IZZIVI REHABILITACIJSKE ZDRAVSTVENE 
NEGE V ČASU PANDEMIJE COVID-19
CHALLENGES OF REHABILITATION NURSING 
IN THE COVID-19 PANDEMIC
asist. Viki Kotar, mag. zdr. nege
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana
Poslano: 16. 5. 2021
Sprejeto: 17. 5 .2021
Avtor za dopisovanje / Corresponding author (VK): viki.kotar@ir-rs.si
UVOD
Pandemija virusa SARS-CoV-2 je popolnoma presenetila celotni 
svet. Največje breme epidemije koronavirusne bolezni nosijo 
zaposleni v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Pandemija 
je na primanjkljaj kadra v zdravstveni negi še bolj opozorila. 
Že tako preobremenjene medicinske sestre (MS) je pandemija 
pripeljala do roba njihovih zmogljivosti. V zelo kratkem času 
je bilo potrebno reorganizirati zdravstveni sistem v celoti. Bol-
nišnice in tudi Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike 
Slovenije – Soča (URI – Soča), ki sprejemajo paciente ali imajo 
paciente s COVID-19, je bilo treba čez noč prestrukturirati v del 
bolnišnice za paciente s COVID-19 in v del bolnišnice z ostalimi 
pacienti, ki nimajo COVID-19.
Izzivi
Pri delu s pacientom s COVID-19 je potrebna predvsem popolna 
in dosledna uporaba osebne varovalne opreme, da ne pride do 
okužbe zdravstvenega osebja. Ravno zaposleni v zdravstveni 
negi so neposredni izvajalci zdravstvene oskrbe 24 ur dnevno, 
hkrati koordinatorji in kreatorji dogajanj, zato tudi najbolj iz-
postavljeni okužbam ali prenosom okužb. Znotraj zdravstvene 
ustanove se moramo vesti do sprejetega pacienta, kot da je lahko 
Povzetek 
Največje breme epidemije koronavirusne bolezni nosijo 
zaposleni v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Že tako 
preobremenjene medicinske sestre je pandemija pripeljala do 
roba njihovih zmogljivosti. Izzive pri njihovem delu v času 
COVID-19 predstavljajo stalna uporaba zaščitne opreme, 
potrebna pazljivost pri delu z vsemi pacienti, prilagajanje 
reorganizaciji oddelkov (»rdeča« in »siva cona«), podaljšan 
delovnik, strah pred izpostavljenostjo virusu in tveganju za 
svoje zdravje in zdravje svojih družin, nezmožnost pomagati 
svojim otrokom, ki se šolajo na daljavo, ter pomanjkanje 
časa zase, za malico, spanje in počitek. Še vedno ne vemo, 
kako dolgo bomo izpostavljeni novemu virusu in s kakšno 
dinamiko bo potekala pandemija. Zato moramo natančno 
načrtovati ukrepe znotraj koordinacijske skupine in naprej 
v vseh strokovnih zdravstvenih timih ter sodelovati na vseh 
ravneh.
Ključne besede: 
zdravstvena nega; obremenitve; stres; organizacija dela; 
nevarnosti pri delu
Abstract
The largest burden of the coronavirus disease epidemic falls on 
health care professionals. Nursing staff is already overstretched, 
and the pandemic has pushed them to their limit. Their main 
challenged in the COVID-19 era are permanent wearing of 
protective gear , required caution when dealing with all patients, 
adapting to organisational changes »red« and »grey zone«), 
prolonged working hours, fear of expose to the virus and hazard 
for themselves and their families, inability to assist their children 
with on-line education, and lack of time for themselves, lunch, 
sleep and rest. We still do not know for how long we will be 
exposed to the new virus and what the dynamic of the pandemic 
will be. We must therefore carefully plan the measures within the 
central co-ordination team and further within each rehabilitation 
team, and co-operate with each other at all levels.
Key words: 
nursing; strain; stress; work organisation; occupational hazards
Kotar / letnik XX, supl. 1 (2021)
122

okužen z virusom SARS-CoV-2, je asimptomatski oboleli in 
možen prenašalec. Diplomirane medicinske sestre skrbijo za 
sistematično in organizirano jemanje brisov oziroma testov 
pacientom. V času pandemije imajo MS ključno vlogo v boju 
proti COVID-19 in hkrati delajo v izredno stresnem okolju. 
Delajo na različnih prirejenih oddelkih, ki so ustvarjeni za oskrbo 
in obvladovanje na virus SARS-CoV-2 pozitivnih pacientov 
(rdeča cona) ali pacientov, ki so imeli rizični stik z pozitivnim 
sostanovalcem v isti bolniški sobi (siva cona), pogosto morajo 
pokrivati dodatne izmene, da nadomestijo odsotnost svojih 
sodelavcev, ki so zboleli ali pa so v karanteni. Hitro se morajo 
prilagoditi novemu okolju, kar predstavlja dodatni stres pri izva-
janju oskrbe pacientov. Ljudje pričakujejo, da se bodo MS sestre 
uspešno spopadle z veliko izzivi, ki jih predstavlja COVID-19. 
Same sebe ogrožajo zaradi drugih, izpostavljene so velikemu 
tveganju za okužbo, vse to pa je vedno povezano s stresom in 
težavami, povezanimi z nepredvidljivim in neznanim. MS so v 
času pandemije COVID-19 pod dodatnimi obremenitvami zaradi 
pomanjkanja kadra, zaradi strahu pred izpostavljenostjo virusu 
in tveganju za svoje zdravje in zdravje svojih družin. Zaradi 
dolgih izmen se MS srečujejo z neurejenim varstvom otrok in 
skrbjo glede pomoči svojim otrokom pri šolanju na daljavo. 
Stres jim povzroča tudi pomanjkanje časa zase, za malico, spanje 
in počitek. Vsak dan opravljajo svoje delo v osebni varovalni 
opremi, s katero je njihovo delo še bolj zahtevno in oteženo. 
Velik duševni stres MS doživljajo tudi zaradi misli, da bi okužbo 
lahko prinesle domov. Nekatere MS so bolj ranljive tudi zaradi 
dolgih delavnikov in kronične utrujenosti. MS morajo dolžnost za 
skrb pacienta uravnotežiti s skrbjo zase in svoje družinske člane. 
Te nasprotujoče si naloge v pandemiji lahko povzročijo resne 
moralne in čustvene stiske. Za boljšo in kakovostnejšo oskrbo 
pacientov ter zaščito MS je izziv rehabilitacijske zdravstvene 
nege okrepiti usposabljanje negovalne ekipe, oblikovati načrte 
usposabljanja v času pandemije COVID-19 in spodbujati vse 
osebje pri odzivu na pandemijo. Izboljšati je treba njihove 
spretnosti in izpopolnjevati njihovo znanje. 
ZAKLJUČEK
Še vedno ne vemo, kako dolgo bomo izpostavljeni novemu virusu 
in s kakšno dinamiko bo potekala pandemija. Zato moramo na-
tančno načrtovati ukrepe znotraj koordinacijske skupine in naprej 
v vseh strokovnih zdravstvenih timih, varčevati z usposobljenimi 
nosilci dela, kot so medicinske sestre in zdravniki, ter z osebno 
varovalno opremo. Hkrati pa moramo paziti vsi zdravstveni 
delavci, da ne bomo z omejeno rehabilitacijsko dejavnostjo 
povzročili škode našim uporabnikom – pacientom, ki so zaradi 
epidemije prikrajšani za pravočasno rehabilitacijsko obravnavo 
in celostno rehabilitacijsko zdravljenje. Vse izzive zmoremo 
reševati, če smo povezani, če to delamo organizirano in skupaj.
Kotar / letnik XX, supl. 1 (2021)
123