnil v Slovenijo in se zaposlil v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Tedaj še majhen kolektiv Gorenja, ki je imel svoje prostore v rudniškem šahtu, je kmalu spoznal novega sodelavca in mu zaupal pomembno samoupravno funkcijo. Izvoljen je bil za predsednika delavskega sveta.
Tako, kot se je Jože Kovač vključeval v Bosni v številne delovne akcije, se je v prvi vrsti udeleževal delovnih akcij pri izgradnji nove tovarne Gorenja.
V Gorenju se je od vsega začetka aktivno vključil tudi v delo sindikalne organizacije. Bil je vzoren sindikalni delavec, že leta 1965 pa mu je bila zaupana odgovorna naloga predsednika občinskega sindikalnega sveta Velenje. V tistem času je bil tudi član republiškega sindikalrrega sveta.
Leta 1966 je Jože Kovač prevzel v Gorenju novo delovno dolžnost. Postal je vodja servisne službe. Na tem delovnem mestu je še danes, kot vodja TOZD Servis in maloprodaja. Kljub temu, da je delovno mesto zahtevno, saj je v tej temeljni organizaciji združenega dela zapo-
zvest družbenopolitičnim organizacijam tako v tovarni kot v krajevni skupnosti, v občini in regiji.
Od leta 1971. do 1974. je bil član občinskega komiteja Zveze komunistov Velenje, danes je član častnega razsodišča občinskega komiteja ZKS. Bil je izvoljen v medobčinski komite Zveze komunistov za celjsko področje.
TOZD Servis in maloprodaja je dokaj specifična delovna skupnost, v kateri delajo delavci
Jože Kovač
iz vse Jugoslavije. Prav Jože Kovač je član kolektiva, ki pozna domala slehernega serviserja, predstavnika Gorenja in številne poslovne partnerje Gorenja. Dobro pozna svoje sodelavce in jim pomaga pri delu. Pomaga po službeni dolžnosti in po dolžnosti, ki mu jo nalaga njegov čut za sodelavca. Pri tem specifičnem delu je izredno uspešen Uspešen kljub številnim težavam, ki jih imajo delavci servisne službe po vsej Jugoslaviji. Izredno pomembno je prizadevanje Jož e ta Kovača za urejevanje vprašanj osebnega, delovnega in družbenega standarda delavcev TOZD servis in maloprodaja.
Njegovo delo je bilo vsestransko, plodno in vredno posnemanja. Vseskozi. In tako tudi danes. Še vedno ga srečavamo povsod. Vedno pri delu. Vedno ob prizadeva ju za kolektiv in za delavca.
Zategadelj zasluži Jože Kovač ob življenjskem jubileju iskrene čestitke!
Otroci so si z zanimanjem ogledovali razstavo o tem, kakšno je bilo šolstvo pri nas med NOB
• NA OSNOVNI ŠOLI GUSTAV ŠILIH JE BILA V TEH DNEH ODPRTA RAZSTAVA	_
Partizansko šolstvo na Slovenskem
Na osnovni šoli Gustav Šilih v Velenju so prejšnjo sredo odprli razstavo »Partizansko šolstvo na Slovenskem", ki jo je ob 30-letnici osvoboditve pripravil Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Ta občasna razstava, ki je prirejena kot potujoča, želi prikazati obiskovalcem, še zlasti mladini, v kakšnih pogojih se je razvijala in delovala slovenska šola na osvobojenem ozemlju ter s skrbjo za izobraževanje mladine med NOB pri nas.
Ob otvoritvi razstave, katere so se poleg učencev in učiteljev osnovne šole Gustav Šilih, ter ravnateljev drugih osnovnih šol v občini udeležili tudi predstavniki občinske kulturne skupnosti, zveze kulturno-prosvetnili organizacij velenjske občine, občinske izobraževalne skupnosti in zveze prijateljev mladine, je spregovoril kustos-sodelavec slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani Gvido Stres.
DVOBOJ BELE TEHNIKE V SODNIH DVORANAH
Zdaj resnično gori
V sodnih dovoranah se marsikdaj slišijo neverjetne stvari. Tudi škandali, senzacije, zapleteni spori. Kam uvrstiti pričujoči dogodek iz zunanjetrgovinskega poslovanja proizvajalcev bele tehnike, ki je zdaj na rešetu sodnikov gospodarskega sodišča v Celju in, ki ga še niso „presejali", ni mogoče reči. Lahko pa mu damo nalepnico: udari, da ne boš udarjen!
Začelo se je pred dobrimi šestimi leti in med tem se je -upajmo - tudi že končalo. Pa vendar so zaradi tega sedle na zatožno klop delovne organizacije Tovarna gospodinjske opreme GORENJE Velenje, METALKA Ljubljana, KOVINO-TEHNA Celje, ELEKTRO-TEHNA Beograd ter odgovorne osebe teh delovnih organizacij, vsaka stranka z enim odvetnikom. Pred sodniki je obsežen kup papirja, vsaj dva in pol kilograma težak.
Kratka zgodba, ki na prvi obravnavi še ni bila sklenjena zaradi bolezni nekaterih obdolžencev in izvedencev pa je tale: V letu 1968 so nekatere ruske gospodinje pričele kuhati kulinarične dobrote na štedilnikih GORENJE. Tega leta si je namreč proizvodnja štedilnikov iz GORENJA, potem ko si je pridobila atest Sovjetske zveze, utrla pot na to izvozno tržišče. Leto dni pozneje, s pridobitvijo atesta prodre na tržišče še en jugoslovanski proizvajalec bele tehnike, SLOBODA iz Čačka. Sovjetski kupci so bili z obema zadovoljni Oba sta nastopala vsak zase, pa še kar brez težav. Kmalu pa se je pričelo zapletati zunaj, ker se doma niso mogli dogovoriti, čeprav so mnogokdaj za mizo v zvezni gospodarski zbornici sedeli skupaj. Prišli, se usedli, kramljali in ničesar zmenili. Medtem pa se je na trgu pričela bitka za nižje proizvodne stroške, kdo bo cenejši. Proizvajalec SLOBODA je pričel v letih 1970-1972 pod splošnim vplivom gibanja cen na svetovnem trgu zniževati svoje prodajne cene, letno za kakih 8 odstot-
kov. Temu se seveda tudi GORENJE ni moglo izogniti. Tako je pač pritekalo v jugoslovansko devizno blagajno manj obračunskih dolarjev. Tovarna GORENJE je, da bi na zunanjem trgu proizvajalci bele tehnike nastopali bolj organizirano in enotno, dajala pobude za sporazum v tej smeri. Zvezni predpisi namreč spodbujajo k sporazumevanju pa tudi opozorila naših najodgovornejših državnikov v tistem času niso bila le enkrat izrečena. In vendar, ko so sedli skupaj je na koncu ostalo pri stališču delovne organizacije SLOBODA Čačak: vsakdo naj izvaža po načelu svobodne konkurence, naj prodaja po ceni, ki jo prenesejo proizvodni stroški. In tako je šla trgovina naprej. Sporazuma niso dosegli, GORENJE pa je v enem letu plasiralo na sovjetskem trgu 60.000 štedilnikov.
Zdaj pa je zagorelo. Ne le v štedilniku, ampak je bil ogenj v strehi. Na pobudo delovne organizacije SLOBODA iz Cačka je bil sprožen postopek, ki je imel za posledico vložitev obtožnega predloga okrožnega javnega tožilca v Celju zoper vse, ki so pretekli teden sedli na zatožno klop, da so ravnali v nasprotju s poslovnimi običaji, izvajali nelojalno konkurenco in izvažali belo tehniko ne da bi se prej proizvajalci sporazumeli. Za pri-stavek pa še to, da je GORENJE zunaj prodajalo ceneje kot SLOBODA.
Ni nas sram povedati, da nam ni znano, kaj je sodu izbilo dno: ali zgubljanje tržišča za proizvode SLOBODA, ali pa uveljavljanje proizvodov GCRENJE. Menda pa to tudi še ni jasno
sodnikom, ki se pečajo s tem problemom bolj poklicno kot mi. Ce smo prav razumeli obtožni predlog gre GORENJU očitek, da je prepoceni izvažalo. V dokaznem postopku, ki ga sodišče še ni osvetlilo z vseh strani - obravnava je namreč preložena - se prično stvari obračati. Nov element je, da je proizvajalec SLOBODA posredniku v Sovjetski zvezi dajal 3 odstotno provizijo, kar je dodatno znižalo izkupiček proizvajalca bele tehnike iz Čačka. Potemtakem je ta proizvajalec nastopal na sovjetskem trgu z nižjo ceno kot GORENJE.
In ker tega novega dejstva ne gre zanikati, v dokaznem postopku bodo to potrdili - se seveda vsiljuje nekaj rahlih misli. Vse so usmerjene na naslov poslovno moralnih norm. Kako se je mogoče tako hitro preleviti? Vseskozi odklanjati sporazumevanje o enotnem nastopu, zdaj pa naenkrat biti prvoborec za sporazumevanje. In če je namen resničen, čemu tovarna SLOBODA tudi letos odklanja sporazum? Pa naprej. Če je SLOBODA prodajala ceneje kot GORENJE, kako more slednjemu očitati nelojalno konkurenco? Je mar napad najboljša obramba! In če je res, kar smo slišali v sodni dvorani od zastopnika obdolžene tovarne GORENJE, da uživa konkurenčna tovarna bele tehnike baje podporo pri zveznih upravnih organih (in menda tudi pri častnem razsodišču zvezne gospodarske zbornice), podporo v tem smislu, da se zamiži na eno oko pri izvajanju predpisov, ki enako veljajo tudi za nekatere posameznike v organih, ki jih predpisujejo. Saj menda ne le za druge!
Morda pa na zatožni klopi ne sedijo pravi! Če že ne v sodni dvorani, pa na moralni tribuni!
BOJAN VOLK