PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—NO. 849. CHICAGO, ILL., 20. DECEMBRA (December 20th), 1923. LETO—VOL. XVIII. Upravniitvo (Office) 8639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. KAKOR VSAKO LETO. Čez nekaj dni bo krščanski svet praznoval Božič, praznik miru. Po cerkvah bodo ponavljali staro, vedno lepo pesem "mir ljudem na zemlji ....", uredniki dnevnikov bodo napisali lepe članke, katoliški listi in glasila drugih krščanskih ver bodo izšla v slavnostni obliki, kakor vsako leto. Kakšen je mir po krščanskem in nekrščan- skem svetu v dnevih pred letošnjim Božičem? * V katoliški Mehiki divja revolucija proti Obregonovi vladi. Sicer imajo v Mehiki predsedniške volitve, ki se bi imele vršiti v kratkem, toda volitve so za Mehikance dolgočasna stvar, zato menjajo svoje predsednike raj še z revolucijami. Nekateri veliki dnevniki v Zed. državah, ki so ob enem tudi krščanska glasila, so pričeli s pojiovno propagando za okupacijo Mehike. Čikaška "Tribuna" n. pr. piše, da Mehikanci ne bodo nikdar zreli za samovlado, zato jim je treba varuha, ki bo spravil nesrečno deželo v red. Ta varuh pa ne more biti nihče drugi kot Zed. države. Ako bodo Mehikanci le preveč igrali v roke ameriškim imperialistom, bodo ameriške čete res zasedle Mehiko in tako bo Mehikancem odvzeta pravica vprizarjati revolucije. Sedanjo mehiško revolucijo vodijo nazadnjaški elementi; podpira jo tudi katoliška cerkev. Tudi mehiški duhovniki bodo na božični dan peli "mir ljudem na zemlji," ampak te besede za Mehikance ničesar ne pomenijo. • Krščanske velesile si dele Kitajsko, ki je razjedena od revolucij, s katerimi se igrajo razne evropske države, Japonsko in naša republika. Ob kitajskem obrežju manevrirajo vojne ladje velesil in dokazujejo Kitajcem, da niso sami gospodarji svoje dežele. V diplomatičnem svetu šepečejo, da nameravajo velike kapitalistične države zmanjšati Kitajsko za polovico. Tibet in Turkestan, ki obsega nad 1,000,000 kvadratnih milj, je že sedaj bolj pod angleško kakor pod kitajsko vlado. Francija bi dobila priliko anektirati Yunnan, ki je že sedaj več ali manj pod njeno oblastjo. Francija je iz Yun-nana izgnala nekaj ameriških misijonarjev, ker hoče, da širijo v dotičnem teritoriju krščanske nauke francoski misijonarji. Misijonarji niso nič drugega kakor agentje te ali one kapitalistične dežele. Ameriški misijonarji so agentje ameriškega krščanstva, kar pomeni ameriškega kapitalizma in imperializma, francoski francoskega itd. Japonska bi vzela Mandžurijo, katero bi izrabljala s pomočjo ameriškega kapitala. Sovjetska Rusija ima svoje vojaštvo v Mongoliji, iz katere skuša napraviti sovjetsko republiko. Kitajska ima nad 400,000,000 ljudi, pa je v vojaškem pomenu besede šibkejša, kakor današnja Nemčija. S kristj anskimi narodi ima Kitaj zelo slabe izkušnje; ko bi se od njih učil kakor se je Japonska, bi bila situacija v Aziji in najbrž tudi kje drugje drugačna kakor je. * V Evropi kujejo nove zveze. Italija ne gleda prijazno širjenje francoskega vpliva nad Evropo. S Španijo je sklenila tajno zvezo, naperjena proti Franciji. Italijanski državniki me-šetarijo s Turki, Albanci in Bolgari z namenom stvoriti zvezo, ki bo naperjena proti Franciji in mali ententi. Italija bo potrošila $138,000,000 za grajenje eroplanov; na podlagi tega proračuna bo imela do meseca junija prihodnje leto 1,600 vojaških eroplanov; sedaj jih ima 300. Francija je na prvem mestu v zračnem brodov-ju, druge države jo skušajo dohiteti, vse za ljubi mir in za obrambo domovine. * Evropske države so do vratu zadolžene. A-meriki dolgujejo ogromne vsote. Italija dolguje Ameriki $1,932,715,485.51, Francija $3,844,-132,250.77, Velika Britanija $4,746,862,560.29; ameriška posojila zaveznikom med vojno znašajo $11,328,066,747.09; ameriška posojila državam, ki so nastale po vojni, znašajo $307,252,-211.79. Jugoslavija dolguje Ameriki $59,098,-683.50. Evropske države dolgujejo Ameriki na neplačanih obrestih nad $1,500,000,000. Iz teh številk je razvidno, da je Evropa pravzaprav posest Zedinjenih držav. Toda evropske države nimajo nobene volje pričeti z odplačevanjem vojnih dolgov. Francija in nekatere druge dežele vodijo propagando za brisanje ameriških posojil. Naravno je, da v Zedinjenih državah no- čejo slišati takih nasvetov. Nekateri listi priporočajo vladi v Washingtomu, naj prične strožje nastopati napram tistim evropskim državam, ki trosijo miljarde za oboroževanje, na odplačevanja dolga pa nočejo misliti. Pred vojno je imela Evropa pod orožjem 3,700,000 mož, sedaj jih ima nad 4,300,000. Ako bi smele tudi Nemčija, Bolgarija in Ogrska organizirati močne armade, kakor so jih imele pred vojno, bi štele evropske armade nad pet miljonov mož, kar bi bilo približno dva milijona več kakor pred vojno. Tak je mir v Evropi in Aziji, drugod pa tudi ni boljši. * Krvava zgodovina zadnjih let ni izpameto-vala večine ljudi. Svet potrebuje mir, hrepeni po miru, toda človek kakoršen je še ni zrel za mir. Mir mora biti v človeku, kajti izven njega ga ne more biti. Le malo jih je, ki propagirajo mir, redki so, ki delajo z razumom in ne z instinkti. Celo mnogo tistih, ki propagirajo novo družabno u-redbo, so postali zagovorniki nasilja, ako je njim v prilog. Duhovniki bodo pridigali o miru, kakor vsako leto. Listi bodo slavili Božič in njegov pomen, kakor vsako leto. Ob enem pa bodo blagoslavljali orožja in hujskali na klanje, kakor vselej, kadar pozabijo, da bi moral biti vsak dan praznik miru, ne pa samo enkrat na leto, pa še tisti je hinavski. Osvoboditev političnih jetnikov. Predsednik Coolidge je dal izpustiti iz zaporov zadnje politične jetnike, ki so bili obsojeni med vojno in kmalo po vojni radi svojega protivojnega delovanja. To predsednikovo dejanje so obsodili glavarji Ameriške legije, Klu Klux Klani in sodnik Kenesaw Mountain Landes. Landes je bil tisti sodnik, ki je obsodil Bergerja, Germerja, Eng-dahla, Krusa itd. od deset do dvajset let ječe. Obsodil je na enake zaporne kazni skupine članov I. W. W., kateri so bili sedaj izpuščeni. S tem so osvobojeni vsi politični jetniki, kolikor so jih obsodila federalna sodišča. V ameriških ječah se nahaja še precej političnih jetnikov, ki so bili obsojeni od državnih in okrajnih sodišč v raznih državah, med katerimi prvačiti državi California in Washington. Oblasti prve so se zaklele iztrebiti I. W. W., pa so dosegle ravno nasproten rezultat. Ljubitelji osebne svobode se bodo sedaj s podvojeno energijo lotili propagande za osvoboditev političnih jetnikov v Californiji in Washingtonu. Umazana taktika. V bojih proti protivnikom se lahko poslužuješ različnih sredstev. Kdor je pošten, se bo bori pošteno, kdor je umazan, se bori umazano. Najpriljubljenejše sredstvo umazancev v boju proti ljudem k'atere sovražijo, je blatenje in obrekovanje. Pri tistih, ki malo čitajo in še manj mislijo, se s takimi načini doseže največ uspeha. Povprečen človek bo rajše verjel slabo o tebi, četudi je neresnično, kakor dobro, pa čeprav je resnično. Po vojni so se pojavili bivši "vse in nič" ter pričeli z bojem proti socialistični stranki. Ameriška socialistična stranka ima tako čisto pot za seboj, da ji je težko kaj očitati. V taktiki ni delala večjih napak kakor druge delavske stranke po svetu. Med vojno je zavzela strogo protivojno stališče in mnogo njenih sedanjih funkcionarjev je bilo obsojenih na dolgoletne ječe. Toda v Ameriki je veliko delavcev, ki ne poznajo zgodovino socialistične stranke! Med temi in med mlačnimi somišljeniki delajo agentje provOkatorji, ki rušijo kapitalizem s tem — da napadajo socialistično stranko! Razni puhloglavi otročaji, koristolovci in sovražniki socializma so se zedinili v blatenju socialistične stranke in čudno je, da je bila naša stranka v stanju preboleti tekom zadnjih pet let vse te notranje in zunanje udarce! Nekateri so se ločili od nje z dobrim namenom in se pričeli družiti v kak ducat raznih strančic. Pričeli so z "revolucionarnimi" programi — v frazah namreč, potem pa se pričeli vračati nazaj na polje socialistične taktike. Samo priznati nočejo tega. Zavrgli so minimalni program, zavrgli politično akcijo, z gro-movitkni besedami so obsodili kompromisno taktiko. Poglejte danes! Sprejeli so minimalni program, politično akcijo, "legalno taktiko" in pri tem postali tako kompromisni kakor ameriška socialistična stranka še nikdar ni bila. Njihovi agentje lazijo po konferencah napol konservativnih reformističnih organizacij in jih nagovarjajo na pristop v svojo "federativno" stranko, o kateri slovesno zatrjujejo, da ni čisto nič "radikalna" in ima program, ki ga brez skrbi podpiše vsak ■ progresivec. In sloga med njimi! Škoda, da ljudje tako malo čitajo! Iz nekaterih revij, ki jih izdajajo bivši vodilni ameriški komunisti, bi lahko izprevideli, kako umazanih taktik so se posluževali vodilni krogi, članstvo pa o tem ni smelo vedeti ničesar, kajti članstvo mora biti podložno disciplini, to se pravi, poglavarjem. Detektivi pa so vendar bili o vsem poučeni, in. nekateri so prejemali celo plačo kot delavski funkcionarji za svoje izdajalsko delo. Socialistična stranka ne smatra, da je treba voditi boj proti takim kreaturam, kajti ona je tu za boj proti kapitalizmu in za socializem. Jezuitske metode prepušča "ekstremistom", tem vrednim nezavednim in zavednim zaveznikom kapitalističnih interesov, t^® Ameriško delavsko gibanje ima preveč kandidatov za "voditelje", pa premalo delavcev, ki bi hoteli take voditelje. Kljub temu se ustanavljajo nove "delavske" stranke, da pa si taki voditelji umijejo roke, priporočajo enotno fronto; toda zanjo so le v slučaju, če bi ji oni poveljevali. "O Bog, varuj me prijateljev, sovražnikov se bom že sam ubranil!" Okrutnost Rusa. MAKSIM GORKIJ. Okrutnost je nekaj, kar nisem mogel vse svoje življenje razumeti in kar me je vedno vznemirjalo. Kje so korenine človeške okrutnosti? To je problem, s katerim sem se ukvarjal dolgo časa, pa ga še nisem rešil. Nekoč sem čital knjigo s sugestivnim naslovom "Razvoj okrutnosti". Pisatelj, ki je skrbno izbral fakta, da dokaže svoje teze, je poskušal pokazati, da, čimbolj je človeštvo napredovalo, tembolj so ljudje mučili drug drugega telesno, duševno in še bolj polteno. Čital sem to knjigo z gnusom; nisem hotel verjeti avtorju in trudil sem se, da ovržem njegove paradokse. Ali danes, po grozni blaznosti evropske vojne in po krvavih epizodah revolucije, se ti grenki paradoksi pogosto-ina vračajo v moj spomin. Zdi pa se mi, da ruska okrutnost ne pozna razvoja. Njene oblike se ne izpreminjajo. Kro-ničar v začetku sedemnajstega stoletja beleži, da so v njegovih dneh mučili ljudi v Rusiji tudi na sledeči način: žrtvi so nasuli smodnika v usta in ga zažgali; ženskam so preluknjali vrat, potegnili vrv skozi luknjo in jih na ta način obesili. V osemnajstem in devetnajstem stoletju so počenjali ravno te reči na Donu in v Uralih. Vtaknili so dinamitne naboje v telo žrtve in jih užgali, da so se razleteli. Človek vidi v ruski okrutnosti diaibolsko nadarjenost, kakor da bi šlo za nekaj izbornega in delikatnega. To se ne da pojasniti z besedami "duševna abnormalnost" ali "sadizem", ki itak ne pojasnijo nič. Včasih si mislim, da je to morda produkt čezmernega alkoholizma, a takoj si odgovorim, da rusko ljudstvo ni nič bolj zastrupljeno z alkoholom kot so druga ljudstva Evrope, čeprav je mogoče, da je pamet slabo prehranjenega ruskega kmeta bolj zastrupljena kakor v drugih deželah, kjer imajo ljudje več in različne hrane. Lahko pa prihaja tudi od tega, ker si ljudje na kmetih, ki znajo čitati, navadno preganjajo dolg čas s čitanjem barbarskih knjig o življenjih mučenikov; tako čtivo ima nedvomno kolikor toliko vpliva na izvor nadarnostne ruske okrutnosti. Če bi bila okrutnost le duševna perverznost posameznika, se ne bi zanimal zanjo, ker v tem slučaju bi stvar spadala v področje psihijatrov, ne pa zgodovinarja. Ampak jaz vidim pred seboj cele skupine ljudi, ki se naslajajo ob človeških mukah. Vojake rdeče armade, ki so bili ujeti v Sibiriji, so postavili v jarek z glavo navzdol in potem so jih počasi zametavali z zemljo, medtem ko so jim noge molele iz zemlje; gledalci so opazovali krčevito gibanje nog in hladnokrvno čakali, kateri izmed nesrečnikov bo zadnji mignil z nogo in s tem pokazal, da je imel največ življenjske sile v sebi. V gu-berniji Tambov so ujete komuniste pribili na drevesa visoko od tal za desno roko in levo nogo; tako križane so potem gledali, kako so se zvijali v mukah in . . . (nadaljne podrobnosti tega mučenja so pregrozne za prestavo). Spominjam se še mnogih drugih slučajev mučenja komunistov, kjer so bili ujeti od belih čet, ali tako so strašni, da je bolje, da jih ne omenjam. Kateri so bolj okrutni, rdečkarji ali beluhi? Najbrž ne bo dosti razlike, kajti oboji so Rusi. Zdi se mi, da v nobeni drugi deželi na svetu ne ravnajo tako neusmiljeno in strašno z ženskami kakor v ruskih vaseh. Nobena dežela se morda ne ponaša s tako poljudno modrostjo, kakršna se izraža v sledečih rekih: "Tepi svojo ženo toliko časa, da pade in potem se skloni nad njo in poslušaj: ako še diha, se potvarja in daj ji še par udarcev. — Žena je dvakrat ljubljena: na dan poroke in na dan njene smrti. — Za žene in zveri ni postave. — Čim bolj pretepeš svojo ženo, tem bolj ti bo teknila juha." Stotine takih in podobnih aforizmov, ki so cvet stoletne poljudne modrosti ruskega kmeta, slišite v ruskih vaseh. Deklice zrastejo z njimi. Za mlada dekleta so ti pregovori šola. Saj pretepajo tudi dekleta z enako navdušenostjo. Nekoč sem čital zapiske moskovskih sodišč od 1901 do 1910 in bil sem presenečen vsled obilice zločinov, izvršenih na deklicah in sploh otrocih. Pretepanje je priljubljeno preganjanje dolgega časa v Rusiji, in postranska reč je koga kdo-prelepa. Vprašal sem vojake, ki so bili v naši civilni vojni, če jim ni bilo žal medsebojnega pobijanja. Ne, ni jim bilo žal. "On ima puško, jaz imam puško, torej sva enaka. Razlike ni. In kaj je zato, če pobijemo nekaj ljudi? Ro saj več prostora na svetu." Čuden odgovor sem dobil od vojaka, ki je bil v evropski vojni, danes pa je poveljnik v rdeči armadi. "Civilna vojna ni nič," je dejal. "Mednarodna vojna, pobijanje tujcev boli dušo. Očitno vam povem, sodrug, da je ložje ulbijati Ruse. Toliko nas je in naša lastnina pomeni tako malo. Zažgeš vas, no kaj ? Prejalislej bi itak zgorela, navsezadnje pa je to naša stvar kakor vojaški manevri. Ali ko sem stopil na pruska tla v začetku vojne, Rog, kako so se mi smilili tisti ljudje! Kakšna mesta, vasi in kmetije! Kake lepe reči smo uničili, ne da bi bili vedeli, zakaj. Rilo je res sramotno; naravnost srečen sem bil, ko sem bil ranjen. Preveč sem trpel vsled silne-ge pustošenja. Kasneje so me poslali v Judeniče-vo armado nad Turke. Rili smo v Kavkaziji in se bojevali s Turčini in drugimi zagorelimi ljudmi. Lepi ljudje, zelo revni in zmirom so se smejali. Ko smo jih pobijali, so se držali na smeh bogve zakaj. Človek si ni mogel pomagati, da jih ne bi pomiloval. Saj so tudi oni imeli svoje skrbi, svoje družine . . ." Mož, ki je tako govoril, ima rad svoje vojake, lepo postopa ž njimi in oni ga spošitujejo. Hotel sem mu dati malo ideje o novi Rusiji in njeni važnosti za svet. Nekaj časa je poslušal in kadil cigareto, nato pa se je namrdnil, rekoč: "Kes je. Rusija je bila velika sila, izredna sila, ali danes je po mojem mnenju postala dežela bedakov." Znanstvena ekspedicija, ki je bila na delu v Uralskem pogorju leta 1921., poroča, da je prišel tja neki kmet s sledečo enostavno prošnjo: "Vi, ki ste šolani ljudje, povejte mi kaj mi je storiti. Baškir je ubil eno mojih krav. Naravno sem ubil Baškirja in ukradel kravo njegove rodbine. Ali bom kaznovan radi tatvine?" Ko so mu odgovorili, da bo kaznovan ne toliko radi tatvine kakor radi uboja človeka, je dejal malomarno t "To ni nič. Ljudje so danes poceni." To dokazuje, da je umor postal enostavna, banalna zadeva po vojni. Zdi se mi, da je vojna naredila mnogo ljudi kot je ta kmet in voditelji neštetih oboroženih skupin imajo enako psihologijo, čeprav se ne zavedajo tega. Težko je tajiti značaj pogromov. Dejstvo, da so zli idijoti, ki so predstavljali oblast, dopuščali protižidovske pogrome, ne opravičuje ničesar in nikogar. Če so idijotje dovolili pobijanje in ropanje Židov, niso nikakor priporočali, da naj pogromisti režejo prsa židovkam, davijo židovske otroke in zabijajo žeblje v židovske lobanje. Ta krvava zlodejstva so bila delo mase. Kje torej je tisti dobri in kramljajoči ruski kmet, ljubeč resnico in pravico, čigar krasno in prepričevalno sliko je dala svetu ruska literatura devetnajstega stoletja? Iskal in iskal sem tega kmeta po ruskih vaseh, ko sem bil mlad, pa ga nisem našel. Nasprotno sem našel oportunistič-nega Rusa, bolj pretkanega, ki je znal biti velikodušen, če je dobil vse, kar je hotel. Naš Rus se ni rodil bedak, in on to ve. Zložil si je melanholične pesmi, skoval krute in vulgarne pripovedke ter si izmislil na tisoče rekov, iz katerih odsevajo izkušnje njegovega trdega življenja. Ve, da mužik ni neumen, ve pa, da je občina neumna. On pravi, da se je tr^ba bolj bati ljudi kakor hudiča. O resnici nima posebno velikega spoštovanja. "Resnica ne napolni želodca," je njegov pregovor. "Poštenjak je ravno tako nevaren kot norec." Na tisoče takih pregovorov ima in se ravna po njih. Vsesal jih je vase z materinim mlekom. Od svojih otroških let nosi v svojem srcu prepričanje, da je v teh rekih zapopadena vsa bridka resnica, kar je on potrebuje, da je v njih precej ironije zanj in precej dobrega nauka za druge. Mestni ljudje, ki se mešajo v zadeve njegovega življenja, so mu sovražniki, ki se ne smejo brigati za njegovo zemljo, ki je namočena z njegovimi sragami in njegovo krvjo. Ruski kmet ljubi svojo zemljo z mistično ljubeznijo in trdno ve- ruje, da je zemlja del njegovega telesa in krvi, a bila mu je ukradena. Ruska literatura je idejalizirala muiika zato, ker ga je rabila za politično propagando. Toda proti koncu devetnajstega stoletja se je naše slovstvo z ozirom na vas in kmeta predrugačilo; postalo je manj pristransko in bolj pošteno. An- j ton Čehov, je bil prvi, ki je stopil na drugo pot s svojima delima "V globeli" in "Mužiki". V začetku dvajsetega stoletja se je pojavil j Iv ar* Bunin s serijo novel. S svojimi "Nočnimi j razgovori" in povestjo "Vas", ki je izborna po svoji stilistični krasoti in grobi odkritosrčnosti, je Bunin ustvaril novo kritično pojmovanje ru- ' skega kmeta. Nekateri so rekli, da ima Bunin predsodke napram kmetu, ker je plemenitega rodu. To ni res. Bunin je izvrsten umetnik, nič drugega. V najnovejši ruski literaturi vidimo še ostrejšo kritiko naše vasi. Na primer Ivan Volny, pisatelj iz Orla, je sam s kmetov. Potem sta moskovski kmet Semen Podijašev in sibirski kmet Vsevolod Ivanov. Nihče ne more očitati predsodkov tem avtorjem, ki so sami zrasli na kmetih. Fakt je, da poznajo in razumejo bolj kot kdo drugi življenje kmeta, vulgarno žalost in veselje vasi ter njeno intelektualno slepoto in duševno okrutnost. jtjUjt Uspeh soc. stranke v Day-tonu, 0. V "Proletarou" je bilo že poročano, da so socialistični glasovi pri zadnjih novemberskih volitvah v raznih mestih zelo narasli. V mestu New York n,. pr. za 55% od volitev 1. 1922. V Readingu, Pa., so bili socialistični kandidatje na drugem mestu in le velikemu naporu kapitalističnih interesov v Readingu je pripisati, da so mogli poraziti socialiste. V Daytonu, Ohio, je dobil sodrug Barringer, socialistični kandidat za mestuega komisarja, nad 19,-000 glasov; še nobenkrat niso dobili socialistični kandidatje v Daytonu toliko glasov kakor pri zadnjih volitvah. Toda zmagali so kandidatje, za katere je agi-tirala organizacija Ku Klux Klan, kar je znamenje, da so v Daytonu nazadnjaki še vedno v večini. Socialistična organizacija v Daytonu izdaja svoj tednik "Miami Valley Socialist". Tako opažamo, da povsod, kjer imajo socialistične organizacije svoja glasila, napredujejo v članstvu. Rezultat volitev v mestih kot so New York, Dayton in Reading, dokazujejo, da delavstvo ne potrebuje nove "tretje" stranke, kajti politična organizacija razredno zavednega delavstva je socialistična stranka in ne druge struje in strančice, ki se zadnje čase pojavljajo tu in tam in zopet izginjajo. ^ ^ t^ Neki naročnik nam je pisal, ko je obnovil naročnino. "Proletarca" vsega prečitam zelo pazno in ni mi žal, da sem ga naročil." Čitajte ga tudi vi, in čez leto dni, ako ne takoj, boste tudi vi enakega mnenja kakor omenjeni čitatelj. Božič. Anton Slabe. Praznovanje Božiča po vsem takozvanem krščanskem svetu vzbudi v človeku spomine na ljubko zgodbo o v bornem hlevu rojenega deteta. Veliko lepih del pozna svetovna literatura, ampak tako mamljivo očarljivih, tako v srce segajočih, kot je zgodba o rojstvu tesarjevega sina, je malokatero. Ne gre se za vprašanje, če je zgodba resnična. Danes je le neznatno število izobraženih ljudi, ki bi verjeli, da je bilo dete spočeto od sv. Duha, rojeno od deviške matere, da so se ob rojstvu prikazale na nebu trume angelov, ozna-njujoči ljudem mir in dobro voljo, ali da je zvezda vodila modre može iz Jutrovega k novorojenemu kralju, da ga počaste in molijo. Toda navzlic temu, človek bi moral biti v resnici brez čutov, ako bi ga ta očarljiva poezija pustila hladnega in da bi v svojem srcu ne želel, da bi bila zgodba resnična. Baš tej očarljivosti, temu hrepenenju po nečem nedosegljivem, izraženim v priprostem in razumljivem jeziku, je pripisovati, da se je utisnila globoko v človeško dušo in si je v par stoletjih osvojila ves za-padni svet. Nihče ne ve, koliko je resnice v spisih, ki se bavijo z življenjem in delovanjem Kristusa, sina tesarja iz Nazareta. To tudi ni posebno zanimivo. Pomembno je le, ako pregledujemo te spise in nauke in jih primerjamo stališču, ki ga danes zavzemajo tisti, ki trdijo o sebi, da so nasledniki njega, ki se je boril proti vsemu, kar današnje korumpirano krščanstvo podpira in zagovarja. Rimski papež, vidni namestnik Kristusa na zemlji! Kaka ironija! Rimski papež v zlatu in bogastvu namestnik tistega, ki ni imel toliko svojega, kamor bi položil svojo glavo! Tesarjev sin rojen v tujem, bornem hlevu, živeč vse svoje življenje v uboštvu in pokopan v izposojenem grobu v primeri s tistimi, ki se imenujejo njegovi učenci in nasledniki! Kakšen kontrast, kako velika razlika! Ampak čemu naštevati otožne kontraste! Tesarjev sin, tovariš ubogih ribičev, delavcev in zavržencev, in današnje krščanstvo ne gre skupaj. Tesarjev sin, živeč pod najmogočnejšim imperialističnim cesarstvom tedanje dobe, je poznal trpljenje ubogih in zavrženih. Rim je bil glavno tržišče sužnjev starega sveta. Morda je videl prizore, kako so bili njegovi tovariši odtrgani od svojcev, odvedeni v Rim in prodani za sužnje. Smilili so se mu vsi, ki so trpeli pod kruto peto suženjstva in izkoriščanja. Ker je bil zvest svojemu razredu, ni mogel mirno gledati tega početja. Postal je agitator za pravice zatiranih in prišel v nasprotje s patrijoti in sto procentarji tedanjea časa. Bil je "nevarna o- seba" in kot tak je moral radi svoje agitacije plačati s svojim življenjem. Izgleda kot da je bil tudi takrat v veljavi špi-onažni zakon, podoben ameriškemu, kajti spisi govore, da je bila njegova aretacija izvedena po vladajočemu razredu tiste dobe. Veliko stvari, o katerih se omenja, da jih je govoril, so bile naperjene proti gnilobi in korupciji tega razreda. V nekaterih starejših prevodih biblije se imenuje njegov zločin upor. Morda je ta zločin obstojal v tem, da je podvzel, kakor bi rekli danes, nekakšno direktno akcijo proti hinavskim farizejem in pijavkam, ki so sesali kri iz tlačenega ljudstva. Dobe se danes ljudje, kateri vidijo v življenju in delovanju tesarjevega sina podobnost z nekaterimi borilci za svobodo tlačenih sedanje dobe. Mnogo jih je, ki vidijo v rimskem imperializmu tedanjega časa analogijo današnjega imperializma. Toda še več jih je, ki ne vidijo in nočejo videti nikake sorodnosti. Ti se hli-nijo, da žive po vzgledu tesarjevega sina in po-vdarjajo zvestobo religiji, ki naj bi predstavljala njegove nauke. Veliko število izmed njih pripada ravno tistemu razredu izkoriščevalcev in oderuhov, katere je on bičal z žgočimi besedami. Duhovništvo, "patrijotje" in izkoriščevalci si prisvajajo njega, ki je nasprotoval imperializmu svojega časa, dočim vriskajo veselja, kadar se preganja in meče v ječe ljudi, ki se bore proti imperializmu in izkoriščanju sedanjih dni. Bogastvo, moč, militarizem, imperializem in izkoriščanje skruni spomin na tesarjevega sina, kateri bi bil, ako bi živel danes, ravno tako zasramovan, preganjan in vržen v ječo. Ta sve-tohlinska hinavščina tistih, ki si prisvajajo, da govore v njegovem imenu, je največja nesramnost in predrznost korumpiranega krščanstva. Tisti, ki podpirajo sistem, ki je zahteval čez ' 20,000,000 žrtev v svetovni vojni; tisti, ki zagovarjajo režim, ki je opustošil velik del sveta, režim, kateri povzroča, da žive milj oni v bedi in siromaštvu,—ti ljudje se hinavsko poklanjajo tesarjevemu sinu! Otožen je Božič, ki ga proslavljajo hinavci,—poln žalosti in brezupen za miljone v vseh delih sveta. Krščanski izkoriščevalci Garyeve-ga tipa, valjajoči se v zlatu in razkošju, ki predstavlja neplačano delo miljonov mož, žensk in otrok so v sorodu z grafterji in oderuhi, ki so trgovali s človeškim blagom v starem Jeruzalemu. Toda tudi njih doba se bliža koncu. Ona ne more trajati večno. Človek bi obupaval nad sedanjim stanjem, ako bi ne videl v razvoju kali nove in boljše družbe. Od časa, ko je tesarjev sin vodil boj ubogih in zatiranih, so prihajali in odhajali drugi borci. Ako pogledamo v zgodovino, najdemo imena, ki ne bodo nikdar pozabljena. Generacija za generacijo je prispevala s svojim delom in umom, s potom, s solzami in krvjo, da se nekoč dvigne tempelj civilizacije in svobode. Ta tempelj se že zida in spopolnuje. Te množice zaničevanih in zatiranih bodo, kadar se zavedo in spoznajo svojo moč, izgnale iz tempelj a oderuhe in igralce s človeškimi življenji, kot je to storil tesarjev sin z izkoriščevalci njegove dobe. Božič bo tedaj resničen dan veselja, prost hinavcev in oderuhov, ki ga danes oskrunjajo s svetohlinstvom. Doba odrešenja prihaja, četudi počasi. Že se bliža svetla zora, oznanjajoča dan prerojenja človeštva. Povspešimo, bratje, naše delo, da čimprej izide dan zmage in svobode,—vesel in srečen Božič potrtim in zatiranim. ^ J? Ameriški Indijanci pred Ligo narodov. Dne 13. decembra je prišla v Pariz deputa-cija Indijancev rodu Arapahoe iz Wyominga, hroječa 16 oseb, v indijanskih nošah. To je bilo tudi za razvajane Parižane nekaj novega. Glavar Arapahovcev Stari Orel je pojasnil poročevalcem, da je prišel z deputacijo v Evropo z namenom, da poprosi Ligo narodov za posredovanje pri ameriški vladi, ki zapostavlja interese ameriških Indijancev, posebno Arapahovcev. Stari Orel je dejal, da Indijanci ne žele drugega, kakor da jim Zedinjene države dajo iste pravice, kakoršne imajo ostali državljani. Liga narodov ne bo posredovala za Indijance pri ameriški vladi, in Arapahovci so to najbrž vedeli. Če že niso dosegli drugega, je svet radi njihovega prihoda v Pariz vsaj izvedel, da se prištevajo tudi Indijanci v Zed. državah med podjarmljena in zatirana ljudstva. t^ Ali si bil tudi ti med tistimi, ki so pričakovali, da pride preuredba družabnega sistema kje od zunaj, brez tvojega sodelovanja? Ako si mislil, pomni, "da je osvoboditev delavskega razreda stvar delavskega razreda samega." AU VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? ekoča številka "Proletarca" je Q M fV e je številka poleg vašega nas-lova manjša kakor je tu označena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslov« na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. C« mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! LEONID ANDREJEV: POVEST 0 SEDMIH OBEŠENIH Prevel JOSIP VIDMAR. (Nadaljevanje.) — Taka je ta stvar, gospod! Kakor pravi pesem: ne šumi ti, mati, dobrava zelena. — Zakaj mi praviš gospod, ko bomo vendar vsi . . . — Res je, — je z veseljem pritrdil Cigan-ček. — Kakšen gospod pa si ti, če boš visel skupaj z menoj! Tale, ta je gospod, — je pokazal s prstom molčečega žandarja. — E, ampak ti-sti-le vaš, tam-le, ni nič slabši nego naših eden, — je pokazal z očmi Vasilja. — Gospod, ej, gospod, se bojiš, a? — Nič, nič, — je odgovoril nerodno obračajoči se jezik. — Kaj nič, kaj bi tisto. Kaj te bo sram, tukaj te ni treba biti prav nič sram. Samo pes mahlja z repom in kaže zobe, ko ga peljejo h konjedercu, ti si pa vendar človek. Kaj pa je to, ta-le opica? Ta ni vaš? Hitro so mu poskakovale oči s predmeta na predmet in neprenehoma je sikaje pljuval zbirajočo se sladko slino. Janson, ki je čepel stisnjen v kotu,.kakor nepremičen klopčič, je pomahljal s krili svoje kožnate kape, ki mu je zlezla na stran, toda odgovoril ni ničesar. Ver-ner je odgovoril zanj. — Gospodarja je zaklal. — Ti ljubi Bog! — se je začudil Ciganček: — in kako da dopuste, da takile koljejo ljudi! Ciganček je že dolgo ogledoval Musjo in sedaj se je hitro okrenil in ustavil naravnost nanjo svoje oči. — Gospodična, ej, gospodična! Kaj pa je z vami? Rožnat obraze ima in smeje se. Glej jo, pa se res smeje, — je zgrabil Vernerja za koleno s krepkimi, jeklenimi prsti. — Poglej, poglej! Musja je zardela. Gledala je v njegove o-stre, malo blazne, težko, divje vprašujoče oči in se sramežljivo smehljala. Vsi so molčali. Drobno in delovito so ropotala kolesa, majhni vagončki so poskakovali na ozkem tiru in pridno tekli. Na ovinku ali pa pri prehodu je tenko in prizadevajoče si zažvižgala majhna lokomotiva — strojevodja se je bal, da bi koga ne povozil. In divja se ti je zdela misel, če si pomislil, da je treba^ vložiti v obešanje toliko običajne natančnosti, truda, dela, da se lahko vrši najbolj brezumno delo na svetu na tak preprost, razumen način. Vagoni so drveli, v njih so sedeli ljudje, kot sede vedno, vozili so se, kakor se vozijo navadno; potem pa bo postaja, kakor vedno "vlak stoji pet minut." Tedaj pa nastopi smrt — večnost — velika tajna. 12. Pripeljali so jih. Pridno so tekli vagončki. Sergjej Golovin je živel nekaj let z roditelji na letovišču, ki je ležalo ob tej železnici; mnogokrat se je vozil tod, ob vsakem času in dobro je poznal vso progo. In če je zaprl oči, si je lahko predstavil, da se tudi sedaj vrača domov — zamudil se je v mestu pri znancih in se vrača z zadnjim vlakom. — Sedaj bo kmalu, — je dejal, odprl oči in pogledal skozi temno, zamreženo okno, ki ni povedalo ničesar. Nihče se ni premaknil, ni odgovoril, samo Ciganček je hitro parkrat po vrsti izpljunil sladko slino. In začel je begati z očmi po vagonu, otipavati okna, vrata, soldate. -— Zebe me, — je rekel Vasilij Kaširin z otrplimi ustnicami, ki so bile kakor zmrznjene; izgovoril je tako nekako: ze-e me. Tanja Kovalčuk se je pobrigala. — Na, ruto, zaveži si vrat, zelo topla je. — Vrat? — je nepričakovano vprašal Sergjej in se prestrašil vprašanja. Ker pa so vsi pomislili isto, ga sploh niso slišali, — kakor da ni ničesar dejal, ali pa, da so dejali vsi naenkrat isto besedo. — Le zaveži se le, Vasja, takoj ti bo gorko, | — je nasvetoval Verner. Potem se je obrnil k Jansonu in ga nežno vprašal: — Dragi, tebe ne zebe, a? — Verner, mogoče bi hotel kaditi. Tovariš, mogoče želite kaditi? — je vprašala Musja. — Mi imamo. — Hočem. — Daj mu cigareto, Sirjoža, — se je razveselil Verner. Toda Sergjej je že iskal cigareto. In vsi so gledali z ljubeznijo, kako so Jansonovi prsti vzeli cigareto, kako je gorela vžigalica in kako : je iz Jansonovih ust prišel moder dim. — No, hvala, — je dejal Janson. — Dobro. — Čudno! — je rekel Sergjej. — Kaj je čudno? — se je okrenil Verner. [ — Kaj je — čudno? — No, cigareta. Držal je cigareto, navadno cigareto med dvema navadnima živima prstoma in jo gledal • ves bled, začuden in celo nekako prestrašen. In vsi so se zagledali v tenko cevko, ki se je vil z njenega konca dim, kakor zavit, modrikast tra-kec. Dihanje ga je odnašalo v stran; na koncu cigarete pa je temnel nabirajoči se pepel. Ugasnila je. — Ugasnila je, — je dejala Tanja. — Da ugasnila. — No, hudič jo vzemi . . .! — se je namršil Verner in je gledal z nemirom v srcu Jansona, čigar roka, ki je držala cigareto, je visela kakor mrtva. Naenkrat se je Ciganček hitro obr- nil, se nagnil blizu, obraz k obrazu, k Vernerju. zavrtel oči kakor konj in zašepetal: — Gospod, kaj če bi poskusili stražnike . . . onga ... a? Poskusimo? — Ni treba, — je prav tako šepetaje odgovoril Verner. — Izpij do dna. — Zakaj neki? V pretepu je cela stvar bolj vesela. Jaz njega, on mene, pa niti ne zapaziš ne, kdaj je pri kraju. Kakor da nisi umiral. — Ne, ni treba, — je dejal Verner in se o-brnil k Jansonu: — Dragi, zakaj ne kadiš? Veli Jansonov obraz se je nenadoma žalostno skremžil: kakor da je nekdo naenkrat potegnil za nitko, ki zagiblje vse gubice — in vse so se skrivile. In Janson je zasmrkal brez solz, s skoro prisiljenim glasom, kakor v sanjah: — Ne maram kaditi. Ah-ha! Ah-ha! Ah-ha!. Mene ni treba obesiti. Ah-ha, ah-ha, ah-ha! Vsi so se skrbno ozrli nanj. Tanja Kovalčuk ga je jokaje gladila po rokavu in mu popravljala viseča krila kape, ki mu je zlezla na stran: — Rodni ti moj! Mili, ne jokaj vendar, dragi moj, dragi! Revček ti moj ubogi! Musja je gledala v stran. Ciganček je vjel njen pogled in se zarežal. — Čudak je njegovo blagorodje! Čaj pije, pa ima mrzel trebuh, — je dejal z mrzlim smehljajem. Samemu pa je postal obraz modrikasto-črn kakor lito železo in veli, rumeni zobje so mu šklepetali. Naenkrat so se vagoni zdrznili in so občutno zmanjšali hitrost. Vsi razen Jansona in Ka-širina so vstali, pa so prav tako hitro sedli. — Postaja! — je dejal Sergjej. Kakor da so naenkrat izsesali ves zrak iz vagona: tako težko je postalo dihati. Srce se je razširilo, razganjalo je prsi, se vleglo počez preko grla in bilo brezumno — in v grozi kričalo s svojim krvavopolnim glasom. Oči so gledale v tla, na tresoče se deske, ušesa pa so poslušala, kako so se vrtela kolesa vedno bolj počasi — drsela — se zopet vrtela — in naenkrat obstala. Tedaj so se začele sanje. Ne da bi bilo strašno, temveč kakor prikazen podzavestno in nekam tuje je bilo: sam ta, ki je sanjal, se je nekako ni udeleževal, temveč samo njegova prikazen se je breztelesno premikala, brezglasno govorila, trpela brez trpljenja. V snu so izstopili iz vagona, se razdelili na pare in srkali nenavadno sveži, gozdni pomladni zrak. V snu se je topo in brez moči zoperstavljal Janson in molče so ga vlekli iz vagona. Stopili so s stopnic. — Kaj peš? — je vprašal nekdo skoro veselo. — Tukaj ni več daleč, — je odgovoril drugi prav tako veselo. (Konec prihodnjič.) ■aiiiwMinwiiiniiiiiiniiiiiinn iEojzpa alt Sarami spisal' Dr. A. DODEL. vseučiliški profesor v Curihu. wmimeiiiiniiiHiiiHiiiiiM^^^^^ (Nadaljeevanje.) Peti dan je torej Bog ustvaril povodne živali in ptice v zraku. — Prirodoslovske vede so najjasneje dokazale, da se je živalstvo razvilo istočasno z rastlinstvom, in da so pred ptiči v zraku živele na kopnem živali, v tem ko jih omenja Mojzes šele šesti dan. Vrste 24—31. "Bog jo rekel: Zemlja naj rodi žive stvari po njih plemenu, živimo in laznino in zverine zemlje po njih plemenih. In zgo-dilo se je tako.'' "In Bog vstvaril zverine zemlje po njih plemenih in Živino in laznino zemlje po nje plemenu. In Bog je videl, da je bilo dobro." "In je rekel: Naredimo človeka po svoji podobi in ipodolbnosti, in naj gospoduje čez ribe v imorjiu in ptice pod nebom in čez zverine in vso zemljo in čez vso laznino, ki se giblje po zemlji." "In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po po-, dobi božji ga je ustvaril; moža in ženo je ustvaril." "In Bog jih je blagoslovil--i. t. d." "In Bog je ipogledal vse, kair je bil naredil, in bilo je prav dobro. In postal je iz večera in jutra šesti dan. Šesti dan se je torej vršila stvaritev na kopnem živečih živali, in nazadnje stvaritev človeka. S tem, da postavi Mojzes stVaritev človeka nazadnje, je zadel pravo. Ni pa res, kakor piše, da je nastal Adam iz prsti, in Eva iz njegovega rebra. (Mojzes, 7, 2, 1, 22.) K tej poglavitni zmoti se še vrnemo. Neresnično je dalje, da je človek ustvarjen po božji podobi; ravno nasprotno se je izkazalo kot resnica: človek si je ustvaril "Boga" sebi podobnega! Kakršen človek takšen njegov Bog! (Ludwig Feuerbach.) Vsi pozQamo dalje zgodbo o prvem grehu in o izgonu iz raja. Govoreča kača je bogo-slovcem precej belila glavo, šolskim otrokom je pa napravila mnogo zabave. Splošno razširjeno mnenje krščanskega zahoda je bilo, in je deloma še danes, da je hotel Mojzes poosebiti v govoreči kači satana ali hudiča. To je pa velika napaka, ker Mojzes še ni poznal niti hudiča, niti satana. Ta vzhodnoazijski demon vstopa šele par stoletij po Mojzesu v omislije Judov. Ostro črtan, drzen in ličen obenem, nastopa satan šele v zgodovini Jobovi.1) 1) Tudi tukaj — v Jobovi knjigi — nastopa še kot od Boga poslani tožitelj ljuidi, kot vestni poslanec Boga. Mistl-kerji Jakob Bohmove struje uee nedvomno, da je bil satan (Lucifer) nekoč najlepši angelj Boga, postal je pa ošaben in je bil vržen v brezdno—zares usoda, ki doleti mnogo lepih ljudi. (Prim. Dodel, Aua Leben und Wissenschaft, stran 260—262). šele po babilonski sužnosti najdemo pri Hebrej-cih satana kot nasprotnika Boga. Duševno revni rabinizem ni mogel več pojmovati božje vsemogočnosti, ki pošlje življenje in simrt. Ce so pri poznojudovskem pojmovanju satana uplivali tudi perzijski nazori, še ni razjasnjeno v krogu nepristranske znanonsti. (Povedal prof. dr. Purrer.) Govoreča kača je privedla prva človeka k izpoznanju dobrega in slabega. Tisočkrat so nam pa rekli, da smo vsi radi padca prvih starišev omadeževani z izvirnim ali podedovanim grehom. Radi izvirnega greha je bilo mogoče, da je Kajn ubil svojega brata Abelna. Ta grozovita zgodba konča zopet z velikanskim nasprotjem: morilec Kajn je ubežal v deželo Nod, vzhodno od raja.---"In Kajn je spoznal svojo ženo, da je postala noseča in je rodila Hanoha. In on je zidal mesto, ki ga je imenoval po imenu svojega sina tudi Hanoh. (l.Moz. 4. 17.) Tukaj vidimo torej sina prvega človeka Adama bežati v tujo deželo, kjer se oženi, — rodi otroke in — zida mesto menda s pomočjo delavcev. V tej deželi Nod so živeli torej ljudje, ki so bili rojeni izven Adamove rodbine. Torej Adam in,Eva sploh nista bila prva človeka; vse to stoji vendar v svetem pismu. Prirodoslovje tudi ne pozna nobenega prvega človeka Adama in nobene prve žene Eve. Vsi poznamo tudi mozaično poročilo o vesoljnem potopu; — nekega dne je rekel Bog: (1.' Mojz. 6, 2) "Iztrebil bom človeka, katerega sem ustvaril iz J»m lje, pa ne le človeka, ampak tudi živino, laznino ii ptiw pod nebom; zakaj žal mi je, da sem jih ustvaril." Tukaj imamo popolnoma priprosto razumevanje Najvišjega; Jehova se pokaže tu kot slabo človeško bitje; kesa se, da je prej ustvaril človeka! Kje bi bil med nami, ljudmi zahodnih dežel ženijalni umetnik ali stavbenik, ki bi lahko kdaj obžaloval, kar je ustvaril! Pravi človek ne obžaluje ničesar!1) Da, tako je, kakor je rekel bogoslovec M. J. Savage: Jehova starega testamenta prebiva na določenem kraju, kakor kakšen človek; prikaže se v templju, govori in pride kakor človek; on misli in dela načrte, kakor človek; on ljubi in sovraži, se ujezi se maščuje, in izpreminja svoje mnenje kakor orijentalski despot. — Temu antropomorfizmu Boga (antropomorfističen — človeku podoben) se ne smemo čuditi; kajti božja misel se je porodila v človeških možganih. Kakor človek raste in se razvija, tako rastejo in se razvijajo tudi njegove misli o božanstvu. 1) Pri tem stavku je marsikdo zmajal z glavo, ker ju ni razumel. Vkljub temu ga pustim tukaj neizipremenjen^ga. Ali ni menda tako: pravi človek dela vedno po svojem najboljšem prepričanju, ki pa ni njegova zasluga in tudi ni njegova krivda. Če se kido zmoti v zasledovanju svoje poti, čeprav je hotel le dobro, ne bo obžaloval, vzdihoval ii tarnal, ampak bo mislil, kako bi popravil škodo in prihodnjič ravnal 'pametnejše. To pa ni kes, ki je popolnoma odTef, ampaik poboljšan je. Če pa v to

STEDLJIVI LJUDJE Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n vlagajo redno in investirajo razumno v KASPAR STATE BANKI največji jugoslovanski banki v Zed. državah 1900 Blue Island Avenue in vogal 19. ceste. CHICAGO, ILLINOIS. Kapital in prebitek $1,2 5 0,0 0 0.0 0 Prodajamo parobrodne listke za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje. CENIK KJIG. ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.....65 ZADNJA PEA VDA, (J. S. Baar) roman, broširana.............75 ZAJEDAIiCI. (Ivan Moiek), povest, 304 (trani, vezana ▼ plat- »o......................... 1.75 ZA SBEČO, povest, broširana.....45 ZAPISKI TINE OEAMONTOVE, (VI. Levstik), vezana.......1.00 ZGODBE IZ DOLINE ŠENTFLOR-JANSKE, (Ivan Cankar), vezana ..........................1.25 ZLATARJEVO ZLATO, (Aug. šenona), zgodovinska povest iz XVI. stoletja, vezana.......... 1.20 ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broširana .....................v. .40 ZVONABJEVA HČI, povest, broširana ........................65 ŽENINI NASE KOPBNELE, (Bado Murnik), broširana ... .30 SLOVENSKI PISATELJI: DE. IVAN TAVČAR, zbrani spisi, IV. zv., vezana .............. FBAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................ FBAN EBJAVEC, zbrani spisi, vezana ...................... JOS. JURČIČ, zbrani spisi, I. zv., vezan ...................... II. zv. vezan ................ m. zv. vezan ............... IV. zv. vezan ................ V. zv. vezan ................ IV. zv. vezan .........!...... 2.00 1.25 2.00 1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00 PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel I. Hribar) vezana ..................... 1.00 HLADA POTA, (Oton Zupančič), pesmi, trda vezba...........75 MODEBNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak), vezana .......................90 PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHOBSKE POTI, (Janko Gla- ser), broširana ...............35 SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C. Golar), vezana...............1.20 STE UP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NABODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65 SOLNOE IN SENCE, (Ante Debel jak), broširana ............50 SVOJEMU NABODU, Valentin Vodnik, broširana .............25 ILEZKE PESMI, (Peter Bezrn«), trda vezba...................50 TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana 50c; vezana.................75 HtlSTIA EX SIBEBIA, (Voje- ilav Mole), vezana ........... 1.25 V ŽABJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.....40 IGBE ANFI8A. (Leoaid Andrejev), broširana ..................60 Nadaljevanje z 2. strani. BENEŠKI TBGOVEO, (Wm. Shakespeare), vezana.........75 ČARLIJEVA ŽENITEV-TBIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ..........................28 DIVJI LOVEC, (F. 8. Finžgar), igra s petjem v 4 dejanjih.....50 DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih .........................30 GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. .60 GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana ......................60 KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .75 JULIJ CEZAB, (Wm. Shakespeare), vezana...............75 MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.....................75 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala t treh dejanjih, broširana...................36 NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ......................36 OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana......................75 BAZVALINA ŽIVLJENJA, (F. S. Finžgar), drama v 3 dej......75 BOMANTI6NE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................85 BOSSUM'S UNIVERSAL BO BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50 SEN KBESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana.........75 UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; Tesana . .. 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLI TIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DBUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................20 ANGLESKO-SLOVENgKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.60 BEMOKRATIZEM IN ŽEN- STVO, (Alojzija Stebi) .......10 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. šarahom), vezana.....1.25 JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00 Lončar), broširana 75e, vezana 1.15 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik Em- gels)........................20 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej).....25 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40 MATERINSKA POMOČ, zdravemu in bolnemu dojenčku, s slikami .......................75 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana .................2.00 MLEKARSTVO, s črticami e živinoreji s slikami ..............75 NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ..........................35 NAŠ JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana ........................45 NAŠ SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ .....................75 O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. I. Prijatelj), broširana... .40 OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ..................50 POGLED V NOVI SVET........JO POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotim Lončar), broširana 75c, vezana 1.00 POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami ...................... Afc PBAVO IN REVOLUCIJA, (L. Pitamic) ....................o4 PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezana ............1.15 BASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F. Seidl) .......................MS RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En- gels, prevel M. Žagar)....... .35 REFORMACIJA IN SOO. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditos) broširana..................45 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala 8NPJ., 364 strani, vezana v platno ...... 2.00 SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broii- rana ..................... .50 SPOL-LJUBEZEN-MATEBIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda vezba................. .40 SBBSKA POCETNIOA, (J. T.).. .60 SPBETNA KUHABICA, broširana, $1.00, vezana ...........1.25 SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana...............50 USTAVA, ruske socialistične fod. sovjetske republike...........10 VARČNA KUHARICA, (Marija Remec), vezana............1.00 V NOVO DEŽELO, (E. K.) broširana .................. JS5 VOLJA IN DEJANJE, (psihologi« na analiza) ............ .25 fADRUžNA PRODAJALNA ALI KONSUM ... .10 ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moere, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavee) ..........-....... .50 ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez- la j) .......................SO ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1., trdo vezana...............1.50 ZDRAVJE, jan., feb. marc, april in majska izdaja letnika 1922, vsaka po....................1« ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) .... jg ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. z v. 75c; III. zv. «5«. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1916, vezan ........................40 letnik J.917, vezan ........................50 letnik ""1919, vezan ........................50 letnik 1920, vezan ............................65 letnik 1921, broširan ....................50 letnik 1922, vezan ........................75 letnik 1922, broširan ....................50 letnik 1923, vezan ............. 75 CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c............. (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva številka) ...................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, St. 2—3—4 ..............40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV..... .40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOO. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trst-9niški) .. .10 PROLETAREC, vezani Jetniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . «._...................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (O. Osborne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOCIETY, (Lewis H. Morgan), vezana............ 1.50 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20 "DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), rezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60 EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana.......60 EVOLUTION OF PROPERTY, (Paul Lafargue), vezana......60 H>D AND MY NEIGHBOR, (Reb- ert Blatohford), vezana.....1.25 GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokosol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 IMPERIAL WASHINGTON, (R. P. Pettigrrtv), knjiga, ki * opisuje prehoda« dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda veizba..............1.25 JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20 KARL MART, biographical memoirs, (Wilhelm Liehknecht), vezana ....................60 KING COAL, (Upten Sinclair), povest iz aadnjega štrajka (1913) coloradskih premegarjev, trda vezba . . .-............. 1.20 LAW OF BIOGENESIS, (J. Howard Metre), rezana......60 LIFE AND DEATH, (Dr. E. Teichmann), vazama........60 OUTLINE OF HISTORY, (H. G. Wells), resana, 1171 strani 0.0» PHYSICIAN IN THE HO USB, (J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, rezana . ........... 2.0V REPUBLIC OF PLATO, rttan* IN RIGHT TO BE LAZY, (Paul Lafargue), rezana...........M ROBERTS RULES OF ORItftt, vezana ..................... 1.M SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), rezana........121 SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Unteriman, vezana .... 61 SOCIAL REVOLUTION, (Rail Kautsky), rezana........u, H STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPE&SVJ-TION, (A. M. Lewis), v«mu .30 THEY CALL ME CARPENTER, (Upton Sinclair), trda vezba.. 1.71 THE CRY FOR JUSTICE, (Upton Sinclair) vezana .........2.00 THE DREAM OF DEBS, (Jack London)....................10 THE PROFITS OF RELIGION. Razprava e izrabljanju ver za privatne interese.......... 1.20 THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, rezana r platno.........2.00 100%. (Upton Sinclair). Pereet patrijota ..................1.20 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis), vezana......................60 THOUGHTS OF A FOOL, (Ere- lyn Gladys), rezana........1.2J Naroeilem priložite poštni ali ek*-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahke pošlje ti poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnini prosto. Klubom in čitalnicam, pri viek večjih naročilih liberalen popust. Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 363» W. 26th Street, Chicag«, 111. Pridite in se prepričajte da je najboljša prodajalna Ženskih in Otroških Klobukov 130 10th St. North Chicago, 111. Tel. 1934 Rojakinjam v Lake county in ob Lake Shore progi se nudi sedaj najlepša prilika za nakup raznovrstnih klobukov najfinejšega izdelka, po najnižjih cenah. Rojakinjam v Chicagi in bližnji okolici priporočamo svojo prodajalno na 4136 Archer Ave., Corner Francisco St. Tel. Lafayette 4338. Cenjenim slovenskim damam naj velja geslo: Svoji k svojim. A. H. VICIC