DEL AV S K A.
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
lahnta vaak Četrtek pop.; v sluCafu praznika dan popre) — Uredništvo: Ljubljana, MlkloSl-teva c. - Nefranklrana pisma se ne sprelemajo
Posamezna Številka Din 1*90 — Cena: za I mesec Din S--, za Četrt leta Din 13-., sa pel leta Din 30--; za Inozemstvo Din 7*- (meseCno) — Oglas, po dogovoru
Oglasi, reklamacije in naroCnlna na upravo jugoslovanske tiskarne. Ko portažni oddelek. Poljanski nasip St. 2 — Rokopisi se ne vraCaJo
Misli ob novem letu.
Celotna človeška družba preživlja krizo. V umetnosti padajo okovi zgolj zunanje forme in moč duha, ideja prodira ob silni kritiki starih formalistov. Znanost, ki je zadnjega pol stoletja trpela pod plitkim naturalizmom in malomeščanskim ozkosrčnim negativizmom, si postavlja nove temelje, sproščena vsakega sovraštva do religije in obogatena po naukih božjih. Celo verstvo se otresa gole zunanje tradicionalnosti in teži po resničnem notranjem doživetju in splošnem poduhovljenju. Kriza povsod, a zraven že nastajanje novih oblik, utiranje novih potov.
Najbujša pa je kriza na političnem, gospodarskem in socialnem polju. Le žal, da je izgledov za novo, drugačno pravičnejšo življenje tako malo. Politika je danes vse, le to ne, kar bi moral« hiti: sluh za dobrobit vsega človeštva. Politika bi morala biti rezultat kulturnih, gospodarskih in socialnih pridobitev, a so v resnici vse te stvari odvisne od politike. Liberalno meščanska politika, ki danes vlada povsod v vseh državah, ne gradi, ampak niši blagostanje človeka, Demokracija, ki nam jo je prinesla francoska revolucija, se je pod pritiskom kapitalizma, egoizma in maimo-nizma spremenila v najhujšo diktaturo nekaterih. In tem služijo hote ali nehote politične stranke Evrope in zato taka gospodarska kriza, in taka socialna revščina. Politična linija ni: pomagati, dvigati, združevati, ampak: vladati, tlačiti in razdruževati.
V	Jugoslaviji gotovo nismo med za-padnimi državami najboljši. Od nastanka države skozi vse desetletje smo se od prave, resnične demokracije oddaljevali mesto približevali.
Vidovdanska ustava, delo Pribičevi-ča, diabola Jugoslavije, nas je razdelila ne po potrebi in ne radi koristi ljudstva, ampak radi vladeželjnosti samozaljub-ljencev in radi tega, da bi ljudstvo, zlasti delavstvo ne prišlo' do svoje po resničnem stanju mu pripadajoče veljave. Deset let nam je pokazalo v vsej nagoti vso absurdnost in neživljenskost naše ustave pa tudi sistema, ki ga je k nam vsadila Pribičevičeva vladeželjnost za vsako ceno, absolutizem velesrbstva in demagogija radioevcev — tipičnih predstavnikov neljudske in kapitalistične politike v Jugoslaviji. V tem stanju in sistemu nedemokratične, demagoško-dik-tatorske, od tujih in domačih kapitalistov odvisne, sebe obožujoče, na sili sloneče politične moči — ni zboljšanja v gospodarstvu, še manj in nič pa na socialnem polju. Kakor je za delavstvo temno preteklo leto, iako malo svetla je zarja novega leta.
In ravno delavstvo ne sme nikdar obupati. Ne sme, ker ono ima moč v svoji organizaciji in ta moč bo prejali-slej strla okove meščansko-kapitalistične politike in rešilai gospodarsko, socialno in politično krizo z uveljavljenjem krščanskih, ljubezenskih načel večne Pravice. Delavci čisto dobro vemo, da so vsi poskusi od zgoraj za ozdravljenje splošne, posebej pa še stalne politične krize — brezuspešni, da so zgolj injekcije mi smrt bolnemu, čisto dobro vemo, da ni ozdravljenja od zunaj, ampak Je doma in od spodaj, od delavnega človeka. In lo ozdravljenje nosimo mi z vso vero v zmago ljubezni in pravice. Novo leto bodi etapa v boljšo, pravično, resnično demokratično človeško družbo.
»Delavska založba/*
bodočnost ima le ono, kar je resnično in je zrastlo iz zahtev duha in ljubezni in še iz potreb, ki jih ima vsak čas nekaj zase. In čudno je, da je tisto, ki je zahteva duš, najtežje izvedljivo; da mora prestati najtežjo borbo. Vzrok se mi zdi je v tem, ker vse življenjsko zadeva ob duhovne sile, ki so tako ekstremne v ljudeh, čeprav je na koncu našega pota skupen cilj.
V naših katoliških vrstah je že ves čas po vojni zaznamovati veliko agilnost, zlasti na področju organiziranja kat. slov. ljudstva bodisi striktno v organizacijah, bodisi v organizaciji, ki je najmočnejša: katoliškega časopisja. — Tiho in vendar že vidno vstaja nova idejna sila, ki si je nadela ime katoliška akcija, ki je skupna zadeva vseh katoličanov sveta brez ozira na politično in narodno pripadništvo, ki je nova križarska vojna vseh katoličanov, predvsem lajikov proti modernemu brezboštvu v dušah, v knjigi, v gledališču, kinu in drugod. Pozdravljamo zlasti tak nastop, ki prinaša osvobojenje duš in čiste Kristove resnice v sedanjo družbo. Duh naj zakraljuje nad materijo in to samo duh Kristusov in njegove cerkve.
V odnosih življenja pa vstajajo za današnji čas tolike zahteve, da moramo katoličani se odločiti ali hočemo ostati napredni, ali ostanemo zgolj pri svojih sistemih. Brezdvomno je konkretno vprašanje delavstva in sploh odnosa članstva v današnji družbi tako pereče in za nas tako važno, da ga moramo na podlagi gornjih izvajanj, reševati zlasti mi katoličani. Ako je danes delavec zopet suženj modernega kapitalizma, ga more teh okov rešiti krščanstvo. Zgleda ima v svoji zgodovini dovolj. In edino krščanstvo bo tega zmožno, ker bo šlo v svojih žrtvah in ljubezni — najdelj.
Zavedamo se pa, da nam marsikaj še manjka, da bi to mogli sprevesti v življenje. Utrditi in uglobiti je treba najprej to miselnost v naših dušah in naših srcih. Dr. Krek je hodil to ravno pot. On je gradil nove temelje nove družbe. Zato se usmerja novi rod na to pot, ki postaja skupna vsemu človeštvu. Ker mi pojmujemo krščanstvo za najširši pojm življenja, se zato zavedamo, da osnova nove družbe ne more biti brez tega neizbrisnega znamenja in zato gremo dalje kot dosedanjiki in smo na odlični katoliški osnovi dozo-
reli v graditelje skupnega delavskega oz. delovnega občestva, ki je človečanski znak novega pokolenja. V tem je trdna osnovna linija našega gibanja, ki v opreki z lažjo in krivico, utira pot resnici in pravici v duše in v družbo, ki se poraja nova.
Glasniki tega katoliškega stremljenja so »Delavska pravica«, »Ogenj« in novoustanovljena knjižna matica »Delavska laložba«. V njih raste in odmeva korak novega rodu. Nič ni tesnega, sovražnega — le trpka resnica na trpkih ustnicah 5n samaritanska ljubezen — ljubezen srca in delovni ljubezni. Zna-čajka sedanjega dela je bilo oproščenje in osamosvojitev, kot so to vršili vsi pokretaši, delo bodočnosti pa je samostojna gradnja v dušah, ki željno čakajo zidarjev.
»Delavska založba« prevzema težavno nalogo posredovati knjige delavske orjpntacije v kršč. smislu. Doslej je izšel »Delavski koledarček 1929«, ki je skoroda razprodan in ima izrazito novo smer* Prihodnje leto bo izšla okrožnica Leona XIII.: Rerurn novarum, s komentarjem našega odličnega kršč. soc. pisatelja in znanstvenika. V načrtih imamo nekaj književnih del, ki jih bo izdala »Delavska založba« sčasoma. — Idejno smo močni in bogati, pač pa nam primanjkuje gmotnih sredstev. Zadruga »D. Z.« ima že lepo število članstva, vendar gre naše stremljenje za tem, da postane vsak kršč. socialist njen član, da moremo nuditi, kar zahteva od nas nova doba: V prvi potrebi smo se obrnili za podporo na razne oblasti, a so vse ostale brez odgovora. Zato bomo znali tem bolj ceniti svoje prihranke in se zavedajmo, da bo iz kapljice krvi zrastlo več življenjskih sil in da bo to delo sad lastnega truda in žrtev.
Delavci! Posvetite le svojim ustanovam vse sile in gmotno pomoč, da se bo mogel tudi kršč. delavec polnomočno uveljaviti ob svojem marksističnem tovarišu. Vsak nov pojav v delavskem svetu nam mora dati poguma in zbrati moči, da krščanski delavci uveljavimo sebe in svoja načela, kjer smo bili doslej brezbrižni ali prepuščali zgolj političnim stremljenjem.
Z delavskim tiskom je na pohodu osvobojenje človeštva!
Krščansko delavstvo — krščanska kultura — krščanski tisk!	K.
Pridobivaj novih Članov za Jugoslovansko strok, zvezo!
Zaupanje zavarovancev do zavarovanja.
Prav posebno mesto zavzema v vsem kompleksu vprašanj, tičočih se delavskega zavarovanja, vprašanje zaupanja delavstva do tega zavarovanja in njega nosilcev. (Mnogo resničnih dejstev je bilo povedanih tudi glede tega v »Del. Pravici« v članku »Okrožni urad in podeželsko delavstvo.«) Saj je vendar več kot gotovo, da mora biti centralna ideja zavarovanja, pomagati delavcem v času, ko je gospodarstvo izčrpalo njegovo fizično moč in ga vrglo proč, ne da bi mu prej bila od te strani zagotovljena sredstva za nadaljnje življenje in da bi se mu stalo ob času nezgode in bolezni ob strani. Delavsko zavarovanje je tako pri današnjem gospodarskem sistemu le neko nadomestilo za posebno izplačilo delavcu, ki bi mu v takih slučajih bilo na razpolago od strani podjetja, kjer je bil zaposlen.
Tako pa ima naše zavarovanje silno nalogo, ker je postalo najnujnejša življenjska potreba vsega delavstva in na-meščenstva in s tem skoro polovica vsega našega ljudstva. Da pa zamore te
naloge res vršiti, je samo posebi razumljivo, da je to nemogoče brez zaupanja prizadetih.
Dasi se mnogo govori o dajatvah in podobnem od strani - našega zavarovanja in se o tem tudi piše, kjub temu med delavstvom ni tistega zaupanja do teh institucij, ki ga te rabijo, dasi ima delavstvo v njih svoja zastopstva. Tudi je značilno, da se mnogo manj pritožujejo zavarovanci čez višino dajatev, kakor pa je pritožb proti postopanju nekaterih zdravnikov z zavarovanci.
Gotovo bi bilo docela napačno ne upoštevati vseh težkoč in zaprek, ki jih imajo vse te institucije pri svojem delu spričo današnjega položaja. Ne to! So pa temu nasproti dogodki in običaji, ki morajo vzbujati vtis nekake birokratizacije in površnosti pri ravnanju z zavarovanci- Taki posamezni slučaji so ono, kar najbolj izpodkopava tako potrebno zaupanje delavstva in name-ščenstva do socialnega zavarovanja.
Dolžnost uprave tega važnega delavskega zavoda je zategadelj, pa posveča tudi takim posameznostim, ki bi znale škodovati zaupanju s strani članstva, veliko pažnjo. Brez dvoma je bila
že marsikaka graja in kritika izrečena na rovaš nepoznanja razmer, radi nepoučenosti s strani članov, zato je tembolj potrebno, da si ta zavod prizadeva, da seznani najširše kroge z nalogami, cilji in razmerami, v katerih živi bolniško in nezgodno zavarovanje delavstva.
Demokracija in socialno izenačenje.
»Ni demokracije brez socialnega izenačenja.« Tako je rekel Albert Thomas, direktor mednarodnega urada dela. In res je tako.
Demokracija je skupnost vseh državljanov sloneča na enakopravnosti vseh. Skupnost bi se morala notranje čutiti kot enoto in kot vse obsegajoča hoteti le skupno dobro in to z vsemi močmi, pospeševati naznotraj in nazu-naj. — Ali je pri nas demokracija uveljavljena v državi, v oblasti, v občini? Za upravo vseh teh skupnih zaednie je v zakonih pisana pravica vpliva najširših plasti ljudstva in predpisan način. Toda to pravica je samo na papirju, do izraza ne more priti, ker je ovirana. Dejanske demokracije torej ni. Kje je tedaj vzrok, da je demokracija samo na papirju? V tem, ker so vsi ljudje sicer politično enakopravni, socialno pa razbiti po gospodarskem sistemu v dva razreda: razred izkoriščanih in razred izkoriščevalcev. Kako naj tedaj iz te razr bitosti nastane dejansko kaka skupnost in sploh volja kako skupnost hoteti.
Dokler vlada ta razkosanost, se delovni razred ne more čutiti svobodnega, ampak se čuti in je utesnjevan po družabni obliki, ki sicer nosi zunaj sveto napis: svoboda, ki pa vzbuja v zatiranih trpkost, zagrenjenost in zaničevanje. Nezanimanje in brezbrižnost za javne zadeve je najmanjša, sovražnost napram vsem oblikam in katerimkoli predstavništvom »skupnosti« pa najhujša posledica tega. Mar je še komu vse to nerazumljivo ?
Zato pa je vse govorjenje o neki demokraciji popolnoma prazno in le pesek v oči.
Pri gospodarski neenakosti politična enakopravnost ne pomeni prav nič za tistega, ki ima samo svoje roke in voljo do dela. Danes demokracije ni. Delovni razred jo bo moral šele ustvariti. Marsikaj bi bilo drugače, ako bi mase lahko govorile tako kot ne morejo.
Naročnikom,
ki nam dolgujejo naročnino za november in december, smo priložili danes položnice. — Prosimo, da nam vsak poleg zaostanka nakaže naročnino vsaj še za en, oziroma za dva meseca naprej. Skupno torej 15 dinarjev- Mnogo dela in stroškov pa nam prihrani, kdor nakaže naročnino za tri mesece naprej. Naročnikom pa, ki nam dolgujejo naročnino za več kot dva meseca nazaj, smo poslali opomine in položnice v kuvertah. Te še prav posebno prosimo, da nam nemudoma nakažejo na opominu nakazani znesek, da jim ne bo treba lista ustaviti. — Uprava.
Nov predsednik eentruma. Po odstopu dosedanjega predsednika dr. Marxa, se je vnel v stranki hud boj za njegovo mesto. Imenovale so se najpogosteje kandidature Stegerwald, Wirth, nekateri 90 bili za gerentstvo treh. Zadnji strankin zbor je prinesel razčiščenje. Prelat dr. Kaas je dobil 184 glasov, Stegenvald 42, Joss 98. S tem je bil prvi izvoljen z neznatno manjšino. Zbor je bil buren. Kršč. strok, organizacije so z izidom nezadovoljne, ravno tako njeni delegati.
Jugoslovanska :
iz centrale. Tovarišem, ki »e bodo boleli v katerikoli zadevi pritožiti na sodišče delavskega zavarovanja, bo od sedaj naprej dajala Delavska zbornica svojega zastopnika brezplačno. Zato naj se vsi tovariši, ki imajo namen in voljo po sodni poti izterjati svoje pravice, zg lasajo v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki bo dalje ukrepala. To pa je itreba storiti pravočasno, da je mcižno zbrati vse potrebno gradivo, kakor tudi da se vsakemu predeči zakonske predpise.
Kovinarji
Jesenice. Pri KID se je delavstvo po zadnjem žiČarskem dogodku začelo vse v drugi smeri gibati. Zdravo je to vse v toliko, kolikor ima pravega pomena, nikakor pretirane iluzije. Delavstvo se je začelo močno organizirati. Z veliko gesto zapisati v kak list o malomeščanskih brezrazrednih strokovnih organizacijah, sam svojo organizacijo pa poviševati, češ naša je praiva borbena, ne dolži. Vreči med mase »kdor ne bo z nami, bo šel na km to, mi smo v stanu delavstvu priboriti »a uspehih, drug nikdo, je utopija, katero so 1 socialisti z Jesenic že enkrat preboleli. Toliko smo pa njihovi prijatelji, da jim tega sedaj ne privoščimo, ker je treba stvarnosti, zato hladno kri in usmerjeno delo, katero bo vse z vso žilavostjo in energijo podpiralo.
Sedaj so začeli socialisti po obratih ustanavljati sekcije v okviru SMRJ. Zaito bi jih trebalo vprašati, ali je to na mesili? K« so v letih 1919-23 z vso vnemo pobijali, če si je hotel posaunezen oddelek kaj priboriti, češ za vse velja enaka borba, vsi imamo enake želodce, in ko so hoteli nekateri profetsionisti sekcijo, je bil prvi glavni zaupnik socialist, ki je to preprečil. A dan66 ?
Mi mislimo, da me kaže prave poti delavstvu tisti, ki vedno govori o enotnosti, sam v sebi je pa razkrojen. V tem smislu bi trebalo Marksistom združevanja, pri čemur bi bilo več uspeha, kajti ravno oni v svoji razkrojenosti so odgovorni za rožnati položaj jugoslovanskega delavstva. Medtem, ko smo na njihovih shodih, tudi v Sloveniji, slišali pred leti, mi jugu pa še danes (in tudi v Sloveniji še danes, op. ur.) ko se obmetavajo razne grupe z meščanskimi podrepki in priveski, jim pač moremo želeti, da napravijo najprej red pri sebi, da bomo vedeli katera grupa je meščanska.
Dalje se govori o srednjeevropskem železnem trustu ter o potrebi močne fronte delavstva proti njemu, česar se tudi mi v polni meri zavedamo. Mi smo včlanjeni v svoji strokovni internacionali Utrecht in ta gleda z bistrim očesom na to gibanje, zato imamo mi enake tendence pri tem kot socialisti amsterdamske internacionale, če ne še bolj stvarne kot oni. Da pariramo tirustove mahinacije, mora pa delavstvo najprej prenehati z razprtijami v svojem krogu* in krepko delati vsak po svojih močeh. Kolovodje jeseniških socialistov pa niso take sorte ljudje. Govorjenje o neki edini zveličavni strokovni organizaciji kot jo imajo je-
Atom :
Pogrešena taktika.
(Misli krščanskega socialista.)
»Bistveni pogoj obstanka in vlade meščanskega razreda je kopičenje bogastva v rokah posameznikov, tvorba in množitev kapitala; pogoj kapitala je mezdno delo. Mezdno delo sloni izključno na medsebojni konkurenci delavcev. Industrijska napredek, ki mu načeluje brez volje in brez odporne sile znana buržoazija, postavlja namesto osamlje-nja delavcev po konkurenci nijh revolucionarno združevanje. Z razvojem veleindustrije zmanjkuje buržoaziji pod nogami podlaga, na kateri proizvaja in si prisvaja produkte. Sama si ustvarja lastnega grobarja. Nje propad in zmaga proletariata sta neizogibna.« Tako Marks.
In če vprašamo, kdo je tisti grobar, ki si ga po njegovem naziranju bur-žoazija sama ustvarja, tedaj nam odgovarja: »Trgovske krize so to, ki v svojem periodičnem ponavljanju spravljajo vso meščansko družbo v vedno večjo nevarnost. V trgovskih krizah se priuči ne le množina izdelanih produktov, temveč ponavadi tudi del proizvajalnih. V teh krizah izbruhne družabna epidemija, prejšnjim dobam docela neznana epide-
troKOvna zveza.
•seniški socialisti je frazarenje in o tem rajši molčimo, ker vemo, da bosta poštenost in stvarno delo obvladala.
Ko je letos obiskal kongres naše internacionale v Monakovem ravnatelj »Mednarodne urada dela« Albert Thomas, star politični vodja marksistov, je v svojem pozdravnem govoru med dru-rekel tudi tole:
Vi ste krščanski socialisti. Jaz pripadam drugemu svetovnemu nazoru, ali z opravičenostjo smem in moram reči, vsak trenotek, odkar sem imel priliko v teh osmih letih skupnega dela z vami, nismo delali tega pač v duhu znosljivosti ampak navdušeno z živo vero v uresničenje naših skupnih idealov. Krščansko socialistične strokovne organizacije iso v preteklih letih internacionalno kot tudi v raznih državah pokazale, kako nam pozitivno in v 'resnici morejo pomagati.« Tako star svetovnoznani marksist- Govoriti o teni še naprej je odveč. Samo tudi jeseniški patentirani razredni borci, bi 'lahko malo posnemali, kaj pravijo njihove glave.
Jesenice. Prihodnji mesec se bodo vršile volitve obratnih zaupnikov pri KID. Naša skupina je postavila listo mož, katerim lahko zaupamo. Vemo pa, da so vsake delavske volitve velikega pomena, za nas še v posebni meri. Izkušnje so nas že izučile. Ako bi delavstvo pri KID dobro premislilo položaj, bi ne nasedalo frazam in namazanim jezikom, ki zabavljajo vsevprek. Politika, vera, Cerkev, KID, delavstvo, to jim je vseeno in vse skupaj mečejo v eno »kastro-lo« kot mleko pa fižol. Politika je dane6 nujno slaba ali pa za nič za delavstvo, ker danes vsako politiko diktira vladajoča buržuazija, ki sloni na materializmu m brezboštvu, kateremu pripadajo vsi naši nasprotniki. — Strokovna organizacija mora biti prosta vseh spon politike, nikakor pa ne more prepovedati svojim članom se politično udejstvovati. Zato ima politika isvoj delokrog, kakor tudi stroka, kar pa preradi naši social demokrati vse skupaj zmešajo. Za nje je to morebiti merodajno, a za nas ni in ne sme biti. Iz strokovne borbe izhajajo obratni zaupniki, zato je treba postaviti zrcel može. Da je danes delo obratnih zaupnikov odvisno od strokovnih organizacij ni treba, da bi omenjali, kajti le v močni strokovni organizaciji je močan obratni zaupnik. Da so naši bivši izvoljeni zaupniki naše skupine storili vse, kar je bilo v njihovi in naši moči, je gotovo, zato se očitanja ne bojimo pred nikomur. Zato je dolžnost vsakega člana naše skupine, da dela na to, da bomo izšli močni iz tega volivnega boja, ker čim več moči, tem lažje delo.
Železničarski vestnik
Veselo in srečnejše novo leto 1929
želi vsem članom in prijateljem načelstvo Prometne zveze.
Lep uspeh. Kakor smo že zadnjič poročali, je uprava v svrho pomanjkanja kreditov nameravala po božiču reducirati delovne dneve od 0 na 4 dni
mija nadprodukcije«. Razvidno je iz tega, da je bil Marks trdno prepričan, da je proces prehoda kapitalizma v socializem neizogiben ter ima v sebi elementaren značaj, to se pravi: kapitalizem se mora po nujnih zakonih ekonomskega razvoja sam ubiti, neodvisno od človeške volje, neodvisno od organiziranih socialnih slojev.
Proti koncu svojega komunističnega manifesta pa trdi drugače. »Komunisti«, tako pravi, »zaničujejo vsako prikrivanje svojih nazorov in namer. Odkrito izjavljajo, da se njihovi cilji morejo doseči le po nasilnem prevratu vsega dosedanjega družabnega reda- Naj trepečejo vladajoči razredi pred komunistično revolucijo. Proletarci izgube v njej le svoje verige, pridobe pa si ž njo svet« Tu pa Marks uči, da mora biti prehod iz kapitalizma v socializem ustvarjen le po zavestnem in sicer nasilnem prevratu vsega družabnega reda, ki ga ima proizvesti izkoriščani proletariat.
Oboje ne more biti resnično. Če vodi ekonomski razvoj sam brez človeške zavestne pomoči do zmagoslavja proletariata nad kapitalistično družbo, čemu naj se potem delavci bore in tratijo moči za nekaj, kar bo samo od sebe prišlo? Vidi se iz tega, da si Marks sam ni bil na jasnem glede svoje taktike; in na jasnem
tedensko. Na našo intervencijo je Jugoslovanski klub zastavil vse sile, da se tudi za ta primanjkljaj najdejo potrebni krediti. Želi smo torej uspeh- Direkcija je obvestila vse edinice, da se bo tudi v naprej delalo po 6 dni tedensko, kar je tudi edinole pravično. Tako smo preprečili grozečo katastrofo, ki je pretila delavstvu.
Tolmačenje čl. 93. Zakona o drž. prom. osebju pod naslovom »službenih let«. Ministrstvo za promet je z odlokom M. S. št. 19.170 dalo v tej zadevi sledeče pojasnilo:	»Za presojo tega
vprašanja je merodajen samo čl. 93. in 211. zakona o drž. prom. osebju. Po tem se ima računati za letni odmor samo ona služba, katera je uslužbencu pripo-znana v stopnji osnovne plače.« (Služb. Novine št. 24 z dne 15. dec. 1928.)
Pojasnilo o trajanju bolezni po čl. 95. zakona o drž. prom. osebju. Ker so različna službena mesta neenako postopala v smislu gornjega člena, je ministrstvo za promet z odlokom št. 16.993 z dne 23. novembra 1928 izdalo nastopno pojasnilo: »Čl. 118., točka 1, zakona o drž. prom. osebju načelno trdi, da služba prestane, če postane uslužbenec duševno ali telesno nesposoben za službo. Iz tega sledi, da, ako se potrdi usluž-benčeva duševna ali telesna nesposobnost, da mu po zakonu prestane služba. Točka 2, čl. 118. tega zakona, ki je pa ločena od točke 1, pa pravi, da služba prestane, ako nastopi slučaj iz čl. 95. železniškega zakona in to 12 za stalne in 6 mesecev za začasne uslužbence-Začasnim uslužbencem se šestmesečna doba bolehanja še lahko podaljša za nadaljnjih 6 mesecev, ako je bolezen nastala pri vršitvi službe. Po tem je jasno, da ima stalni uslužbenec pravico do največ 12 mesecev prejemati svojo redno plačo. Beseda »največ« se nanaša na rok, doklej lx>lnemu uslužbencu pripadajo prejemki, ne pravi pa nikjer, da se ta rok more zmanjšati, ker ima uslužbenec pravico na vse prejemke za dobo 12 mesecev. To se potrjuje tudi iz drugega odstavka čl. 95., kjer pri šestmesečnem bolehanju ni besede »največ«. Prekinitev bolehanja za nekoliko dni z namenom, si gornji rok podaljšati in jasne odredbe o bolehanju izigrati, ni dopuščeno in po izteku gornjega roka avtomatski prestane služba, če prav bi odlok o tem došel pozneje.«
Povračilo škode in nagrade za preprečene poškodbe vozov. Direkcija drž. žel. v Ljubljani je z razpisom št. 152/11 1928 sporočila službenim mestom sledeče: »Nesreče vsake vrste se v zadnjem času ponavljajo v velikem številu in skoraj ni dneva, v katerem se ne bi zgodilo več nesreč. Puščanje vlakov na zasedeni tir, trčenja, oplaznjenja in poškodbe vozil sploh se dogajajo tako izredno pogosto le vsled tega, ker železniško osebje pri izvrševanju svoje službe ne vodi računa o varnosti prometa in varnosti žel. imovine ter žel. upravi zaupane privat, lastnine, temveč opravlja svojo službo skrajno vestno in pazljivo. Po naredbi Generalne direkcije št. 62.360 od 24. avg. t. 1. se mora v vsa-
si niso bili in si niso tudi njegovi privrženci.
Zgodovina gospodarskega življenja nam kaže, da se Marksova napoved, da
se bodo ponavljale vedno pogostejše krize, ki se bodo končale s kronično krizo ,s koncem kapitalistične produkcije, ni uresničila. Nobenega razloga ni za misel, da bo kapitalizem sam propadel,, uničiti ga bo morala le zavedna človeška volja, uničiti ga bo moral od kapitala iz- j koriščani proletariat.
Pravtako nesmiselno in brez podlage je tudi upanje na revolucijo ozir. na generalni štrajk, ki naj bi po naziranju nekaterih isto povzročil. Ako bi naj generalni štrajk sploh vsega delavstva dosegel svoj cilj, to je, prevrat družabnega reda, bi morali biti predvsem vsi delavci, ki bi štrajk nastopili biti o cilju na jasnem, ki ga hočejo doseči, in ta cilj mora biti jasen in v bližnji bodočnosti izpeljiv, kar pa beseda »prevrat družabnega reda nikakor ni. Treba bi bilo dalje javno mnenje, vsaj večji del javnega mnenja prepričati o pravilnosti in koristi tega cilja, kar je pa zopet zelo problematično. To so privrženci Marksovi tudi sami uvideli, zato takoj, kakor hitro jim kdo očita, da pripravljajo revolucijo, izjavljajo, da besede revolucije ne umevajo v pravem ampak le v preneše-
kem slučaju, ako se pri preiskavi nezgod, odnosno poškodbe žel. materijala ugotovi, da je zlonamernost ali nemarnost in nevestnost uslužbencev povzročila škodo, predpisati krivcem po čl. 83. zakona o drž. prom. osebju eventualno celotno povračilo nastale škode. To sredstvo' bo treba uporabiti, ker izgleda, da običajue administrativne kaani ne zaležejo. V citirani nairedbi pa je Generalna direkcija tudi sporočila, da bo interesi-rano osebje gotovih postaj nagradila od časa do časa, ako se ugotovi, da je pri manevrisanju udeleženo osebje — z vestnim vršenjem svoje službe ter upošteva-njem, da se žel. in privatna lastnina obvaruje škode, izvršilo svoje delo v interesu uprave, to je brez nezgod in večjih poškodb. 0 vsebini tega razpisa je dokazno obvestiti vse osebje. Direktor: Inž. D. Kneževič 1- r.
Vsem skupinami in plačilnicant Prometno zveze. Po sklepu načelstva Prometne zveze dne 20. t. m. se bo vršil v nedeljo, 20. januarja, v Mariboru na Koroški cesti ob 10 dopoldne redni občini zbor centrale. Opozarjamo že danes vse delegate na ta občni zbor, da si službo tako uredijo, da bodo lahko prisotni. Dnevni red objavimo prihodnjič. — Načelstvo.
Mariborsko okrožje
Okrajni cestarji. V ponedeljek, dn.
31. t. m. se bo vršil važen sestanek okraj-sobi na Koroški cesti štev- 1. Na dnevnih cestarjev ob 9 dopoldne v društveni nem redu je poročilo o novi uredbi, ki jo je sprejel mariborski oblastni odbor. Prosimo, da se tega sestanka vsi udeležite. — Odbor.
LESNI DELAVCI.
Bohinjska Bistrica. Dovoli mi tovariš urednik, da še jaz spregovorim par ber sedi k zadnjemu članku, ki je izšel v »Delavski Pravici«, kjer se neki tovariš pritožuje, kako se postopa z delavci, ki so zavarovani pri okrožnem uiradu. Je pač res, kar trdi ta pisec, da bi večji del teh ordinacij lahko opravila tudi občinski tajniki, ker v mnogih slučajih se izpopolni samo bolniški list in ordinacija je končana. Mnogokrat sem že raa-mišljal, ali se samo meni tako godi. sedaj pa vidim, da nas je več takih, aa katere tudi v času bolezni ni pravic, kaj še sočustvovanja.
Pa še nekaj mi je na srcu. Ali ima okrožni urad toliko moči, dat na primer, ako podjetnik sili delavca, da sklene protizakonito pogodbo, namreč tako, da delavec nosi vise stroške zavarovanja, podjetnik pa nič, ali bi se dala dotična svota iztirjati od podjetnika? Ker vem za več takih slučajev, bi bil rad na jasnem, kaj naj ukrene delavstvo, ki je tako izkoriščano. V mnogih slučajih j© delavstvo prenizko zavarovano ali pa sploh ni. Govoril sem o tem že z uradniki ekspoziture, a ti pravijo, da naj naznanimo vsak tak slučaj- Reči je to lahko, narediti težje, kajti vsak tak delavec zgubi takoj delo, sčasoma ga proglasijo vsi podjetniki za zločinca in ne dobiš nikjer dela. Moje skromno mnenje pa je, dat bi to kontrolo veliko lažje vršil nadzornik
nem pomenu. Oni, da pač zahtevajo spremembo krivičnega družabnega reda in sicer radikalno spremembo, kako se pa to zgodi, to je postranska stvar, bodisi mirnim ali nasilnim potom. Zato se vedno bolj hote ali nehote vračajo k našemu krščanskosocialnemu programu, ki prvai, da bo osnova nove družbe dolga vrsta reform, ki se bodo le polagoma druga za drugo izvedle. Nesmiselno je pričakovanje, da se bo kapitalizem kar čez noč po proletarski revoluciji spremenil v socializem. Treba ce tudi dolgotrajne predizobrazbe ljudi, predno bodo zreli za novo družbo. Novi red se ne da ustvariti s silo. Tudi ko bi znal odpor buržuayije v kaki krizi proletariat v revolucijo, bi to nič ne pomagalo, ko ne bi proletariat poprej z dolgim trudom in delom razvil svoje strokovne organizacije in se naučil rabiti moč. Tudi tisti, ki devajo osvojitev politične meči na prvo mesto, priznavajo, da se bo mogla nova družba potem le polagoma uresničiti. Tudi revolucija, kakor nam kaže revolucija v Rusiji, more biti le uvod za evolucijo. Delavstvo se mora samo vzgojiti in organizirati in sicer ne z besedami, temveč z delom, gibanjem in življenjem. Resnična je ita beseda Marksova: Proletarci vseh dežel, združite set 0 tem prihodnjič več.
bolnikov. Njega ne bi mogel vreči na cesto noben podjetnik. Zvedel bi pa pač lahko od delavcev koliko zaslužijo na dan in za koliko je zavarovan vsak posamezni. Delavstvo Slovenije, zlasti lesno iin gozdno delavstvo, zbudi se vsaj zdaj ob novem letu! Skleni, da ne boš več tako brezbrižno! Organiziraj se tam, 'kjer imajo res srce zate ob vsaki priliki ne samo ob času volitev. Saj druge organizacije se spomnijo na lesno delavstvo le takrat, kadar gre za mandate,
: drugače pa pozabijo na nas najbednejše ! med bednimi. Jugoslovanska strokovna ; zveza, do tebe ima lesno delavstvo še | zaupanje, ne obetaš nam raja na zemlji i pač pa se boriš kolikor je v danih raz-i merah' mogoče. Drugi so obetali raj, toda je izginil, ostale so samo vice, a nikogar ni od tistih pridigarjev, da bi nam podal , vsaj čašo mrzle vode. Srečno in veselo I novo leto vsem tovarišem Slovenije želi j krščanski socialist iz Bohinja.
Mezdni boj v Nemčiii — kšeft?
(Pismo >Delavski Pravici« z Westfalskega.)
Veliki mezdni boj, kateremu moremo po vojni primerjati le še veliki angleški rudarski štrajk pred leti, j® bil 4. decembra končan. Zopetni pogon obratov je v polnem teku, da pa bo zopet vse v starem tiru in zaposlenosti, 1)0 trajalo še nekaj tednov. V doglednem času se pričakuje tudi razsodbe notranjega ministra Severinga (socialdemokrat), ki je že bil med tem v revirju, da odda svojo vizitko«, kakor pišejo tukajšnji delavski listi in da se informira o jmložaju na licu mesta. S to razsodbo bodo določeni novi delovni pogoji.
Bilanca štiritedenskega »divjega« iz-prtja je precej čudna. Konec boja in njega značilnosti povsem odgovarjajo vrednosti, za katero je ves ta čas kockala težka industrija. Državna vlada je po brezuspešnih prizadevanjih predsednika deželne vlade v Dusseldorfu, da spravi obe strani, sama vzela v roke vso stvar in povabila za petek 30. novembra zastopnike strokovnih organizacij in industrije v Berlin in zahtevala od obeh strani, da se podvržeta brezpogojno novi razsodbi osebe, ki ulžliva obojestransko zaupanje. Ta oseba naj bi bil notranji minister Severing. Imdustrijalci so bili takoj za to, med tem ko so si kovinarske strokovne organizacije pridržale odgovor do 2. decembra. Shodi in zborovanja kovinarjev so na to skoraj soglasno odobrili postopanje organizacij in tudi predlog, da se podvržejo razsodbi notranjega ministra.
Tukajšnji delavski listi pišejo o vsej stvari precej različno. Vsi pa priobčujejo bilance enomesečnega boja, ki pa tudi niso vse prav enake. V prvi vreti moramo vedeti dimenzije, ki jih je borba zavzela. Od 1. novembra do 4. decembra je moralo »fajrati« 200 do 280.000 delavcev- To se pravi, da se ni delalo 6 milijonov delovnih dni oziroma 50 milijonov delovnih ur in se tudi ni — zaslužilo. To je točno toliko zgubljenih delovnih dni kot leta 1927. v vseh štrajkih in iz-prtjih v celi Nemčiji. Človek bi mislil, predočujoč si vse to, da je v tem boju tudi za nekaj šlo. Iz sledečega bomo pa morda razvideli nasprotno.
Razsodba, na katero so odgovorili kapitalisti z »divjim« izprtjem (vsi delavski listi ga tako označujejo), je predvidevala zvišanje mezd za 3 do 4%. V celoti je torej šlo za največ 30 milijonov mark letno (ali okroglo 400 milijonov dinarjev). V resnici pa ni šlo niti za toliko, kajti podjetniki se dejansko niso
branili povišanja v splošnem, ampak le onega v smislu razsodbe. In za teh 30 milijonov mark je bila pokonci cela Nemčija. Največ pa so radi te razmeroma kapitalne vsote trpeli kovinarji — delavci sami in njih družine. Ako bi se v celem mesecu novembru delalo kot običajno, bi delavci zaslužili najmanj svojih 45 do 50 milijonov mark. To je zgubljeno. Na tem tudi nič ne spremeni dejstvo, da delavci sicer brez zaslužka zbog podpor niso bili brez vseh Sredstev. Podpore pa so se izplačevale skoro le v taki meri, da je bilo za najnujnejše. Te pa niso nikak prvotni zaslužek, ampak odtegljaji, ki jih je bilo treba preje plačati. Isto je z državnimi podporami, ki so šle iz davčnih dohodkov. Vseh podpor od strani strokovnih organizacij, države, občin in cerkvenih zbirk, je bilo okoli 20 milijonov. Torej je bilo delavstvo z vsemi življenskimi potrebščinami na slabšem za najmanj 30 milijonov. V splošnem je torej šlo v izgubo na strani delavstva najmanj svojih 70 milijonov mark (950 milijonov Din). To so številke škode, ki so že kar na dlani. Pri tem pa so bili prizadeti delavci drugih strok; ]»a ne samo delavci, predvsem mali trgovci, posebno oni z manufakturo, pohištvom, obutvijo in podobnimi stvarmi- Kupna moč delavstva-kovinarjev je, kakor smo zgoraj videli, padla od 50 na 20 milijonov mark, trgovci so pa prodali še dosti manj. Pa tudi obrt je bila težko prizadeta.
Pa poglejmo še malo, kakšna je na drugi strani bilanca industrije. Izračunali so že, da je šlo samo na obratih v industrijo vloženega kapitala v nič najmanj 12 milijonov mark. Kapital se mora naravno obrestovati tudi, ako se ne producira. To zahtevajo banke, finančniki. Plače uradništva vseh gospodov ali rektorjev, ki so ta čas seveda skozi delali, koliko seveda produktivno, je vprašanje, tudi znesejo lepe milijone. Koliko je pa še stala obustavitev obratov in sedaj zopetni pogon, četudi ostane odprto. Vsi ti stroški gotovo znesejo več kot pa, ako bi se delavstvu zvišale plače za 20 milijonov letno. Ali pa so morda podjetniki po svojih ravnateljih vise to že preje pred začetkom dobro prekalku-lirali? Ako so, potem morajo biti razlogi, da '»o šli kapitalisti v borbo, čisto drugi kot pa tisti, ki so jih razkladali po svojih časopisih. To časopisje namreč sedaj odločno zanikava, da bi se hoteli in-
dustrijci boriti proti našemu razsojanju | mezdnih sporov in sploh proti delavskemu pravu. Delavska javnost je bila doslej skozi pod vtisom, da hočejo ti kapitalistični mogotci na ita način vzeti delavstvu vse njegove pravne pridobitve od revolucije sem, predvsem pa, da bi upropastili to ustanovo delavskega prava, namreč razsojanje sporov po državnih instancah in obveznost razsodb. Mišljenje med delavstvom pa se zadnji čas že preobrača. Tu morajo biti drugi razlogi. Kateri?
Neki tukajšnji list je priobčil prav zanimiva razkritja, ki so šla med delavstvo kot blisk. Drugi dan so o tem pisali že berlinski delavski listi. Znano je namreč, da je vsa nemška težka železna in jeklarska industrija kot članica mednarodnega trusta vezana na določila pogodbe, ki je temelj temu trustu, v katerem so poleg Nemčije še Francija, Belgija, Luksemburška in Saarsko ozemlje. Produkcija vseh teh industrij naj znaša 100%, potem sme producirati Nemčija od tega 43, Francija 31, Belgija 11.50, ostali dve skupaj pa 14%. Določeno pa je tudi, da mora tista industrija, ki prekorači določeno ji kvoto, plačati v tru-stovo kaso od vsake tone več produkcije neko globo. Nasprotno pa dobiva industrija, ki ne dosega svoje kvote, iz te skupne kaše izplačano vso razliko. Tako je nemška industrija pred tem izprtjem znatno čez kvoto producirala, med tem ko francoska svoje kvote ni dosegala. Tako je nemška industrija producirala v tromesečju januar—marec 1920 1 milijon ton več, francoska je pa za 140000 ton zaostajala za svojo kvoto. Nemški kapitalisti so morali tako plačevati v tru-stovo kaso težke milijone, francoski so jih pa ven vlekli. Nemška industrija je že leta 1927. plačala v to kaso nad 7 milijonov dolarjev, Francozi so pa potegnili ven 6 milijonov dolarjev. V zadnjem času je pa konjunktura začela nekam pešati, globe so bile precejšnje, zaloge so se pa vedno večale. Kaj jim je torej bolj prav prišlo kot izprtje delavstva, ko jim je poleg njih profitarskih želja tudi politika narekovala tako taktiko.
S tem so si vsekakor »prihranili« plačevanje glob. Domači pa tudi inozemski trg se je pri tem izpraznil, da se bo sedaj lahko produciralo s polno paro in pri stalnih cenah tudi še z mnogo večjim profitom kot preje. Misliti je vsekakor tudi na to, da so med tem ti kapitalistični profitarji vlekli iz trustove blagajne še težke milijone — radi svojega nedela.
Ako torej vzamemo vso stvar tako, tedaj izgloda bilanca spora na strani industrije gotovo vse drugače. Celo treznomi8leč človek se ne more ubraniti vtisa, da je bilo to izprtje — masten kšeft. Zato, da so mogli nekateri kapitalistični mogotci brez dela vleči profite, je moralo 250.000 kovinarjev napol stradati, napol pa živeti na stroške drugega delovnega ljudstva. Tako so kapitalistični industrije! prevalili rizlko konjunkture na rame kovinarjev in vsega nemškega delovnega ljudstva. To je kapitalistični moloh, kapitalizem — krvoses. In vlada demokratične republike
Rastko:
Kralj brezpravnih.
Mrak je priplaval do vzhoda in je proti zapadu zastri zemljo z modrim ogrinjalom, da je snežena pokrajina zablestela v veličastni sinjini, ki jo je množil in množil medli mesec ter jo preplavljal in skrivnostni valovi so umirali v daljini.
Nastopil je večer, oni bajni večer, ki napolni vsako dušo z neslišno godbo in ji govori svete besede. Razjasni ji naj-večja nedoumja, odkrije ji pogled v tajne življenja, da ji uteho, ki je ne vodijo dolge ure iskanja in blodnje. O, kolika dobrota lije v ta večer na ubogo zemljo, koliko ljudi se vrne tedaj s praga življenja nazaj med nas, da z vzorno potrpežljivostjo še dalje iščejo prave poti,
po kateri naj doepo do najsvetlejše luči. ♦
V	predmestju sedi v tesni sobici Mario. Ves dan je hitel po zmrzlih ulicah in bežal iz enega konca mesta na drugi. Iskal je toplega kotička pri tovariših, pa ga ni našel. Mnogo jih je odšlo na počitnice, drugi so ga pa odpravili z lepo besedo* ki je dišala po izgovarjanju, kajti sreče niso marali deliti, da je njim samim ne bi bilo premalo in ubogi dijak se je o mraku vrnil ves
premrl v svojo tesno sobico-. Hotel je prižgati svetiljko, pa v stenju ni niti kapljice petroleja. Z mrkim očesom motri skozi okno jasno nebo, raz katero gleda bledi mesec in osvetljuje ozki kotiček tesne sobice. Prijazna svetloba se širi in lije Mariu po črnih laseh in dalje po čelu, po bledih licih in čez modre ustnice po premrlih rokah, ki počivajo na utrujenih nogah.
Svetli mesec ga zamika in ko strmi v njegove lahne gube, mu zaživi zapuščeno srce in pred njim se dvignejo daljne slike. V bledi luči vidi kakor v zrcalu divno krajino ob tihi Vipavi pod mogočnim Nanosom, oblito z milo mesečino.
Kar zabuče zvonovi v farni cerkvi in mogočni glasovi udarjajo ob šipe, da zazvenijo in. veličastna pesem napolnjuje temno sobico in prekipeva in objame Maria in vso njegovo dušo. In duša polna občutkov začuje daljne glasove, ki so nekdaj napolnjevali širno dolino tam od zakletega Čavna. Prosti so peli pesem blažene noči in navdajali upajoča srca s svetim mirom, ki ga je ta večer vedno poln.
Mario se zamisli v ta mir in ga išče. Misli mu zahite v dolino oblito z mesečino in obstanejo nad belo hišo. Pogleda v svetlo sobo in zastrmi v oči ljudi,
ki obkrožajo jaslice. Njih pogledi so mrtvi, zakaj njih srca so žalostna. Nič več ni miru v njih, ker vsako leto je manjši polkrog ob detetu ...
Zdajci zazvoni mimo okna tesne sobice. Svetle lučice božičnega drevesca se zlivajo z bledimi žarki prijaznega meseca. Božično detece je prispelo v revno predmestje in pozdravlja vse trpeče in jih bodri za skupno pot na Kalvarijo.
Mariu se razširi duša, ki je polna tolažbe in upanja. Ves poln vere spremlja dete tja doli v širno dolino k beli hiši. In glej! Ko zapoje zvonec na durih, zažarijo skrbni obrazi in v očeh zablesti nada in vsa soba se zagrne v mogočen spev, ki navda vsako srce s trdno vero. In polkrog tam ob jaslicah zaživi v misli, da ni daleč čas, ko bo rodni krov zopet združil vse, ki hrepenijo v tujini po domači strehi, v daljni Argentini in v francoskih rudnikih in vsepovsod, kjer ni čuti sladke govorice iz verne materinske molitve.
Mario sklohi glavo in raz usten mu vzdrhti molitev:
»O, dete! Daj, izpolni nam naše želje. Glej, preti nam nevera in duši grozi brezup. O, daj nam tolažbe, da nikdar ne izgubimo zaupanja v tvojo sveto pomoč!. .. zarodi se tvoia volia!...«
Nemčije je skoro brez moči napram tem kapitalističnim magnatom. Uprli so se razsodbi zastopnika države in pljunili na zakon, in delavstvo izprli. Pa kaj je mogla država? Podpirati je morala iz-prto delavstvo. In tudi katoliški škofje so morali tako indirektno služiti ciljem teh nesramnih profitarjev, ko so morali zbirati prispevke za izprto stradajoče delavstvo. Tako tudi protestanti in občine. In strokovne organizacije, ta močna proletarska bramba, so izpraznile svoje blagajne do dna. Te so res dale svojim članom skoro vse, kar so izgubili pVi plačali radi izprtja. Njih ugled je v tem času zrastel med delavstvom prav gotovo do 100%. Sedaj so videli, kaj je organizacija. Precej jih je bilo pred mesecem neorganiziranih in vsi ti so bili za časa izprtja navezani samo na podporo javnosti, sedaj pa trumoma pristopajo k strokovni organizaciji.
Vi tovariši in tovarišice v naši Sloveniji imate težko pojma, kaj je bilo vse v teh 4 tednih v tukajšnjih delavskih revirjih. Se niti ne da vsega povedati. Marsikaj bi vam še lahko navedel. Gornje sem predvsem zato, da vidite, kako smo mi tu vse bolj internacionalno .in »eu gros« izkoriščani. Res je huda doma, vem. Povsod imate praske in prepire, na Jesenicah, v Goričanah in v Vevčah, v Titanu in v steklarnah zagorskih in hrastniškili itd., toda ste vsaj doma; vsaj zdi se mi, da bi čutil, ko bi bil kje pri KID, da sem vsaj malo doma. 'id pa smo popolni tujci. Najboljše prijatelje imaš še v Strokovni zvezi krščanskih kovinarjev. Tu imamo res močno organizacijo, jako zaščito. Naša strokovna organizacija tam doma se niti primerjati ne da z našo, kje je JSŽ, kje šele Strokovna komisija, da ne govorim o peščici narodnjakov.
Prav sedajle čitam naš strokovni list »Der Deutsche Metallarbeiter) »Nemški kovinar« (izhaja v nad 70.000 izvodih), ki pravi z ozirom na končani boj v uvodniku: »Pri vsej nujni potrebi, da obdržimo trdno v mislih vse dogodke v tem konfliktu i gospodarskega, i pravnega značaja, se nam vendar zdi bolj potrebno, da se pripravimo za bodočnost in naravnamo svoje misli in svojo voljo na to, da za dogleden čas onemogočimo vsak tak konflikt ali vsaj konflikt, ki na/ bi potekal na način kot ta zadnji in vsakega omejimo na čim najkrajšo dobo. To pa bo mogoče le z močno strokovno organizacijo. To se nam zdi važnejše, kot pa morda danes iznašati pripombe, na kateri strani so bile v teh štirih tednih boja storjene napake, ki niso jemale v poštev pozicije kovinarjev z ozirom na njihovo pravno stališče in javnega mnenja « Tako upamo, da bo sedaj življenje zopet teklo naprej kot običajno.
VERUJMO V USPEHE!
Reči moram, da si nisem nikdar belil glave o bližnjih in bodočih uspehih raznih idealnih stremljenj, o katerih resničnosti, upravičenosti, zdravju in svetosti sem bil prepričan. Nič mi niso na mar uspehi. Mi smo služabniki naših idealov. Naša edina naloga je, da jim pogumno in zvesto služimo. Ali jim služimo kot zmagovalci ali kot premaganci, nam je vseeno! Naša sreča obstoji v tem, da služimo Večnemu in se za to žrtvujemo. Ne maram onih, ki nepotrpežljivo čakajo na nek zemeljski paradiž in nikakega zaupanja nimam do takih. To so nemočni ljudje, ki potrebujejo zagotovila, da bodo sami ali ttjih svojci za svoje delo dobili neko plačilo. Plačilo je v nas samih. To lie pride od zunaj. To plačilo je naša vera, naša borbenost, naš pogum.
(Roman Rollahd.)
JUNAŠTVO.
Mnogo se danes opeva in opisuje junake. Športnike, drzne letalce, borce za politična in gospodarska načela. Pa moramo vedeti, da je mnogo junaštva v ljudeh, ki ostaja skrito, od nikogar opevano, nikjer popisano. Kdo pozna ta junaštva? To so bitke dela. junaštva, Iti jih vrše ljudje iz dneva v dan v svojem poklicnem delu. Ce plava nekdo 9 ur iz Dovera v Calais, ga slave kot velikega junaka. Vsak šolar pozna njegovo ime. Kdo pa imenuje katerikrat enega izmed tisočev neznančev, ki dan za dnevom, noč za nočjo opravljajo svoje delo, skrbno, požrtvovalno, v naj več jo korist človeški družbi. To so junaki v delavski obleki. Tudi teh ne smemo pozabiti.
Dr. Fr. Debevec:
Vrste in oblike jetike.
■ Revmatizem je znana in alasti v delavskih slojih razširjena bolezen. Poleg ostrih, težkih revmatskih napadov z oteklinami in bolečinami v sklepih so pogoste tudi polagoma potekajoče oblike, ki pa sčasoma, vsled dolgotrajnosti, vendar lahko imajo težke posledice: zaraščenje in ohromenje.
Ne smemo si izvorov in vzrokov globnih vnetij zamišljati enotno, temveč povzročitelji teh sprememb so kaj različni. Eden izmed njih — ne najredkejši! — je tudi tuberkuloza.
Pri sleherni poliartriti (vnetju več zglobov) moramo gledati 1. na srce, 2. na kri. Navadni, pravi revmatizem izziva namreč prav rad spremembe na srčnih zaklopkah, posledica je srčna napaka. Preiskava krvi pa nam pove, da-li je telo okuženo z gnojnimi ali sifilitičnimi klicami, katere vse lahko vstarjajo bolezenske procese v smislu artrit (t. j. zglobnih vnetij) ali (napačno označenega) revmatizma.
Če eno ali drugo izključimo, potem pač moramo misliti na skrito tuberkulozo; po iščimo torej vse njene mogoče znake in napravimo poskusne injekcije s tuberkulinom, Pride li do reakcij, nadaljujemo kar zdravljenje z istim tuberkulinom in doživeli bomo — če le ni dozdevni revmatizem prestar — prav lepe uspehe, ki bi jih z običajnimi zdravili za revmatizem nikdar ne dosegli. Pri tej priložnosti še omenimo, da je ta vrsta »revmatske« jetike splošno manj nevarna (pljuča redkokdaj kažejo izrazitejše spremembe) in reagira šele na prav visoke množine tuberkulina.
Hvaležnost ubogih trpinov-revmati-kov, ki po tolikih mukah in zdravljenju na opisani način le še dosežejo znatno možnost gibanja in hoje, je seveda velika.
Naše članke in razlaganja o vrstali in oblikah proletarske bolezni — jetike e tem zaključujemo. Le skromne so bile poteze, s katerimi smo bolezenske slike in sličice očrtavali. Snov je tako obširna, da bi o njej lahko govorili leto in dan. Držali smo se raje srednje poti: ne
preveč, ne premalo, da je spomin in možnost razumevanja ravno pravi.
Zahvaljujem se vsem, ki so v duhu I spremljali dosedanja razlaganja ter obenem vse vabim, naj z isto pazljivostjo čitajo naslednje članke, ki bodo govo-| rili o tem, kako se čuvamo, kako zdravimo tuberkulozo.
Tomaž Data.
G. Bata je bil pred 30 leti še navaden kramar, ki je potoval od vasi do vasi in prodajal čevlje. Med vojsko je postal tovarnar za čevlje in za časa inflacije čevljarski kralj, ki dela s 13.000 delavci in nameščenci in vrže v trgovino dnevno 75.000 parov čevljev.
Kako je prišel do tega? Vse svoje bogastvo je dosegel z najbrutalnejšini sistemom kapitalizma. L. 1920. je znižal ceno svojim izdelkom za 40% in s tem svoje produkte posedmoril. Pri delavcih je začel izvajati najhujše izmozgavanje, tako da je znižal prvotno število delavcev od 19.000 na 13.000. Pri vodstvu podjetja dela tako spretno, da prevali ves riziko podjetja na ramena delavcev in nameščencev, dočim on vse vodi, spravlja v svoj žep ogromne dobičke in celo najvišjim uradnikom prepušča le skromne drobtine s svoje mize. Delavstvo je primorano, da dela preko ur, da se more preživljati. Strokovne organizacije g. Bata nikakor ne trpi.
To je mala slika tega ogromnega j češkega podjetja, ki vabi delavstvo vsega i sveta med svoje stroje in izbira naj- , boljše sinove, da jih po izčrpanju vrže spet na cesto. Še noben nameščenec tega podjetja ni dosegel one sreče, kot mu jo je naslikal njegov gospodar. V tovarni Bata imajo delavci res nekaj ugodnosti, kot so delež na dobičku, nakup vseh življenskih potrebščin v tovarni. Ne pomislijo pa tisti, ki slave T. Bata kot nekakega socialnega reformatorja, da delavstvo telesno do kraja izčrpa in ima od vseh ugodnosti, kolikor jih da delavcem, korist le on sam. In le v toliko on pomaga delavcem, kolikor ima tudi sam kako korist od tega.
Ali agitiraš vedno in povsod, za našo »Delavsko Pravico«?
Tedenske novice.
Srečno in veselo novo leto vsem čit&te-ljem in sotrudnikom »Delavske Pravice« želita
Uredništvo	Uprava
Jeseniee. Prihodnjo sredo, dne 2. ja>-nuarja se bo vršil sestanek naše skupine kovinarjev ob 8 v domu na Savi s sledečim dnevnim redom: Volitve obratnih zaupnikov in vprašanje starostnega zavarovanja. Za člane udeležba obvezna.
Pri posredovalnici za delo v Mariboru je delo na razpolago: 6 hlapcem, 4 majarjem, 2 viničarjema, 1 ključavničarju, 4 vrtnarjem, 1 kovaču, 5 čevljarjem, 1 žagarju, 1 mlinarju, 1 kamnoseku, 1 trg. pomočniku, 1 brivcu, 1 pri-rezovalcu gornjih delov čevljev, 1 slaščičarju, 2 mizarjema, 2 strojnikoma, 1 peku. Vajencem čevljarske, mlinarske, kolarske, mizarske in tapetniške obrti. Ženskam: 7 kmečkim deklam, 0 služkinjam, 6 kuharicam, 1 sobarici, 1 gospodinji v župnišče, 1 pod-natakarici, 1 perf. likarici, 25 šiviljam za perilo, 1 trg. poslovodkinji, 2 varuškama, 1 vzgojiteljici, ,1 šivilji za obleko, 1 šteparici gornjih delov čevljev, 2 šiviljskima vajenkama.
Pri Javni borzi dela v Ljubljani dobe delo: moški: 1 Sevljar, 1 klepar, 4 navadni delavci, 3 mizarji, 2 elektro-monterja, 1 žagar-galanterist — Vajenci: 1 sedlarske obrti, 2 čevljarske, 1 tapetniške, 1 jermenarske, 2 kleparske, 1 kovaške, 1 ščetarske obrti. — Zenske: 2 kuharici, 1 orož. kuharici, 1 služkinji za izven, 1 restavracijski kuharici.
Pri posredovalnici za delo v Celju dobi delo: 6 hlapcev, 37 rudarjev, 1 te-raser, 3 železostrugarji, 4 ključavničarji, 2 kleparja, 4 kotlarji, 3 fini mehaniki, 1 elektromehanik, 5 mizarjev, 1 obratovodja za žago, 1 pek, 1 klobasičar, 1 mlinar, 1 črevar, 1 hotelski kuhar, 2 pikola, 2 kurjača, 2 strojnika, 9 delavcev, 2 risarja, 17 vajencev. — Ženske: 2 dekli, 4 pletilje, 1 štepa-rica, 1 likarica, 1 perica, 3 natakarice, 3 hotelske kuharice, 4 hotelske sobarice, 25 kuharic, sobaric in služkinj.
Izjava. Povodom zadnjih občinskih volitev se je nagromadilo proti meni toliko neosnovanih laži in obrekovanj, ki se Še vedno ponavljajo, da sem prisiljen se braniti. Zato izjavljam, da bom vsakega, ki bo kako obrekovanje širil in ponavljal, sodnijsko zasledoval. Preska, dne 1. decembra 1928. — Ivan Peternel.
Izjava, Ob priliki občinskih volitev v Medvodah se je vsled nesporazuma neke moje izjave raznesla govorica, da je Ivan Peternel izjavil naprami meni, da bo delavce toliko časa za nos vodil, dokler se mu bodo pustili. Izjavljam, da kaj takega Peternel proti meni ni nikoli govoril kakor tudi jaz ne proti nikomur in se mu dela krivica,' ako se od katerekoli strani kaj takega zatrjuje. Preska, dne 17. decembra 1928.	—
Mihael Plevel.
Zahvala. Vsem tovarišem in tovarišicam v papirnici Goričane, ki so se me spomnili v moji nesreči ter mi darovali za božičnico »Bog lonaj« in srečno Novo leto! S krščansko-socialnim pozdravom Ivan Oselj, Smlednik 19.
Za kratek čas.
Olga; »Katera je tvoja največja napaka?
Vera: -Moja ničemumost. Cele ure presedim pred ogledalom ter občudujem svojo lepoto,«
Olga: »To ni ničemumost, pač pa domišljija.«
Matko (v restavraciji):	Zakaj	pa
kradeš te žlice?«
Radko: »Zdravnik mi je naročil, naj po vsaki jedi vzamem dve žlici!«
Gospa (novi služkinji): »Ne pozabite torej Ana, da je vaš gospod dragonski j polkovnik.«
">0, gospa, saj vojake imam rada.«
On: »Kdaj pa je tvoj rojstni dan?«
Ona: »Kdaj bi se tebi zdelo najprimerneje?«
Sodnik: »Ali imate kaj pripomniti k obsodbi?«
Obtoženec: »Nič drugega kot to, da mi prav nič ne dopade.«
§ Iz vse svoje duše 16 i
fi Ren6 Bazln	Poslovenil	Niko Karet |j
»Zdi se, da ste se trudili, zato da bi me izne-nadili, Etienne? To je lepo! Baš sva strašno lačni, moja prijateljica in jaz.«
On, ki si je ni več upal imenovati »Henrietto« sedaj, ko je bila ena izmed najbolj imenitnih nant-skih delavk, je odgovoril ves srečen:
»Oh, gospodična Henrietta, saj vam tako malokdaj lahko ustrežem!«
Nasmeh mlade duše, ki se ji je polaskala beseda, iz ljubezni rojena, je odmeval od sten:
»Glejte si«, je dejala, »tega Etienna k In da bi se mu izvila, se je nečimemo sklonila v val luči, ki je padal skozi nizka vrata. Ugasnila jebila, da ji slede vsi pogledi. Loira je bila pred hišo kakor navadna pregraja s svojo motno vodo. In tako široka, tako široka je bila, vse do vrb na drugem bregu! Tudi ona je bila dobra znanka. Henrietta je premišljala: »kako me lepo sprejemajo!« Pa je rekla samo:
»Kako je visoka!«
Vsa hiša ji je odgovorila, mali in veliki, ki jih je ta povodenj zanimala. Sedli so k mizi. Marija je sedela poleg Etienna, Henrietti nasproti. Sprva je bila začudena radi neznanih šeg in osamljena v tem srečanju starih prijateljev in kmečkih nazorov. A brž se je privadila in oživela. Henrietta jo je opazovala. Sredi šuma besedi in vilic je slišala ta kovinski glas, ki je bil kot nalašč za krike obupa v pobuni in je govoril dolgemu Etiennu, ki je točil vino: »Hvala, gospod!« Henriettina tenkočutnost, kot jo imajo dekleta, ki žive z modo in je občutljiva kot princesa, ji je vsak hip pokazala kak pre-navaden poudarek, izraz ali kretnjo na Mariji. Opazovala je istočasno te čudovite njene oči, ki so se omiljale in postajale mehkejše, s tem pa skoraj da preveč lepe. Da, smatrala jih je za preveč lepe, kadar so ošinile velikega Etienna. Menila je po svoji prezgodnji izkušenosti, da pomen jajo nevarnost za Marijo. Prav tako nevaren se ji je zdel tudi poprejšnji Marijin smeh na travniku, smeh zapuščenosti, ki odnaša preveč duše s sabo na svoja pota. Pridobila jo je bila zase Marija in vznemirjala se je sedaj zanjo. Henrietta je bila ena izmed onih, ki v prijateljstvu gredo vse takojj do skrbi.
Skozi deske, ki so tvorile streho, bi dejal, je bila vročina. Vsakdo je čutil na vratu, na obrazu, na rokah, kako ga žge nevidno solnce. Senca je bila polna pekočih žarkov. Včasih je eden izmed sinov sinov pogledal Loiro in rekel :
»Kosci z velike senožeti je ne bodo unesli. Prehitro narašča.«
Ali pa je veter dvignil list, slamico ali pero iz vode v svoj vrtinec in oče je dejal z nasmehom: »Čudno je to, da je še kaj vetra. Toliko ga je že bilo, odkar sem bil jaz mlad. Dajmo, nalijmo mu-škatelca, dolgi Eitenne, na zdravje lepih deklet iz Nanta!«
VII.
Popoldan je potekal. Oče Loutrel je bil šel po kosilu, ki se je bilo raztegnilo brez konca, navzdol ob Loiri, da izvleče vrše, ker se je bal, da mu jih voda ne odnese. Henrietta, Marija, Etienne in tudi Gerrais, ki se je že pričenjal družiti s starejšimi, pa so bili krenili navzgor za strmim obrežjem. Pred eno uro so se bili ustavili par sto metrov od koče pod tremi topoli, ki so korenine pomakali prav v vodo. Pod drevesi je trepetala senca in je solnce propuščala.
Etienne in Gervais sta se bila po dolgem zleknila v visoki travi. Henrietta m Marija pa sta sedeli poleg. Vsi štirje so gledali brez mnogih besedi travnike, ki so jih ljudje v naglici kosili.
Deset moških — deset kmetov se je bilo na pošev razvrstilo po travniku. Kosili so enakomerno. Vsak je bil kakor stopnica v ploskvi zrele trave, ki se je krčila pred njimi. Hkrati je mahalo desetero kos, z enako okroglo kretnjo so kosci potezali ostrino izpod kupov trave, ki so jih puščali za sabo, in jeklo se je zabliskalo hkrati na desetih krajih v vrsti. En teden se že niso bili ustavili. Kolena jim niso prišla ven iz cvetov in latov. Ženske so grabile jedva podrto travo in jo nalagale na vozičke. Pa čeprav so si še tako prizadevali, vendar je bilo verjetno, da ne bo časa dovolj, da bi košnjo skončali. Zakaj pokosili so bili komaj polovico neznansko velikega travnika, ki je daleč, daleč tam doli prehajal v gričevje, ki je bilo križem razmejeno z obronki in plotovi. Bližali so se sedaj niže ležečemu delu travnika, ki ga je vodovje bržčas nekoč pokrivalo. Po jarkih in sredi med močvirno rastlinje in ločje pa je prodirala Loira preteče in jih zalezovala.
»Težko je pri vsakem poslu,« je menil dolgi fitienne preudarno. »Posebno ženske so že pri koncu.«
Na čem pa to spoznate?« je vprašala Marija-
»Jezik jim več ne gre in k nam pogledujejo.. Rade bi, da bi jim pomagali.«
»Še kaj? Ali vam mar pridejo one pomagat-kadar se s šivanko upirate?«
Zasmejali so se, Henrietta obzirno, drugi bučno. Glasovi so udarili do njih, ki so delali, in dvoje ali troje moških se je pri delu ustavilo za trenutek.
»Takoj pojdem, če treba,« je dejal Etienne in se zresnil. »Res je, da imamo tudi mi težke dneve. Ribe izginjajo. Reka izumira. Jegulj že še nalovimo, a krapi in linji — oh, to moraš biti zvit,, da si kruh zaslužiš z njimi! No, pa veste, kaj sem storil, gospodična Henrietta? Kadar izvlečem iz vode trnke in vrše za jegulje, popeljem z ribami vred vsako jutro polno ladjo zelenjave v Nantes!«
Pod soinčnikom je bila Henriettina polt že vso svetlejša. Oči so ji bile od vročine na pol zaprte. Vprašala j©:
»In kam jo peljete?«
»Nalagam) na nabrežju Saint - Sebastien, pri Gibraye, če veste, kje je to, in pristajam v pristanu trentemoultskem, baš nasproti vaše hiše. Samo Vas nikdar ni videti.«
Nasmehnile so se med trepalnicami Henriet-tine oči:
»Kaj veste?«
»Saj vendar gledam!«
»Slabo gledate, Etienne. Preden grem zjutraj zdoma, odprem okno in se malce razgledam pa se svežega zraka napijem. Vsako jutro to storim, če je lepo vreme.«
Kosci v dalji so postajali nemirni. Tisti, ki so. postavljali koso pokonci in jo brusili, so se za trenutek ozirali v nižino travnika, v dno velikanske globeli, kjer so tako trdo garali. Potem so se sklanjali in kosili še bolj strnjeno, kot ljudje, ki minute štejejo. Ni bilo to vsakdanje delo, temveč usodna naglica in srd proti naravnimi silam, ki so-močnejše kot človek. Premoženje je bilo na tem, da gre v izgubo. Nedoločno vidni in od prahu rjavi obrazi, hlastno gibanje, rezki ukazi gospodarjevi in kletvice voznikov, ki so spravljali zeleno travo, so tvorili nasprotje mehkobi padajočega večera.
»Pa tudi vi niste brez dela, gospodična Hen-/ietta,« je spregovoril zopet dolgi Etienne. »Od jutra do večera šivate, kaj?«
»Ne, klobuke krasim. Oblike so pripravljene. Jaz le razporejam trakove, čipke, cvetlice, iztaknem zamisel in jo izvršim. To ni lahko.«
Za »Jugoslovansko tUkarno*: K. C (i ž.
Izdajatelj: Konzorcij »Del. Pravice« (Jofe Rutar).
Urednik: Srečko Žumer.